Št- 82. V Gorici, v soboto dne 14. oktobra 1905. Tečaj XXXV. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob II. uri predpoldne ter sfr.ne ?. izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem lotu vred po poŠti pre« jemana ali v Gorici na dom poSiljana: vso loto .......13 K 20 h, ali gld. G'00 pol leta........6 » 00 » » » 3-30 četrt leta.......8 » 4« » » » 1*70 Posamične številke stanejo 10 vin. , ______ Naročnino sprejema upravništvo v''Gosposki ulici" ^¦^¦L'.' *«w*' štev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabržčefc vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od S. do 12. ure. Na naročila brez doposlane na roCnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se raeunijo po petit-vrstah čo tiskano 1-krat 8 kr., 2-kiat 7 ki\, 3-krat'6 kr. vsaKa vrsta. Večkrat po dogcdbi. — Večje črke po prostorni ~ Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrk. Uredništvo sa nahaja v Gosposki ulioi 5t. 7 v Gorici vi. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopolndne. U p r a v n i S t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v L nadstr. na levo v tiskarni. Maročnino in oglase je pihati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« VSafejpetek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gori »ji v naši knjigarni, v tobakarni Scluvarz v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulioi in v Korenski ulici Št. 22; — v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu della Caserma. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Interpelacije državnega poslanca Osk. G a bridek a. IV. Dovozna cesta Podbrdo-Petrovo- brdo In nadaljevanje te ceste do Zalegaloga. Glede na odlok nainestništva z dne 25. febr. 1899. št. «.)92t. ox 1898. ter na prizadevanje c. kr. tolminskega okr. glavarstva je sklenil cestni odbor v seji Li>. apr. 1899. k stroškom za cesto po Baski dolini v črti Podbrdo do Petro-vegabrda po predloženem načrtu, kateri je sestavilo namestništvo ad šf3V. 1283/V. ex 1898., prispevati z 10% prispevkom. Nato je bila oddana prva sekcija te gorske črte v delo gradbenemu podjetniku Ante Lončariču, ki je izvršil to delo tudi v popolno zadovoljnost solidno in dobro, tako da cestni odbor tolminski ni imel nič proti temu ter je prevzel ta del v svojo oskrbo. Ker se je na sploh želelo, da se kmalu izvrši cela pot od Podbrda do Pe-trovegabrda, se je uložiia prošnja, da naj se prepusti istemu podjetniku izvršitev, ki je izjavil, da je pripravljen proti 10% dokladi k celi svoti napraviti cesto tekom jedr»3ga leta. Čeprav so bili tu pogoji za hitro, dobro, solidno in ceno izvršitev, vendar c. kr. ministerstvo za notranje posle ni ugodilo temu s tehničnega in gospodarskega stališča cenemu načrtu po prav avstrijski ozkosrčnosti, potem ko se je vlačila ta reč jako dolgo po instancah. Radi tega je bila gradnja začasno ustavljena, in šele po sporazumljenju c. kr. ministerstva za notranje posle 18. maja 1902. št. 15.038. s c. kr. železniškim ministerstvom je oddala uprava c. kr. državnih železrtc, ki se je zavezala izvršiti gradnjo ceste na temelju od c. kr. namestništva izdelanega po- drobnega načrta ad št. 1283/V. ex 1898., gradnjo podjetniku V. Ceconiju, seveda za večjo ceno nego jo je hotel Lon-čarič. Ker ni bilo mogoče več odlašati radi pričetih preddel za bohinjski tunel s cesto od Zalegaloga čez Petrovo-brdo v Podbrdo, se je moralo podjetniku plačati višje cene, katerih bi ne bilo treba plačati, ako bi ne bili Čakali na rešitev aktov v posameznih instancah predolgo ter bi se ne bil zamudil tako najugodnejši čas za gradnjo. Ko je Ceconijevo podjetje oddalo gradnjo te črte podpodjetnikom in ti zopet akordantom ter jo skončalo v strašni naglici in površnosti in zaslužilo ter deloma utaknilo v žep velikanski dobiček, se je izvršila po odloku namestništva od 21. jim. 1903. št. 15.790. dne 25. istega meseca kolavdacija ceste Podbrdo-Petrovobrdo, h kateri je bil povabljen tolminski cestni odbor z do-stavkom, da se ima ob tej priliki imenovana cestna črta od Podbrda do kranjske meje oddati v daljno oskrbo okrajnemu cestnemu odboru, v kolikor se to Že ni zgodilo. Umevno samo po sebi so mislili implicite pri tem, da se odbor s tem zavezuje po aproksimativnom računu prispevati z zneskom 23 500 K k skupnim troškom. Pri tej razpravi je izjavil zastopnik avtonomnega cestnega odbora to-le: »Glede na to, da j*1 sklenil tolminski cestni odbor soglasno na dopis tukajšnjega c. kr. okrajnega glav* *btva od 7. marca 1899. št. 3270. glede gradnje ceste iz Petrovegabrda do deželne meje za to cesto po takrat predloženem načrtu prispevati 10% donesek; glede na okolnost pa, da je bila zgrajena cesta počislo drugem načrtu ter zelo pomanjkljivo, tako da se je bati, da ne bo držala niti za časa železniške gradnje, ne more prispevati okrajni cestni odbor gori imenovanih odstotkov ter še toliko manj sprejeti to cesto v svojo oskrbo; cestni odbor omenja, da se bode protivil temu z vsemi postavnimi sredstvi.« Delegatje ministerstva za notranje posle in tržaškega namestništva so oddali tak-le izvid: Pred vsem se opaža, da je dolga izdelana črta 3.315 km ter je tako v nasprotju z dolgostjo v načrtu 3.270 km daljša za 39 m. Padanje se je kon-trolovalo na več krajih ter soglaša z načrtom. Širokost 4 m je v redu ter so napravljeni na pripravnih krajih izogib-niki. Pokritje z gramozom in temeljna gradba sta izvršena v smislu načrta ter je vozna Črta že sedaj po razmerah dobro uvožena. Glede na klance se opaža, da je napravljena cesta po načrtu, ne glede na čisto majhne razlike. To pa ne velja glede smeri, ker se cesta v naravi bolj priklada konfiguraciji terena, in na nekaterih krajih z večjim izsekom rebri nego je projektirano. Premembe v smeri so imele za posledico reduciranje podpornih zidov. Tudi ni bilo treba napravljati škarp. Radi težke kakovosti kamna se ni bilo mogoče pri podpornih in stenskih zidovih popolnoma držati predpisa. Kakor omenjeno, škarp se ni napravilo. (Pride še.) K okrožnici, naslovljeni na dr. Gregorčiča. m. Da skončamo! Čakali smo, da se vendar kaj oglasijo klerikalci ter zinejo vsaj kako kratko besedo glede" na bližnje dežel-nozborsko zasedanje. Toda nič. Zadovoljujejo se s tem, da širijo med ljudi mnenje, da ker smo v manjšini, se ne da nič storiti in nič doseči v naši deželni hiši, glavno krivdo pa zvračajo na Pajerja, češ, Pajer je vsega kriv! Vse tako govoričenje je prav ko« modno, pa tudi prav nemožato. Cela dežela ve, da je Pajer res marsičesa kriv, ali vsega pa le ni kriv on; krivi so v veliki meri tudi klerikalci, ker so njegovi zavezniki, ker ne storijo nič proti njemu, ker mu hiap-čujejo in ker mu pojejo hozano takrat, kadar se od druge strani prime starega našega sovražnika. Zategadel pa je z vračanje krivde na Pajerja od strani klerikalcev najgrše, najbolj sleparsko sredstvo. Proti takemu človeku, kakor je Pajer, se je treba bojevati. Za boj proti njemu pa je treba enoržije, zavednosti, znanja in politične spretnosti. Vsega tega pa manjka našim možem, ki sedijo sedaj in so sedeli še pred par meseci v deželnem odboru. S takimi možmi ima Pajer lahko delo, taki mu ne morejo do kože, in iz takih se tudi opravičeno norčuje dr. Marani, kakor v Krminu na pojedini, ko je bil navzoč tudi namestnik Ilohenlohe, povodom komisije za konštatovanje Škode, nastale po toči — češ, kako se dobro razumemo v deželnem odboru! Temu »dobremu razume vanj u< je sledil kmalu na to eksodus. »Izstop« deželnih odbornikov pa je prav prefrigan politiški Čin, s katerim hoče klerikalna stranka zvaliti vso krivdo nedela in neuspeha v deželni hiši s svojih ramen na druga, da lahko toliko glasneje kriči: Pajer je vsega kriv! Mi si peremo roke. Dobijo se kalini; ki sedajo na te limanice, ker nič ne mislijo, ter ne vidijo namena klerikalne stranke: p r i k r i v a ti na tak način njeno brezdelje, njeno kimanje, njeno pripogibanje kolen pred laškim bogom. Tudi če bi bila res nastopala v zadnjem času odstopivša odbornika krepke je proti laški brezobzirnosti, jima to ni nič hasnilo, ker sta bila spočetka poosebljena popustljivost, kakor je narekoval dr. Gregorčič, ki je opustil vsak boj, vsako najmanjšo opozicijo nasproti Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) „,Jaz '/ odgovori glas. „,Kdo ste vi V n,Ej, vraga, dragotinar Joannes/ „,No vidiš, kaj si rekel?' pravi Carconte z groznim nasmehom. .Rekel si, da žalim ljubega Boga... iu glej, ta ljubi 1^0» nama ga pošilja nazaj!' „Caderousse omahne bled in brez sape na svoj stol. „A Carconte vstane in gre trdnih korakov k vratom, katera odpre. „,Od$topite, ljubi gospod Joannes/ pravi. n,Pri moji duši/ pravi dragotinar, ki je bil že čisto pre-^okn, )Zdi se, da im> hudič noče pustiti nazaj v Beaucaire. mkraj&e neumnosti so najboljše, moj ljubi gospod Caderousse; ponudili ste mi postelj, sprejemam jo in vračam se, da ostanem pri vas.' «Caderousse nekaj zajeclja ter si obriše pot, ki mu je 151 po čelu. »Carconte. za dragotinarjem dvakrat zaklene vrata. VII. Krvav dež. »Vstopivši se ozre dragotinar pozorno okoli sebe, ali zdi Je mu, da ni nobena stvar sumljiva. In Če je kako sutmijo imel, ga v nji nič ne potrdi. »Caderousse je še vedno pokrival svoje zlato in svoje] bankovce z obema rokama. Carooute se je smehljala svojemu gostu z najprijaznejšim smehljajem, katerega je bila zmožna. „,0," pravi dragotinar, .zdi se mi, da še vedno dvomite, če je svota cela in jo štejete še enkrat/ j „,Ne/ pravi Caderousse, ,ampak dogodek, ki nama jo je spravil v roke, je bil tako nepričakovan, da še vedno ne moreva na vse to verjeti in misliva, da sanjava, če ne vidiva denarja.' „ Dragotinar se nasmehne. „,Ali je razun mene še kak drug popotnik v vaši krčmi?' vpraša. „,Ne/ odvrne Caderousse. ,Pravzaprav itak ne oddajava nikakih prenočišč. Preblizu mesta je, in tu ne ostane nihče/ „,V tem slučaju vama bodem pa v veliko nadlego." n,Vi, moj ljubi gospod, vi nama v nadlego!' pravi Car-conte, sladkajo se. ,Nikakor ne, to vam prisegam/ ^ „,Pokažita mi, kam me spravita spat/ „,V gornjo izbo/ „,AH ni to vaša izba'?' „0, to nič ne škodi! Midva imava še jedno posteljo v izbi poleg te sobe/ „ Caderousse začudeno pogleda svojo ženo. »Dragotinar si zapoje pesmico in si greje pri tem hrbet ob ognju, ki ga je zakurila Carconte na ognjišču, da se posuši njegova obleka. „Med tem pogrne ona na mizni ogel servieto in postavi na njo pičle ostanke obeda, katerim doda še nekaj svežih jajc- „ Caderousse ta čas svojo bankovce in svoje zlato zopet zaklene ter hodi zamišljeno in z velikimi koraki gori in doli po sobi. Pri tem vpre zdajpazdaj svoj pogled v dragotinarja, ki je stal kadeč se ob ognjišču ter se sušil od vseh stranij. „,Tako,' pravi Carconte in postavi na mizo steklenico vina. ,Če hočete jesti, je vse pripravljeno/ „,In vi?' vpraša Joannes. s,Jaz ne bodem večerjal,' odvrne Caderousse. „,Midva sva zelo pozno obedovala/ pristavi hitro Carconte. - „,Torej bodem večerjal sam?' pravi dragotinar. „,Midva vam bodeva stregla/ odvrne Carconte z izrazom, ki ji ni bil lasten, kadar je imela pri sebi svoje običajne goste. »Zdajpazdaj je vprl Caderousse v njo pogled, hiter kakor blisk. ^Nevihta je divjala naprej. „,Ali slišite, ali slišite?' pravi Carconte. -»Resnično ste storili prav, da ste se vrnili/ „,Vendar se napravim zopet na pot, če nevihta tekom moje večerje preneha/ „,To je mistral/ pravi Caderousse, majaje z glavo,',in ta bode trajal do jutri/ „Pri tem globoko vzdihne. „,Prl moji duši/ pravi dragotinar in sede k mizi, ,tem slabše za one, ki so zunaj/ „,Da/ odvrne Carconte, ,imeli bodo slabo noč;' »Dragotinar prične jesti, in Carconte mu posveti vso mogočo pozornost skrbne krčmarice; ona, ki je bila navadno tako neprijazna, je bila danes uzor uljudnosti in postrežljivosti. Če bi jo bil dragotinar poznal prej, bi se bil gotovo Čudil tako veliki izpremembi in postal bi bil morda celo nezaupen. Caderousse je hodil še vedno molče gori in doli po sobi, in zdelo se je, da se umika gostovim pogledom. ' , „Ko je večerja končana, irin'"gre Caderousse sam odpirat vrata. svojemu zavezniku, ki mu je pomagal tako lepo v državni zbor. Takrat ko sta izstopila, je povedala »Gorica«, da nista mogla varovati slovenskih interesov, kakor bi hotela, ter da se je v deželnem odboru skte-nilo marsikaj, kar je kvarnega Slovencem. Zadnje se je čitalo jasno med vrstami. To da ju je napotilo za izstop. Sledil je izstopu vstop, namesto d7eh odišlih sta vstopila dva druga — in pika! Položaj se ni nič spremenil, prav nič! Pajer se mora smejati v pest taki >previdnic politiki dr. Gregorčiča, ki pada z dežja pod kap. Ak^ bi bilo klerikalcem res kaj za slovenske koristi, potem bi bili od-s t op i 1 h p r a v a a d b o r ni k a in namestnika, in izjavili bi bili, da sevidimo v deželnem zboru i z Lahi, kjer se pove vse, k"ar- | koli se je zgodilo krivičnega v deželnem zboru proti Slovencem v zadnjih časih. Nedelavnosti in nesposobnosti so že tako obdolženi naši deželni odbornik?., torej bi bilo zanje le olajševalno, če bi se osokolili ter nastopili skupno z vsemi v deželnem zboru proti Pajerju. Zvračati krivdo nanj, na pristojnem mestu pa molčati, to ni moško. Ali takega nemoškega postopanja smo že navajeni, zlasti pri Berbuču. Ko je, šlo za imenovanje ravnatelja dež. hipo-tečnega zavoda, se je razkoračil v »Gorici«, da bo že govoril na pristojnem mestu, ali ko je bilo čas govoriti, je pa molčal v obeh deželnih jezikih. Tudi sedaj je čas in naravnost potreba je, da se nastopi v bližnjem zasedanju energično proti Pajerju. Pred vsem pa moramo zahtevati od klerikalne stranke, da pojasni vse spletke Lahov v deželnem odboru, da pove jasno, kakšna škoda je že doletela Slovence ta čas, da razloži vse delo vanj o ce lega deželnega odbora. To je potreba, to moramo z a-htevati, da se obvarujemo še večjih škod za T>r>hodnjost. Verjamemo, da je težko za stranko, naštevati javno svoje grehe, ali vse-obča naša korist, naš a bodočnost to zahteva. V deželnem zboru se mora vse pojasniti —• in če imajo klerikalci le še kaj srca za Slovence, morajo pričeti potem energični boj proti Pajerju in Lahom ter omogočiti odslej tak zastop od naše strani v deželnem odboji, da bo kos svoji nalogi ter ne le igrača v Pajerjevih rokah l DOPISI. Iz Vrtojbe. — Pretekli teden se je vršila pri našem županstvu obravnava proti občinskemu redarju I. Mermolja. Gospod Jakob Maraž, veletržec v Dol. Vrtojbi, je namreč poslal ovadbo proti istemu na c. kr. okr. glavarstvo v Gorici, katero jo je pa odstopilo županstvu v rešitev. V ovadbi slika g. Maraž redarja kot pristranskega, kot agitatorja itd. Tudi ni pozabil omeniti, da je oU. redar delaven pri Čitalnici, da je celo denarničar iste ter je k sklepu tudi povedal, da je ta občinski redar Mermolja »fanatičen narodnjak", kateri brani celo mladeničem peti italijanske pesmi po občini in v njegovi krčmi. Pritožil bi se pri županu, tako je dostavil, ali to bi nič ne pomagalo, ker je župan tudi predsednik te agitacijske Čitalnice. Pripombe menda ni treba nobene j. temu, kajti mož se je iz-dal sam; povem le, da g. Maraž ni mogel podati niti enega dokaza k njegovim trditvam. Rekel je le pri nekaterih točkah, da če se prav ni zgodilo, kar je pisal, pa bi se lahko, če.... Torej, kar je on slutil, da bi se lahko sčasoma zgodilo, to mu je služilo za ovadbo kakor obtožbo. G. Maraž, s to ovadbo ste si pritisnili pečat na Čelo, pa kakšen 1 Ali poznate tisti odmev:... Črna zemlja naj po-grezne tega, kdor odpada! Da zagovarja ustanovitelj novega pevskega iu bralnega društva italijansko petje v Vrtojbi, to je nezaslišano. In potem hočete, da bi novo društvo, ki ima take ljudi za voditelje, delovalo v blagor naroda! Škandal, da mu ga ni para! IZ Št. Affllrežl. — V nedeljo je bil ples vd nas v Št. Andrežu. V četrtek zjutraj so uložili fantje prošnjo, popoludne ob 2. so imeli že dovoljenje za javni ples. Tako hitro dovoljuje naš gospod župan nekaterim plese, samo kadar naše bralno in pevsko društvo prosi za javen ples pri kaki veselici, da bi imelo več dobička v dobre svrhe, takrat ga hoče vrag obsesti; takrat nagaja ter potrebuje včasih cel mesec, da reši tako ulogo, seveda neugodno za društvo. To se bo še maščevalo nad našim »krščanskim" županom. Z občinskega sveta so prodali pred časom ilovice za 20 gold. Odpeljali pa so jo veliko število vozov za Bramovo opekarno v Gorici; toliko vozov, da se jih nam zdi preveč za 20 gold. Ali bi se ne prejelo več, če bi se usli-šalo občinarja, ki je hotel prodajati ilovico na vozo*e? Občina bi dobila lahko petkrat več kot toliko. Ali občinarja je zalovil naš župan, delal pa za Laha. Kaj se takoj Čuvajo občinske koristi? Pri dražbi občinskega lesu, namesto da bi ostal les občinarjem v prid, je šel drugam. Žnpan je najel obhodnika, da je rasel na dražbi. Ljudje so mislili, da zase, ali tuzadej je tičal zopet župan. Zakaj dela tako? Pa,že vemo, kako in kaj — pogledamo se ob volitvah ! Naša zavarovalnica za govejo živino ima dvojno mero. Ko je tam poleti crknil vol J. L., so mu dali na račun 80 gold., ostanka mu nočejo dati, Češ, naj počaka, kaj določi občni zbor. Drugemu, B., so dali za cerknenega vola 00 gld., ali več mu nočejo dati, češ, da ga je slabo krmil Zakaj so ga pa vzeli v varstvo, ko je zbolel? Lani pa so izplačali nekemu vse kar naenkrat, še na dan nesreče, sedaj pa take situostil Mi hočemo za vsejed-nako pravice. Domače in razne nouice. Pred izprašani«« komisijo za občo ljudsko in meščanske šolevKopru se prično prihodnji izpiti dne 6. novembra t. 1. ob 8. uri zjutraj. Nl|l ll FaldMtti. — Vedno bolj se širi vest, da pride v Gorico za nadškofa in kneza tržaški škof Nagi, v Trst za škofa goriški prošf dr. Faidutti: Ftlduttt IB »Pri«. Ust". Pri »Primorskem Listu" ima goriški prost dr. Faidutti dobre „prijatelje", ki so mu izrekli že vse vrste ne preveč lepih priimkov, dasi vendar je že velik cerkven dostojanstvenik, ki nosi mitro, na katerega je torej Bog s prstom pokazal. Še ni tako dolgo od tega, ko je „Prim. list" mogočno povedal, da Faidutti ne more postati nikdar Škot; češ, to že mi naredimo! — Ali sedaj se vendarle čuje, da bo škof. Ali onemogočijo gospodje pri „Pr. 1." njegovo izvolitev? So pač premičkani — sicer pa bodo najbrže veseli, če se ga iznebijo. Družba SI. Mohorja. — Družba sv. Mohorja je ostala letos nekako na isti visočini kakor lani. Šteje namreč vkup 83.572 udov, 1020 manj kakor lani, dočim je bila lani napredovala za 8540 udov. V Goriški nadškofiji je udov 9436, za 157 manj od lani! Številka v družbenih »zlatih bukvah", v katere se vpisujejo na novo vstopivši udje, je napredovala od 252.040 do 259.984, torej je vpisanih 7944 novih udov. 501.432 Mohorjevih knjig bode letos romalo med Slovence! Če dodamo to število onemu prejšnjih let, pridemo do števila 10,309.060 knjig, reci deset milijonov tristo-indevet tisoč ter šestdeset knjig, katere je družba samo kot letna darila svojim udom razdelila od svojega obstanka sem. Pri tem pa niso všteta mnoga poznejša naroČila, ponatisi itd. Da bi bila tudi vrednost po tem! »Slovenec" orani škofi Nagla. — „siovenec" trdi, da tržaški Škof želi in podpira slovensko narodno petje po slovenskih cerkvah, da pa noče, da bi se pelo hrvatske napeve v slovenskih duhovnijah. Škof Nagi v cerkvi v Lokvi ni slišal nobene hrvatske pesmi niti pri maši, niti pri blagoslovu. V nedeljo dne 18. septembra je bil škof pri popoludanski službi božji in pevci so peli pesem „Ker skrivnost je tukaj taka" itd., kar popolnoma odgovarja besedilu „Tantum ergo*. Ista yesein so vzeli iz Foersterjeve ^Cecilije". Ta pesmarica se rabi z dovoljenjem knezošk. ordinarijata v cerkvah po vsem Slovenskem! V nedeljo 1. t. m. je bila „Šmihelska nedelja" t. j. obhajali so Lokvarji svojega cerkvenega patrona. Oznanjena je bila peta maša z blagoslovom. Duhovnik je v resnici pel sv. mašo, a pevci so molčali, molčala je vsa cerkev, odgovore je preskrbljal cerkovnik! Tako se je godilo pri popoludanski službi božji. Pred sv.mnSo je bila propoved, ki jo jo završil duhovnik z nagovorom do cerkvenega pevskega zbora. Opozarjal (;.; je na želje Škofa, na veliki praznik, na sv. Mihaela. Govorico, ki se je raznesla po vasi, je označal kakor veliko laž! Pevci" so takoj izjavili po maši ljudstvu natančno, kaj je govoril duhovnik prvikrat, ko je, primoran pod smrtnim grehom, povedal škofove želje in prepovedi. — Dne 20. pr. m. je bila vsa maša popolnoma tiha, le pri blagoslovu in zahvalno pesem so peli ljudje v cerkvi. Na izjavo, ki so jo pevci poslali škofijskemu ordinarijatu, je ta odgovoril, da se je na kanonični vizitaciji le reklo, naj ne into-nira duhovnik flTantum ergo" v slovenskem jeziku, ker pevci pojejo za tem slovensko pesem, temveč naj se poje, dokler ni mogoče peti „Tantum ergo", „Sveto" in »Častimo Te". Pevci so pa že v svoji izjavi dovolj pojasnili, da ne bodo ne pri petih in ne pri tihih mašah in pri nobenih cerkvenih slovesnostih povali v nobenem jeziku, ako se jim ne dovoli vse v slovenskem jeziku, kakor se je doslej vršilo. Cerkveni pevski zbor je poslal orgije v Rim, pazi naj se, da svojih misli ne pošlje kam drugam! Pred nedavnim časom so .peli v Lokvi splošno slovansko' mašo duho^ Uri sami, kar so jim dovolili sami rimski papeži. Sedaj pa rimski papeži in škofje jemljejo" še isto malo, kar je ostalo od starine. In take ljudi, sovražnike ljudstva, brani »Slovenec", Se pač vidi, koliko je vreden. Ponarejeni bankovci. -- čujemo, da nekdo trosi po Gorici ponarejene bankovce po 10 K. Nekaj jih je hotel spečati slugi v nekem hotelu, pa ni šlo. Torej pozor.!., Proti plflt. — V mestnem svetu goriškem so sklenili predložiti deželnemu zboru prošnjo, da se postavi davek na pivo tako, kakor je pri vinu, da ne bodo trpeli vinorejci in vinotržci škode. Vipavska železnica. -- Meseca avgusta t. f se je peljalo po Vipavski železnici 11.800 oseb in blaga 5600 ton. Dohodkov 8100 kron in 8200 K; skupaj 16.300 K v nasprotju s 14.435 K v istem mesecu lanskega leta. Prvih 8 mesecev letos je prepeljala ta železnica 69.100 oseb in 38.700 ton. blaga. Skupnih dohodkov 118.000, lani 93.249. — Vedno bolj se vidi, kako se množi promet po Vipavski železnici; iz tega se da lahko soditi, kako velik bo, kadar se železnica podaljša. Neumen dopis s Trnovega pri Kobaridu, katerega je spustil tamkajšnji nune-zdražbar v nečedne predale »Prismojenca", je skončan. Nismo fi- (Dalje » prilogi.) „,Mislim, da je nevihta nekoliko ponehala,' pravi. „Toda kakor da hoče dokazati neresničnost njegovih besed, strese isti hip celo hišo strašen grom, in v sobo zapiha veter, vrže v njo dežja in ugasi svetilko. „Caderousse hitro zapre vrata, in njegova žena prižge novo luč. »,Tako/ pravi dragotinarju, ,gotovo ste trudni. Pogrnila sem sveže rjuhe, pojdite gori in sladko spite/ »Joanues še nekaj časa počaka, da se prepriča, če nevihta res ne preneha, in ko pride do prepričanja, da so dež, grom in blisk vedno močnejši, Želi krčmarjema lahko noč in odide po stopnicah. „Šel je nad mojo glavo, in slišal sem vsako stopnico, ki je zaškripala pod njegovimi nogami „Carconte je zrla za njim s poželjivimi očmi, dočim se je Caderonsse baš nasprotno obrnil proti njemu s hrbtom in se ni niti okrenil z glavo na stran. „Vseh,teh. okolnostij, ki sem se jih spomnil pozneje, v trenotku, ko so se vršile pred mojimi očmi, nisem niti prav opazil. Če se vzame natanko, se je vršilo vse Čisto* naravno, in izvzemši povest o dcmantu, ki se mi je zdela bolj slična bajki, se nisem čndil prav ničemur od tega, kar sem videl iu slišal. „Ker sem bil močno utrujen vsled napora, ki sem ga prebil na begu, in ker sem tudi nameraval vporabiti čas neposredno po nevihti, sem sklenil, da za nekaj ur zaspim iu odidem nato kar ponoči. „Nad seboj sem slišal dragotinarja, ki je ukrenil vse mogoče, da bi ga prebil noč kar najmirneje mogoče. Kmalu je zaškripala pod njim njegova postelja; legel je spat. „Oči so se mi zaprle nehote, in ker nisem imel, kakor sem že povedal, nikake sumnje, sem se prepustil spancu, ne da bi se ga branil. Pogledal sem šo zadnjič v kuhinjo. Cade-rousse je sedel poleg dolge mize na leseni klopi, kakoršne na-domestujejo v vaških krčmah stole*, kazal mi je hrbet, tako da nisem mogel videti njegovega obraza. In če bi bil tudi obrnen proti meni z obrazom, bi ga ne bil videl, ker si ga je zakrival z obema rokama. „Carconte ga nekaj časa opazuje, zmaje z rameni in sede njega. „Ta hip doseže umirajoči plamen ostanek suhih drv, kateremu je do tedaj prizanašal, in nekoliko svetlejša luč se razlije po temnem prostoru. Carconte gleda ves čas svojega moža nepremično, in ko se ta ne zgane, vidim, kako iztegne ona proti njemu svojo shujšano roko in se dotakne njegovega čela. Caderousse vstrepeta. Njegova žena zgane svoje ustnice, toda ali je govorila pretiho ali pa sem bil jaz Že preveč zaspan, slišal nisem nič. Videl sem le še kakor skozi meglo, irf bil sem v onem stanju pred spanjem, v katerem človek misli, da že sanja. Končno sd se zaprle moje oči in izgubil sem zavest vsega onega, kar seje godilo okoli mene. „Bil sem v najboljšem spani" < *ne vzbudi strel iz pištole, kateremu sledi silen krik. V s >. ^ad seboj začujem omahujoče korake, nato se zvaii baš nau mojo glavo čez stopnice težka masa. »Nisem se čisto predrtimi], in na pol omamljen sem slišal najprej stokanje in potem zadušen krik kakor v boju. „ Zadnji krik, ki je bil daljši od prejšnjih in je prešel v zdihovanje, me čisto predrami. „ Dvignem se z jedno roko kvišku, pogledam okoli sebe, a ne vidim ničesar razun goste teme; primem se za čelo iu začutim, da mi ga je zmočil gorak dež, ki mi je kapljal na glavo skozi deske, iz katerih so bile zgrajene stopnice. „Najglobokejši molk je sledil hrupu, ki sem ga pravkar cul; a naenkrat začujem, da zaškripljejo stopnice pod nogami moža, ki odide v spodnjo sobo in si prižge luč. nBil je Caderousse; njegovo čelo je bilo mrtvaško bledo, njegova srajca čisto krvava. „S prižgano lučjo odide hitro zopet gori, in vnovič začujem njegove hitre, negotove korake. „Trenotek nato se vrne zopet doli; v rola je imel škatljico; prepriča se, če je demant še v nji, vtika jo najprej iz žepa v žep in nato jo zavije, morda misleč, da v žepu ni dovolj na varnem, v rdeč robec, katerega si zaveže okoli VTatu. „Potem pohiti k omari, vzame iz nje zlato in bankovec, vtakne te v hlačni, ono v telovnikov žep, vzame dve ali ti i srajce, plane k vratom ter izgine v nočni temi. Zdaj mi je bilo jasno vse; očital sem si posledice, kakor da sem jax zakriul celo stvar. Zdelo se mi je, da čujem ječanje; nesrečni drago-tinar gotovo ni čisto mrtev, sem si mislil; morda mu lahko pomagam, da popravim vsaj del nesreče, katere sicer mVm provzročil, a je nisem zabraml in sem pustil, da se je izvršila. Vprem se s svojo ramo ob oni del plotu, ki je ločil prostor, f katerem sem bil, od sobe. Deske popuste, in jaz stopim v sobo. „Hitro poiščera svetilko, jo prižgem ter odhitim prou stopnicam; zapiralo mi jih je truplo, bilo je Carcontino. „Strel, katerega sem čul, jo je zadel; prestreljen ji jp bil vrat, in razun iz te dvojne rane, iz katere je lila kri curkoma, ji je tekle Ti tudi iz ust. „BiIa je čisto nrtva. „Stopil sem če/, njeno truplo in odšel po stopnicah. „Soba je nudila ) »ogled največjega nereda. Nekatere stvari so bile prevrnene; rjuhe,, za katere se je grabil nesrečni dra-gotinar, so bile zlečeue po celi jjobi; •icv.sam je ležal na tleli. oprt z glavo ob steno in kopaje se • morju krvi. Imel je tii globoke rane v prsih, v četrti je tičal do rogu velik kuhinj' ski nož. „Preiskavši dragotinarja, najdem na njem še sledove življenja. Pri hrupu, ki sem ga provzročil, in zlasti, ker se strese deska pod njim, odpre svoje Že steklene oči, jih vpre z veliki"1 naporom v me ter me gleda nekaj trenotkov, zgane ustnice, kakor bi hotel govoriti, in umrje. (Dalje pride.) Priloga „Sott" It. «8. i m W. oktobra «05. tali kmalu Se takih bedastoč iz duhovniškega peresa, kakoršne je naklobasal ta politikujoči nune. Naj bi bil rajši obširneje povedal, kako so ga nagnali z volišča in kaj vse so mu ženske povedale. Prav bi bilo, da bi mu povedale še kaj, ter da bi ga zopet tako nagnali, kakor z volišča; drugega ne zasluži s svojim dopisom, v katerem hoče biti dovtipen ter hoče smeSiti mirne Trnovčane, ali .smeši le samega, sebe.„ ter kaže vso svojo puhlost. — Na koncu vzdihuje : Bog daj zdravje in pravo pamet! Mi mu tudi to želimo, zlasti zadnje! FurlUSka žel8znifia. — Meseca avgusta t. 1. je prepeljala furlanska železnica 10.000 oseb in 2800 ton. blaga. Dohodkov 3 C.i00 in 32*00 kron; skupaj 19.300 K nasproti 19.382 K laui istega meseca. Prvih 8 mesecev letos se je peljalo po železnici »7.400 oseb, 14.700 ton. blaga. Dohodkov 134.900 nasproti 120.051 lani v isti dobi. SolkaiMi most bodo straiill vojaki ? - Sedaj ko so odstranili vse naprave ter razbili tudi temeljno oporo v y#di, je most prost. Kakor znano, so Čuvali most orožniki od takrat, kp seje bil nenadoma pojavil ogenj. Sedaj se govori, da bodo Čuvali most odslej morda vojaki, ker je most pač v strategičnein ozira velikega pomena. \l Kili nam poročajo proti dopiiui v „Pri-smojencu", da je res sklenilo starašinstvo, da ne plača organista, ali storilo je to radi tega, ker je rekel gospod nune, da le on ukaže vse v cerkvi. Če le on ukaže, pa naj še plača. Starašinstvo je ukrenilo prav pametno. Po tej poti se že ohladi make farovška prešerliost. H Tudi nad plesom se spodtika. Kaj ne ve, kdo je godel polko in kako je plesala tetka K.? S harmonikami ples mu ni bil prav, sedaj so prišli godci, zopet ne. Če je ples. ima županstvo korist, ne &gi|bp, da bi bil ples tako nevaren, kakor včasih kričijo, to so le larifarl — zakaj pa dovoljujejo drugodi klerikalcem, da smejo plesati, kolikor hočejo ?! Ifpt Toiaieu žlindri te »Gpriške zveze" i - Tista zanikerna »Goriška zveza", kateri so klerikalci v ijubljani opravičeno napovedali jimrt, vabi zopet kmetovalce na »žlindro"! Kdor je že kaj kupil pri klerikalcih, se je opekel, in „žlindrntt je tudi draga. Opozarjamo kmetovalce, naj se nikar ne dado uloviti na limanice jetične »Goriške zveze0, ker imajo druga, reelnejša pota, da pridejo do dobrega rabljivega kmetijskega blaga! Kovl šolski red za ljudske šole. - vlada objavi v kratkem novi šolski red za ljudske šole. Zadnji red je izdal leta 1871. Streraavr. Bivši naučui minister t|a^rtel je pa dal izdelati novi šolski red. Po novem redu se ustanove posebni razredi za slaboumne otroke. Velika pozornost je posvečena mladinskim igram. — V deških ljudskih Šolah se vpelje neobvezni pouk v igranju na gosli; na dekliških šolah bodo obraCali vso pozornost na pouk v gospodinj-sstvu. Med poukom se uvedejo odmori in počitnice bodo trajale dva meseca. Poskušali bodo uvesti samo dopoldanski pouk. - - Strogo se prepoveduje tepsti s palico. Odstranjeno je vse, kar bi povzročilo verska ali narodna na-sprotstva. Učitelji na meščanskih šolah dobe značaj strokovnih učiteljev. — Učitelji imajo dolžnost porabiti vsako priliko, da jih navdušujejo za varstvo umetnosti, javnih nasadov in za ljubezen do živalstva in rastlinstva, kakor tudi domoljubni Čut iu za narodno in versko trpnost. Preiti avstrilskega .patriotizaia. - Malo je 'iežel, kjer je še toliko patriotizma, kakor prav v naši Goriško-Gradiščanski. Slovenci so se sicer po raznih dobrih skušnjah že precej streznili, ali Furlane to še čaka. V Ogleju so bile, kakor smo svoj čas poročili — demonstracije, in sicer demonstracije proti rLegi% proti ljudem, katere smatra dobri Fin lan za nevarne — Avstriji. Iz ust tistih ljudij še ni prišel nikdar klic: Evviva 1'Austria! pač pa kak drug državi sovražen klic. Ogorčeni so »topili proti njim Furlani, in na klasičnih tleh starorimske Akvileje so priredili s klicem »Evvfra VAustra"! nekaj, kar so smatrali za Majhno demonstracijo proti tistim, ki hodijo Med nje za »Lego", ,kar Fnrlnn identifikuje z frredentizniom. Ali se morda mqti?! Seveda so Lahi zagnali krik, da se jim kaj takegii dogodi v Ogleju, in vse je na nogah, da bo zadoščeno tisti kliki, ki je nesreča za celo de želo, katero pa ščitijo c kr. avstrijske oblasti na vseh koncih in krajih! Slovenci že imamo žrtve avstrijskega patriotizma — sedaj pridejo na vrsto Furlani; samo tisti so či3ti, katere poznamo jednako Slovenci in .Furlani l"'Ž ujimi iuli, pa si dober! -— N i k d o p a ni obvezan biti patriotičen je rekel generalni ptakurator tin Dunaju pri obravnavi o znauih »izgredih" povodom nesrečne smrti avstrijske cesarice. Tako se je reklo na razpravi proti Slovencem — ali bomo Culi to tudi na razpravi proti Furlanom?! Počasi utegne biti naša dežela s patriotizmom precej na čistem. -— „IJelcebuba" izženojo c. kr. oblasti. Jetlka. —• Jetika tudi v Gorici pobere vsako leto lepo število ljudij. Nobena druga ibolejgpjjh^jg ,yj;ame toliko. Včasih se vcepi v kako rodbin«, ter zahteva žrtev1 ziTžrtvijo. V družini Bertolinovi pod gradom je pobrala jetika v ponedeljek jedno hčerko, v sredo pa drugo. Jedna je imela 19, druga 21 let. _. Podgorski Golob se pere po „Prismojencu« ter hoče dati razumeti, da ni protinaroden ter da ni delal proti veselici. Ta je lepa 1 Cela Podgora ve, kako je nasprotoval, on pa se drzne pisati v nPrismojencu", da ni protinaroden, da ni nasprotoval. Če ni to drzna laž, kaj pa je potem sploh laž? Procesijo opustiti, za to ga ni nikdo prosil, prosilo se ga je le, naj jo ima ali zjutraj ali pa ob 2. pop. Ali godrnjavec je bil jezen ter je vse zapodil. Da ni nasprotoval vese|ici, pravi. Zakaj pa je nohrulil naravnost nesramno učitelja, zakaj da uči petje V! I pač le zato, ker je delal proti veselici. Kako znajo posvečenci lagati ter se delati lepe, to presega že vse meje. Če mu dokažeš resnico še tako očitno, vse zaman; on trdi, da ni res. Ali vse trditve v „Pr!smoJeneu" ne pomagajo nič, res je le to, kar je bilo pisano v „Soči". Kako je naroden, se vjdj tudi iz tega, da smejši pevce in predstavljatelje na skrajno in-famen način. Smešenje in grdenje v „Prismo-jencu" naj imajo torej za plačilo vsi oni, ki so se trudili in učili, da so nastopili; smešiti ljudi v tako eksponirani vasi, kakor je Podgora, to pač ni narodno delo, kdor to dela, je odpadnik, sovražnik našemu narodnemu gibanju ter podajač laški. Golob naj premisli to, pa sprevidi, kako je naroden, kak Slovenec je on. Kdor tako piše proti narodnemu delu v kraju, po katerem stezajo Lahi svoje roke, zasluži, da se ga z bičem izžene iz občine. Seveda se poteguje tudi za svoje Marijine hčerke. Hoče, naj imenujemo tiste 3, katere „so šle v Rim." Ne, ne bomo jih ime- j novali ne, tudi treba ni, ker so znane dopisniku iz Podgore še bolj nego nam. Za četrto ! pa se je udal. Torej je res, kar smo pisali, kakor je res ono, kar smo pisali o prejšnjih treh. Le ne zavijati, Golob, spoštujte malo bolj resnico, hčerko božjo, pa poboljšate .se v narodnem pogledu, če ne bo vaš spomin med goriškimi Slovenci — proklet! Zopet rešujejo učiteljsko vprašanje! — Razni učiteljski prijatelji v klerikalnem tabora se tako radi pečajo z reševanjem učiteljskega vprašanja. Pa navadno tako, da malce sleparijo takoj s početka, da morejo tim več peska vr%, sežanski pri realnem davku 39%, pri osebnem 54%. Imenitno se sliši to, in res bi bilo lepo, če bi se okraji razbremenili, ali — premisa ni nič vredna. Vlada ne more in ne sme kar tako odstopiti užitnine deželi; saj so vendar tu zakonske določbe, in če pri dražbi ponudi kdo 5 0.000 K in ne 400.000, dobi ta užitni no v zakup in ne dežela. Da bi mogla vlada kar tako postopati, za to bi bilo treba spremeniti zakonske določbe za celo državo! Pa recimo, da dobi dežela v zakup užituino za označeno svoto! Tndi v tem slučaju ne more država prav čisto nič diktirati deželi, kako naj porabi pobrano užit-nino. Taka je istina .-- vse drugo je le far-banje in premišljeno sleparjeuje. Potem so pa ':? Lahi tu! Saj ti dandanašnji gospodarijo absolutno v deželni hiši. Da bi ti dali kaj takega dobička Slovencem, ne verjamemo. Oni so svoje mestne učitelje z dokladami že preskrbeli tako, kolikor bi imeli po novem zakonu, za druge pa se ne brigajo, najmanj pa za Slovence ; za druge imajo le praznih besed poln koš, kakor člankar v Gorici. Drugega za danes ne rečemo. Kdaj bo otvorjena nova železnica? — Sedaj se sodi, da bo otvorjena črta od Jesenic do Trsta dne 1. junija 1906. Vzroka zakasnitvi sta Bukovski predor in ko"odvor v Trstu, ki še ni dograjen. Tir okoli Bukovskega predora bo dolg okoli 600 rn; postavljen bo na trdno hrastovo podlago. Tatu so pregnal! v u,ici Orzoni st. 26. Ko je bil nabral že raznih rečij; je v kuhinji družin Pan in Fener "preveč ropotaTliopot je vzbudil družino in tat jo je popihal. Vzel je s seboj le nekaj kave, sladkorja in drugih rečij za vrednost kakih 5 K Dva lOVSka psa sta popadla v sredo v Gosposki ulici 20-letnega I. Nanuta iz Št. An-dreža, mu raztrgala hlače ter ga malce poškodovala. Ponofina služba v lekarnah. — v času od 15. do 22. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Gironeoli-Pontoni. Odprti lekarni. — Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Gironeoli-Pontoni. Šele danes objavlja prva kranjska tovarna testenin Žnidersič & Valenčič v Ilirski Bistrici, da se njeni izdelki povsod vdobe", akoravno deluje že skoraj pol leta, Tvrka se opravičuje, da so trgovci — ki so po raznih potih zvedeli o pričetku — prve mesece kar sproti pobirali testenine, vsled česar ji ni bilo mogoče obvestiti ostalih odjemalcev o pričetku delovanja. Testenine so postale v vseh gospodinjstvih zelo priljubljene. Ni je gospodinje, ki bi jih ne poznala, da jih ne bi pogostokrat uporabljala. Nesreča- — Pri gradnji norišnice ob Št. Peterski cesti je padel s strehe mizar Iv. Komel iz Gorice ter se je nevarno pobil. Padel je kakih G m globoko. Prenesli so ga v bolnišnico v mesto. - To je že četrta nesreča pri gradnji norišnice. Kaj dela podjetnik? POB* VOZ je prišel 4-letni otrok Ivan Ša-var v ulici Barzellini, Otrok se je usedel za-dej za neki voz, kar je zgubil ravnotežje ter padel pod kolo. Na dveh mestih je težko ranjen. Nesli so ga hitro domov. Z QlClkl|em je podrl na tla neki Iv. Gulin 17-letno K. Šuligoj na Kornu. Ker ni imei zvonca na kolesu, je moral plačati na magistratu kazen 3 K. * 30.000 kron znaša glavni dobitek loterije za vdove in sirote »Edinosti", društva admini-stracijskega osobja dunajskih listov. Opozarjamo naše cenj. bralce, da se vrši žrebanje nepreklicno dne 19. oktobra 19 05. Srečke a 1 krono se dobivajo v vseh menjalnicah, loterijah, c. kr. tobakarnah itd. Pred zajutrkom „Tempelu- vrelca pospeši tek ter sili na stran. ,,Stirija"-vrelec učinkuje jednako toda močneje. Razgled po svetu. Zadnje vesti. - Iz Istre poročajo, da utegne postati nadškof Flapp. — V Trstu so prijeli dva Laha Iv. Piscitelli in J. Basso, ki sta ponarejala denar. Našli so več ponarejenih kron, goldinarjev, 10 K itd. Togo obišče v kratkem nekatere laške luke. — V Kalabriji se ponavljajo potresi. Državni ZDOr bo sklican najbrže dne 26. t. m. Dopolnilna driatnozborska volitev na Koroškem. — Kakor smo že poročali, je zmagal pri tej volitvi Nemec Seifritz nasproti Slovencu Gra-fcnauerja. Udeležba je bila velika. Glasov 4424; z*, Seifritza 2253, za Grafenanerja 2169; torej je večine le 84 glasov. To je taka večina, da prihodnjič najbrže prodre slov. kandidat. Slovenci so napredovali v mnogih krajih, pridobi pa se jih lahko še veliko, če se no bo preveč povdarjalo katoli-čanstvo ter ne bo veljal kandidat največ le za kandidata duhovščine t Izid kaže toliko lepši napredek, ker je vladi, z vsem aparatom delala za Nemca. Iz ftželnlh Zbora«. — V koroškem deželnem zboru je jnaglašal deželni glavar slabe razmere v kmetijstvu zaradi pomanjkanja poslov in delavcev; temu se odpomore šele tedaj, ako se povzdigne delavnost, treznost, varčnost ia nravnost. V Solnogradu je predlagal dr. Stolzl, naj se pozove vlada, da nastopi za nemški ar-madni jezik ter za določitev nemščine za državni je2ik, ia to ž ožirom na madjarske vojaške zahteve ter na stremljenje Cehov po obnovitvi Češkega državnega prava. Demokratični klub gališkega dež. zbora predloži dež. zbora predlog za volilno reformo. Nemci v češkem dež. zboru zahtevajo pri volilni reformi sestavo kurij in pravico veta. — OMopnlca »Mlkasa". -- Iz New-Yorka poročajo : Potniki nekega v Viktorijo došlega parnika, med katerimi je bil tudi znani poročevalec Collins, so pripovedovali, da so admiralsko ladijo »Mikaso" sami častniki pognali v zrak, ker se je bilo moštvo spuntalo. Sodnljska preiskava radi klica: Živela ogrska republika! — Na ukaz državnega pravdnika v Budimpešti je polierja pričela preiskavo proti nepoznanim osebam, ki so dne 3. oktobra na banketu vseučiliščnikov po govoru posl. Holo zaklicali: „ Živela repubjika I Doli z dinastijo!" Nadalje'je pričela preiskava proti vseučilišč-nemu slušatelju Armandu Melhi, ki je v svojem govom povodom blagoslovljenja vseuči-liščne zastave zakrivil razžaljenje veličanstva. Na avstrijski bojni ladijl „Panther" vlada veliko razburjenje. Strojni podčastnik Geric se je usmrtil. Iz pisma, ki ga je pisal materi v Pulj, je razvideti, da je strašno strogo na Iadiji ter da ga praporščak Stepanovie" šikanira tako, da mu je težko obstati. Listi so razna-šali vest o uporu na iadiji, ali o tem se ne more govoriti, pač pa o. nezadovoljnosti. Poroča pa se, da so mornarji v Džibuti, kjer so se bili izkrcali, nastopili silovito proti domačinom, zlasti proti ženskam. Od drage strani se to zanika. Sicer pa je neizogibno, da mornarji, ki plujejo na Iadiji okoli sveta, morajo mnogo prestati. Mnogo jih dezer-tira. To slednje se dogaja skoro na vsaki taki Iadiji, ker mladi pustolovci sodijo, da bodo ne tujem lažje živeli. »Prodana nevesta" v MIlanu. -Dne 9. t. m. so igrali v Milanu v Italiji prvič znomenito Smetanovo opero „Prodana nevesta". Predstava je popolnoma uspela. Milanski nCorriere della Sera" prinaša iz peresa strokovnjaka prav laskavo sodbo o operi, omenja muzika-iične krasote na več mestih v operi, se bavi s posameznimi scenami ter vseskozi priznava veliko vrednost te narodne češke igro. Kritik sodi prav pravilno, da treba opero večkrat slišati; ni jedna onih, ki na prvi hip očarajo ljudi, pač pa taka, da veže umevajoče občinstvo nase ter se priljubi, čim večkrat se jo slili; počasi razvija v človeku občutke za vse svoje krasote. — „Prodana nevesta" zasluži res svojo popularnost. Ni opera modernih oblik, pač pa izbranih.... Občinstvo išče lepoto misli in perfektnost oblik, ne da bi se brigalo dosti za teorije in šole. In to je našlo v „ Prodani nevesti", bogati na melodiji in občutkih, izbrani v dejanju." Nemiri V Moskvi. — Te dni so bili veliki nemiri v Moskvi. Prišlo je tudi do pouličnih bojev. Vojaki so streljali, ranjenih in ubitih je več ljudij. Ti delavski nemiri imajo političen značaj. Delavci zahtevajo volilno pravico za državno dumo. O nemirih v Moskvi se še poroča: Vsak dan se vrše/. spopadi mci demonstranti in vojaštvoi.:. Vsak čas je pričakovati progla-šenja pravega soda. Dan 11. t. m. je bil silno krvav. V tovarno velocipedov so prišli stavku-joči delavci in zahtevali, naj tovarna delo vstavi. Mlajši delavci so se jim pridružili, starejši so se pa branili in poklicali na pomoč . kozake, ki so takoj prihiteli. Kozaki so s ceste stresali v tovarno. Boj je trajal eno uro. 30 delavcev je bilo težko ranjenih. Na raznih drugih krajih so vojaki tudi streljali ter je mnogo oseb ubitih ali ranjenih. P*evolucijo-namo gibanje se širi. Dvesto atavkujočih je napadlo mestno železnico, ki vozi s konji zaradi stavke v elektrarni. Potniki so zbežali, stavkujoči so se potem sami vozili po mestu, dokler jih ni policija razgnala. Veliko revolucionarno demonstracijo z rdečimi zastavami so priredili v mestnem delu Strateški. — Vlaki so polni begunov, ki zapuščajo mesto jz strahu pred nemiri. Katoliški telovadci v Vatikanu. — Italija je tako srečna, da ima ^katoliške" telovadce ter „katofišketf gojitelje raznih športov. Le - ti so se zbrali ter nastopili v Vatikanu v navzočnosti papeža. PapeS je rekel na tej slavnosti 8. t, in., da ne nasprotuje telovadbi in Športu, samo v strahu božjem morajo živeti. Blagoslovil je vse posamezne ter jim dal svojo roko v poljub. Telovadbi je prisostvoval, potem pa so defilirali pred njiui. — O takih prireditvah na Slovenskem sanja dr. Pavlica. Naš C08ar za KllahrljO. — Cesar Franc Jo-žef.I. je daroval ža Kalabrijo 10.000 K. Lukeuf-davek v Uncu. — Občinski svet v Uncu je sklenil uvesti davek,.vsem onim prebivalcem, ki imajo lakaje, kuharje, ekvipaže in avtomobile. Dar grofice Wtte. — »Agendja Štefani" je prejela iz Petrogi^da, da je gospa Witte darovala ubožcem 25.000 frankov, da proslavi vspeh misije svojega soproga. Sultanov harem. — Troški za Sultanov harem znašajo na leto 75 milijonov frankov. Vsako leto odide iz harema okoli 100 deklet, ki se poročijo, vsaka izmed njih dobi dote ' 140.000 frankov. Vsi uradniki skušajo spraviti svoje hčerke v harem, ker vsako dekle, ki pripada haremu, ima 10 slug, kočijo in konje ter more uplivaii na Sultana. Grška HStaŠta četa jo napadla bolgarski vasi Kurzipvica in Erničani v monastirskem vilajetu. Ustaši so zažgali okoli 30 hiš in pobili več ljudi. Dečke so pekli žive. Novi papeževi načrti za klerikalno organizacijo v Italiji. — Papež hoče vstvariti novo organizacijo v Italiji; to organizacijo bodo tvorila tri velika društva, in sicer ljudska, gospodarsko-socialna in volilna zveza. Vsa katoliška društva in vsi člani v teh društvih so obvezani biti poslušni navodilom papeža in Škotov. Nova organizacija je kar najstrožje podrejena cerkveni avtotiteti ter je le nekako podaljšanje obstoječe hierarhije. Papež ne mara neodvisne katoliške stranke, zlasti ne z demokratičnim programom. Književnost Pregledni izpisek iz navodila h kartografičnim osnovan. — Sestavil prof. Josip Kožuh. Tisk »Zvezne tiskarne" in založba »Zvezne trgovine" v Celju. Cena 20 vin., po pošti 23 vin. Janežlč-Bartel: Nemško-slovenski slovar. Četrta izdaja. — (Deutseh-slovenisches Handvvorter-buch von A. Janežič. Vierte Auflage, bear-beitet von A. BarteL) Tiskarna družbe lv. Mohorja v Celovcu je ravnokar dovršila in izdala četrto izdajo nemško-slovenskega slovarja, po kateri se je zadnja leta že zelo po-praševalo. 6. prof. A. Bartel v Ljubljani je to izdajo predeli, pomnožil in popravil na podlagi PJeteršnikovega slovarja in Levčevega pravopisa. V ostalem se nova izdaja naslanja na prejšnjo. Pomagali so g. pisatelju gg. prof. M. Pleteršnik, t. Pintar in g. A. Mikuš. Dasi je obseg knjige za 4 pole, to je 64 strani večji kakor oni tretje izdaje (sedaj obsega 57 pol, t. j. 912 strani), je ostala cena neizpre-menjena, namreč: 6 kron za broširan in 7 kron 20 vin. zavezan iztis. (Poštnina za posamezne pošiljatve 30 vin. več.) Gospodarstvo. Okrožnica vsem občinskim upravam dežele. Dodatno k tuk. okrožnici z dne 31. maja 1905. štev. 5246 se naznanja, da se pri deželnem odbora nadaljuje zaznamovanje za cep-ljenke na amerikanskih trtah flRiparije Por-talis* in »Rupestris monticole", katere so pripravljene po sistemu kalenja v deželni trtnici v Sv. Roku (Gorica) v dobi cepljenja 1905—1906. Na aRipariji Portalis" in nRuspestris Monticoli" so se cepile te-Ie vrste trt: 1. Cepiči na aRipariji PortaUs"; a), belo grozdje: Beli Chasselas, Friih von der Lahn, Rumena rebula, Zelena rebula, Malvazija. Italijanski rizling, Renski rizling, Sauvignon blanc, Verduc. b). črno grozdje: Barbera, Cabernel Sauvignon, Modra franMnja, Pinot, Refošk (kraški teran). 2. Cepiči na Rupestris Monticoli: a), belo grozdje: Beli Chasselas, Fruh von der Lahn, Rumena rebula, Zelena rebula, Pinot, Italijanski rizling, Renski rizling, Sauvignon blanc, Verduc, Cividin, b). Črno grozdje: Cabernet Sauvignon, modra franMnja, Pinot, Pique poule, Refošk (kraški teran). 3. Razun tega so na razpolago dvoletni cepiči na kolčeh in biliah sledečih vrst: a). Na „Ripariji-Portalisu: Beli Pinot, Frankonja, Cabernet Sauvignon, Donuiči refošk, b). na „Rupestris Monticoli": Italijanski rizling, Rumena rebula, Črni pinot,. Frankonja, Cabernet Sauvignon, Domači refošk. Vsakdo, ki se hoče zaznamovati za nakup cepljenk v deželni trtnici, ima predložiti pri deželnem odboru nalično vlogo, ki ima 1. vrsto cepiča, in ali cepljenega na „Ri-pariji Portalis" ali na „Rupestris Monticoli, kakor tudi množino vsake- posamezne vrste cepljenk, ki jih želi kupiti. 2. ali nameruje vzeti cepjjenke jeseni aH spomladi. Cena znaša 15 vinarjev - za vsako enoletno cepljenko, ali 15 kron za vsakih 100 c**$enk. — Kdor želi prejeti cepjjenke spomladi prihodnjega leta namesto jeseni tekočega leta, moral bode plačati razun više-navedene cene tudi takso za hrambo, ki znaša 4% od celotne cene naročenega blaga. Za cene, ki se določijo za cepjjenke, bode moral priti vsak kupec po naročeno blago v deželno trtnico v času, ki se v to določi od deželnega odbora toli za oddajo v jeseni, koli za oddajo v spomladi. Vsako naroČilo potrdi deželni odbor posamezno ; naročniki bodo imeli plačati tudi kot zadavek (aro) 15% od svote dejanski sprejetega naročila, in sicer tekom 8 dni po prejemu potrdila, da se je dotični naročnik zabeležil. Zadavek se plača deželni blagajni, katera izrou dotično pobotnico. Opaža se, da so na razpolago v deželni trtnici, kakor više-navedeno, razun enoletnih cepljenk tudi dvoletne cepljenke na kolčeh in bilfah; te cep-ljenke se bodo oddajale na posebno zahtevo po ceni, ki se od slučajadoslučaja določi r posameznimi naročniki. Naznanja se tudi, da si «me vsakdo ogledati deželno trtnico o ponedeljkih in četrtkih od 8 ure zjutraj do poldne in od 2—5 pop. Morebitne stroške za udpošiljatev cepljenk plačajo naročniki. Naročnikom se zara-Čunijo tudi stroški za skladanje in sicer 1 K za tisoč ah manj cepljenk. Nalaga se občinskim zastopom, da razglase to okrožnico v svrho, da si lahko vsakdo, ki se za to zanima, pridobi koristi, ki jih nudi vinorejcem brez stremljenja za dobičkom ustanovljena deželna trtnica, v katerej se pripravljajo dobre cepljenke za obnovitev vinogradov, kar je najboljše sredstvo, da se omeji uničujoče delovanje filoksere. Zajedno se pošlje istemu primemo število te okrožnice, ki se ima razdeliti med interesente. Nalaga se občinskim upravam, da nabirajo morebitne prošnje za zabe-ležbo in jih potem predložijo deželnemu odboru. Cepljenke se lahko naročajo s priloženimi tiskovinami. Kdor bi želel v bodoče prejeti cepljenke onih vrst, ki niso zaznamovane v razkazu za leto 1905—1906., jih lahko naroči in se zaveže, da izroči tekom meseca marcija. 1900. v kolibi, kjer se cepijo trte, potrebno število cepičev dotičnih vrst; zajedno se naročnik zaveže, da pride po cepljenke jeseni 1906. ali spomladi 1907. — Deželni odbor v Gorici, dne 23. septembra 1905. Inkvizicija. Napisal grof Hoensbroech. (Dalje.) Papeži so vedno zahtevali, da naj se njihove naredbe, katere se tičejo inkvizicije, uvrstijo v zbornik posvetnih zakonov. To je zahteval tudi že Gregor IX. Ako bi posvetne oblasti ne storile tega dobrovoljno, bi cerkev posegla po prisilnih sredstvih. Oblasti so morale željam in zapovedim inkvizitorjev hitro ugoditi. Država je morala inkvizitorjem dajati spremljevalno stražo; ka-korhitro je izvedela država za kako krivover-sko postopanje, je morala isto takoj naznaniti inkvizitorju. Celo uradniki v službi so morali paziti na krivoverce ter jih izročati inkvizitorjem. Neki čas je izvrševala država mučenje mesto inkvizitorjev. Na Željo inkvizitorjev so morali državni uradniki prisostvovati svečanemu izreku obsodbe, da povečajo s svojo prisotnostjo zunanji sijaj cerkvenih sodnij. Ako se je tekom razprave pred posvetno sodnijo dognalo, da je obtoženi storil prestopek, ki spada v okvir inkvizicije, ali če se je le sumilo nanj, takoj se je moralo ustaviti postopanje posvetne sodnije, in obtoženega so morali skupaj z raz-pravnimi spisi izročiti inkvizicijski sodniji. Karakteristično je, da inkvizitorji niso bili dolžni krivoverca izročiti posvetni sodniji, ako se je pregrešil ta krivoverec proti posvetnim zakonom. Poleg cesarja Friderika II. seje pokazal najzaslužnejšega za inkvizicijo cesar Karol IV. Po sestanku s papežem Urbanom V. v Rimu leta 1368. je izdal Karol IV. dne 9. in 10. jun. 1369. v Lucci dve narodbi, kateri kažeta vso mržnjo proti krivovercem: Nemškim oblastim se nalaga pod pretnjo zaplembe imetka, da z beghardi in beguini postopajo kot z največjimi neprijatelji države, kot s kri-voverci, izobčenci in pregnanci. Dominikancu Walterju Kerlingu je podelil popolnoma neomejeno moč. Inkviziciji v Nemčiji je podelil in potrdil vse privilegije, pravice in svobodo, kar jih je dobila od njegovih prednikov v Nemčiji, potem od kraljev francoskih, čeških, angleških, siciljskih, Španskih, ogrskih, poljskih in od vojvod in knezov celega krščanstva. Dne 17. jun. 1339. je izrekel Karol IV. svojo veliko radost povodom dosedanjih uspehov, katere je dosegel Dominikanec-inkvizitor Kerling v škofijah Magdeburg in Bremen, Hessen in Tluiringen. Uspeh je obstajal v tem, da je dal Kerling sežgati v Nord-hausnu sedem krivovercev. Z isto odredbo je odredil cesar, da se imajo hiše krivovercev izročiti inkviziciji, katera napravi iz njih inkvizicijske zapore, ker takih še ni bilo v Nemčiji. Na prošnjo Karola IV. je potrdil Gregor XI. te odredbe tei ga zajedno pohvalil z bnllo od 9. jun. 1381. Dne 17. jun. 1369. je izdal cesar Karol IV. še jedno naredbo: Cesar obžaljuje množico knjig, razprav, pridig in listin, pisanih v maternem jeziku ter razširjenih med posvet-njake in poluposvetnjake; s pomočjo teh se zmote še bolj razširijo. To zapeljevanje se mora zabraniti toliko bolj, ker je prepovedano po kanonskih določilih posvetnjakom citati biblijo v maternem jeziku. Toliko bolj se morajo iztrebiti ti blasfemni spisi v maternem jeziku. Radi tega nalaga vsem duhovnikom do najnižje vrste, kakor tudi vsem posvetnim oblastim, sodnikom in zapiisežencem, da podpirajo inkvizitorje, kadar plenijo take knjige, ter da se potrudijo, da se take knjige brez ozira na to, v čegavih rokah se nahajajo, ali v rokah zidov, paganov ali kristjanov, izročajo inkvizitorjem, kateri jih sežgo. Pred svojo smrtjo je imenoval Karol IV. dne 17. febr. 1378. v Trieru „konservatorje in defensorje" za inkvizicijo in inkvizitorje. Oni so imeli čuvati nad tem, da se vzdrži pravica in svoboda inkvizitorjev. Takih je bilo več med drugimi vojvoda Saksonski, grofje Schwarzenberški, grofje Nassauski, vojvode Luksemburški itd. Inkvizicijske preiskave so trajale strašno dolgo, včasih po več let. Tako je bil zaslišan neki Viljem Salavert prvič dne 24. febr. leta 1300., dne 30. oktobra 1319. je bil šele obsojen. Leta .1308. se je pritožilo deset inkvizicijskih jetnikov papežu Klementu V., da sedijo že 8 let v ječi ter da se jih ne reši obtožbe, pa tudi ne obsodi. Vsled tega je papež opomnil škofa Albija in inkvizitorje, naj dokončajo preiskavo. (Pride še.) V slovo! Odhajaje k vojakom v Gradec, kličem vsem dragim prijateljem, od katerih se nisem mogel osebno ločiti: Bog vas živi J Mohor Dominike Št. 2101. JRazglas. Izvršuje" sklep občinskega zastopa ftupnnije Komen od dne" 4. oktobra 1905. št. 2101 razpisuje podpisano službo or-ganista pri farni cerkvi sv. Jurija in pri podružnicah. Plača po dogovoru in zmožnosti. — Razen te službe dobi zmožen organist sčasoma tudi kak postranski zaslužek. Službo se lahko takoj nastopi. Ponudbo na podpisano županstvo, koje daje tudi vsa potrebna pojasnila. Županstvo občine Komen dne" 13. oktobra 1905. Župan: J. Švara. Lekarnarja L THIElUlY-jev BAL2AM P™** le i w*»fc^**m varstveno znamko zelena mina. Najamejo ljudsko sredstvo proti prsnim in pljučnim boleznim, kaliju, ribanju, želodčnemu krtsu, slabomu toku, kisolici, zgagi, zaprtju, napihovanju, inflttenci, ranam, zobo-bolu itd. Franko na vsako pošto % zabojem vred: 12 malih ali 6 dvoj-natih steklenic 5 K, 60 malih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K. XZ Centifolijno mazilo. (Mazilo iz cvetlic tavžentrož.) Najmočnejše Čistilno mazilo sedanjosti. Učinkuje gotovo pri zastarelih boleCinah in ranah. Stano s sprem-nico in poštnino vred: 2 lonfika K 360. Pri tno jodino iz lekarne pri angelju varuhu A. TBIERRY-Ja v Pregradi pri Rogatcu-Slatini kamor naj so naslavljajo naročila. Da ta zdravila gotovo učinkujejo ter so nenadotnestna . priCttje broSuriea s tisočerimi zahvalnimi pismi, ki jo pridjana zastonj balzamu, ali se isto doposljo posebej na zahtevo. Mehanična delavnica • - ¦¦"¦"¦ z električno gonilno silo Fran Lipizer v Gorici Semoniška ulica št, 14. Popravlja bicikle, moto-cikle, vodne in plinove vpeljave, električne zvonce. Izvršuje električne vpeljave itd. po zmernih eenali. Popravlja kmetijske stroje. Izvršuje tudi strugarska dela v železu. In zopet gre glas po deželi da se sloveče testenine iz novozgrajene tovarne testenin Žnideršič & Valenčič iz Ilirske Bistrice vdobe v vseh boljših prodnjal- nicah jestvin po mestih in po deželi. Zastopstvo za Goriško pri Josip Rovanu - gorica. Dobiva se samo v Kektni lekarn! v Zagrebu. Radi tega naj se točno naroča: fTlesfna lekarna, Zagreb, fflai ker trg št. 5 poleg cerkue si>. marka. Pošilja se po povzetju ali naprej poslanim zneskom. Cena je sledeča in sicer dostavljeno franko na vsako poŠto: 1 ducat (12 stekl.) 4 K, 3 ducate (36 stekl.) 11 K, 5 ducatov (60 stekl.) 17 K. Razpošilja se najmanj jeden ducat (12 steklenic). Imam toliko zahvalnih pisem in priznalnic, da mi ni mogoče tukaj vseh navesti; zato navedem le nekatera imena onih, kateri so v porabil ali z vspehom Markove kapljice: Josip Kubricht, strojar, Blaž. pl. Srblje-novič, kr« finančni nadstražnik, Josip Medjeral, trg., Barovie* Niko, pisino-noša, J. pop, Sandri Opuzen, Marija Matic, šivilja, Katica Ne vijem, itd. zrrzzz Prosim naročati samo: ." Mestna lekarna Zagreb, Markov trg št. 5 poleg cerkve sv. Marka. Dstinouljena leto 1360. -' I HlflRKODC KflPbJICC I so postale radi svojega izvrstnega svojstva nena- j domestno domače zdravilo, katero vporabljaskoro vsaka mestna in vaščanska hiša. Priporočajo «,; pri želodčnih boleznih, slabi prebavi, podrigavanju, slabem želodcu, pomanjkanju teka, odpravijo na- I duho, bolečine in krče itd. Trskino (StokMevo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K 1*40, bele barve K 2. Trskino železnato jetrno olje. Haba toga olja je »osebno priporoč- v(mn in nožno narave, ^ Trskino jetrao olje se železnim jodecem. S tem oljem hp ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vsi' kostno bolezni, žlezni otoki, golSe^mitlokmiost itd. itd. •¦'- ~ Cena ene steklenice le l krono 40 vinarjev.----------t ^_: Opomba. Olje, katerega naročam direktno h Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice.Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote in stalne 'spo's'd'bno*Sti za- zdravljenje. 4H Cpistofolettijeva pijača iz kine in železa Ht najboljii pripomoček pri zdravljenja s trskinim oljem. r=zr= Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. ------ i Odlikouana pekarija in sladčičarna. Hai*o1 JD^aščil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu v (lastni hiši.) PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torto itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. ".....* • Prodaja* tudi različne moke. Hotel Sudbahn Gorica •-»*- Gorica KlimatiCno zrtravišfie. Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 170 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiskim j rastlinstvom. — Mirna, krasna 1 lega, nid prahu, kakor nalašč i za one, ki hočejo prijetno in ; mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. S««S»»»Y» v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojcvnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva »seh slogou ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. Podružnica Y Trstu Via dl Plazza vocriila 1. Podružnica v Spijo!'*, Zastopstvo v Orljontu. Cene zmerne, delo lično in solidno. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nacalatvo in nadzorstvo je Bklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako; Hranilna vloga se obrestujejo po 47,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posofllas na vknjižbe po 5*/,%, na varščino ali zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 57i%., Stanja 31. deo. 1904. (v kronah): Članov 1781 z deležiK = 113382, — Hranilne vloge 1,554.98913.— Posojila 1,570.810-39 — Vrednost hiš 110.675*—(v resnici so vredne več). — Res ervni zalog 75.101-01. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon Št. 79. izarja na stojo * * ititnsb zalogo oli za osmb * i« iečfce in tletlice. Velikanska izbira • čevljev in klobukov najboljših izdelkov. obleke za jesensko in zimsko sezono: Št .1 zimska suknja od 30 K naprej » 2 » obleka » 25» » » 3 » kožuh » 90 » » » 4 » promenadna obleka od 60 K naprej . 5 » Pelerina f d 15 » » » 6 » Ulster »25 » '.-.* lodnosti klobuki. .¦.-;» 3 » » fini črni in v barvah. » 6 » ¦» Čevlji iz češke tovarne »Miinchengfatz« ".'."» 12 • * 6 Lekarna Cristofoletti v soiid na travniku. Prva prlamfttiiriia in motoa trpita PREGRAD = &GERHETIČ . _—Berica...... »TRGOVSKI DOM" Priporočata svoje novourejeno zalogo; ttei llap Popelin, cibelin, žensko sukno v vseli kako-vostili in barvah. Hodni Menil flaneli, berkalini, ee-firji, batisti i. t. d. najnovejše vrste. Me i Mani za bluze, kakor tudi za okraske, vsakovrstne čipke, brodenje, čipkaste ovratnike, gumbe i. t. d. PasoTiitamserne otroške in ženske nogavice in trikot srajce. Aierilisto perilo za dame in gospode. Ottffiifltniite vedno najnovejše fazone. Sahstwpp posteljne in namizne garniture, jsastore, (zavese), fllanelaste in šivane odeje. Zabaloinime raznovrstna platna, cvilhe, žima in volna za postelje itd. 5 kron in še več zaslužka na dan. Dražba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo > skozi celo leto. Ni treba i nobenih znanostij. Se ne 5 gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba za domača dela in strojeu za pletenje Tomaž H. TOfflck & Co - Praga trg sv. Petra 7. I. 434. — Trst, ui. Campa-nile 13-434. Božjast Kdor trpi na božjasti, krčih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v priv. Schurannea • Apoteke, Frankfnrt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno. Prva konsumna zaloga olja Henrik Curiel Tekališče Jos. Verdi 42. GORICA Tekališče Jas. Verdi 42. Specialiteta oljkinega olja Srednje vrste h 32 kr. liter fine „ „ 36 „ „ iz Istre „ 40 „ „ „ Corfu A 48 „ „ „ Bari n 50 „ „ „ Molfette „ 64 „ „ „ Provence „ 72 „ „ „ Mente S. Angelo „ 80 „ „ „ Luke „96 „ „ Sprejemajo se naročila v posodah od 5, 10, 15 litrov, katere se prepusti stranki, dokler jih rabi. Brezplačno pošiljanje na dom. Namizno orodje in posodje vseh vrst. Priznano težko posrebrnjene najlepše forme...... Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, daj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- C* kr. dvorni založniki Christofle & C.,e - Dunaj I. Opernring 5 (Heinrichshof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarnifiko znamko in ime ChriBtofle Hajccneja poprava dvokoles pri BATJELU ˇ Gorici, V1& Dvorno it. 3, Zastopstvo dveh tovaren. Br DIHEANI = ---------prakt, zdravnik--------—— naznanja, da seje z oktobrom preselil na Stolni (Stari) trg št. 9. I. 99 narodni kolek" kolehe, poštne znamke in vse poštne vrednostnice prodaja knjigarna fl. GflBRŠČCK. Anton Krušič krojaški mojster in trgovec v Gorici takališče Josipa Verdi št. 33. in tekališče Frana Josipa št. 35. — izdeluje — vsakovrstne obleke po najnovejšem kroju trt po želji g. naročnikov. Z zalogi ima ravnokar dospelo sveže avstrijsko in angležko raznovrstno fino blago m jesensko in zimsko dobo. Zaloga izgotovljenih oblek, površnikov havelokov, zimskih sukenj itd. C, kr. krojaški kroji, vsakter^mu rfti^ljivi. raznih velikosti. Cena začelo obleko 18 K, samo telovnik in jopa 10 K. M. POVERAJ v Godci, na Travniku. Vojaška in uradniška kvojačnicn. Trj*«>- -vina z inanufakturnirn Mapmi in ^ntovih oblek. Nizke cene brez^ konkurenco. Vse pripravi1 za vojaštvo. Častnifiko in uradniške uniforme z orožjem. vešč slovenske in nemške stenografije išče službe najraje v odvetniški pisarni. Ponudbe uljndno prosi do 20. okto bra na naslov: Rado Novak, Dunaj XVII] Zimmermanngasse 24 1/7. Šunka s kožo, kilo po r05 gld., brez kosti 1% gld., plečeta brez kosti po 1)5 kr., slanina k suho meso po 90 kr., prešifievi in goveji jp ziki po 1 '20 gld., glavina brez kosti po 50 kr Colnmp dunajske po 85 kr., Ma krakovske, OdldJHC fine po 1-10 gld., u Sunke zeki priljubljene po gld. J-25 — Veliko klobas ena 20 kr. j Kislo zelje ffi«Lf-m m kUo ta I ^llVnukn brinovec, pristen, liter po gld, OIIVUVM, i-20. — To priznano dobro blago pošilja po povzetju od 5 kil naprej preknjf- valeč in razpoSiljalec živil Janko Ev. Sire v Kranju. YytoratoyaritaiU Praga VIII. Jg --------izdeluje in priporoča-------- L Vvdrovo žitno kavo. 9 Jnlmi pridatek znamka „Vydrae. J Jnbne konserve (grahovo, lečne, go- W bove in riževe). ^ Oblati (specijaliteta: »Dessert dčlicat" ;|> in masleni oblati). a Šumeči limonadni bombon! „AmboB T Dišava za pecivo „Buhtinu. ^ w* NAPRAVITE POSKUS i ~*m g Kolekcija vseh teh izdelkov 3 K 20 v ? -------- - - - in poštnina........*•* F. Podberšič, avtoriz. kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica št. 17. -------- Priporoča ------- se slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više. ti*013 miljam* uud od «fap j MIW< •»*»»«•**«* «P»t»p*l ui «ia»f»jds POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor hoče dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi Čez Havre v Ameriko, naj piše pred odhodom od doma'za pojasnila na našo najstarejšo firmo Zwilchenbart, Basel (Švica) Ceifralbahiptati 9. Za dobro in hitro ekspedicijo se garantira. T zalogi ima tudi razne kamenite loiCe umivalnike za kuhinje, žlebe itd. Turisf, 3ke in nemške st Jedilno olje po 28 kr.