Wien ./¦< ¦-¦% St. 6. V Goriei, 7. februarija 1870. Wi Tecaj LXT „3o5a" izhaja vsak petek in velja t poSto prejemana ali v Goriei na dom poSiljana: Vse leto . . ! . . f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 detvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilihin prav tako pri „po-slanicah" se plafiuje za navadno tristop-no vrsto: f kr. et s« tiska 1 krat 7 » „ » » 2 „ 6 n » » » 3 „ Zaveit drka po prostoru. Posameznc Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Goriei v tobakarnici v go-spoBki ulici blizo „treh kron". in na starem trgu.-y Trstu v tobakarnici „Via dclla caserma 60".* Dopisi naj se; blagovoljno poSiljajo ureilniStvu „Soee" v Goriei v Mailing-ovi tiskarni, haroenhia pa'oskrbmStvu,,Soee" Via del Giardino V Zoratti-jevi hiSi II. nadstr.___________ ______ Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem In drugitn nepremoznira ge naroSnina zniia, akose oglaBS pri uredni&tvu, Glasilo slovcnskcga politicnega dru§tva goriSkcga za brambo narodnih pravic. Ne letajmo za ve§ami! V Goriei 6. februarija. Slovenci smo mlad narod, tedaj nadepolni; a za-Hbog smo pogostoma polni takih nad, katere si sami vzbnjamo in gojimo, dasi niso posebno opravifiene, ali pa nam jih vzbujajo zapeljive veSe, Id nam veasih brl6 na politicnem mofivirji — v parlamentu in po novinah. Zlasti v zadnjem easu je mergoJelo takih ve§ po vsem avstrijskem Casopisji; razkropile so jih na vse strain viharne dclegacijske in drzavnozborske razprave o berlinski pogodbi, katere so v slovanskih in drugih poSteno avstrijskih krogih vzbudile veselo nado, mej ustavoverei in avstrijskimi velikonemci pa razSirile obfino bojazen, da vtogne sedanjemu usta-voverskemu gospodarstvu v Avstriji skoro odklenkati in da stopi na krmilo vsem v drzavi zivefiim narodom enako pravifina vlada, katera bo nasvetovaje in pod-piraje praviene reforme v diiavnih in dezelnih volil-nikih, sprijaznovaje tned seboj do zdaj nasprotne si narode in vvazevaje poSteno in vnrcno gospodarstvo z drzavnim premozenjem —novo krepke temelje posta-vila in vtrdila zvunanji in notranji veljavi in mogofi-nosti Avstrije. Te nade oziroma bojazni so potrjevale razne go-vorice o dogovorih fieskih prvakov z nacelniki raznih strank dunajskega parlamenta zarad vstopa fieskih po-slancev v drzavni zbor, Se bolj pa one u2c mocno razSirjene vesti, pokaterih bi imel grof Hohenwart vzeti v svoje krepke roke vajeti avstrijsko vlade. To-liko se jc o vsem tern v strankarskih in oficijoznih listih raznasalo, da smo nadepolni Slovenci uze zares mislili: Zdaj pa zdaj se prekopicne prezivelo se ustavoverstvo in zazori avstrijskim Slovanom nova sreenejSa dobal Toda „gut ding braucht gute weile", pravi stari nemSki pregovor-; dobra stvar se pofiasi razvija. Av-strijski Slovani moramo Se nekoliko potrpeti — in morda §e precej dolgo — da dose^emo vse to, kar nam gre, da pride naSa doba. Imena uovih ministrov, 0 katerih se zdaj uze pozitivno govori in katera se morda uie danes ali jutri uradoma razglasijo, nam ne vzbujajo posebne nade, nego ponavljajo nam znano Sehmerlingovo tolazbo: „Wir kdnnen warten!" Grof Taaffe, Possinger, "Widmann, pi. Plener ltd. samo nemSka imena, kojih lastniki so vecrnoma LISTEK. 6rnogotce'v vojno veLbanje. V prvej polovici bodofiega aprila bodo tri leta, ko so zaCele k nam prihajati vznerairjajoce vesti, da so urnogorci odlofiili se za vojno proti svojim pro-kletim turSkini sovragoin, da uze marSirajo na bojno polje i da na Grahoveui nze vse gomezi od drnogorske vojske. Koga ne bi take vesti vzbudile iz trdnega Bnft, kedd ne bi 2elel ctnogorskiin sokolom pogledati V bistri, jasni obraz, kedd ne bi hotel sam brati srda, gneva i maScevanja ielje s Crnogorskih zarjavelih lie? Komu ne bi uze naprej ne donel na uho vojakov u-2asni vojni krik, gromenje topov, razgetanje konj, plesni pokrik junakov, obuplo tugovanje umirajoeih, sree lomeCe javkanje, narekanje i kukovanje =mater i 2en nad palimi sinovi i mozi? — Koga ne bi pri vsem tem goalo sree na one vitezne gore, na kterih lepi vi§e junaske krvi, nego na njih trave raste, da vidi Btvega starca, krepkega junaka, komaj doraslega mla-denca, kako ogojevito, razjareno se podevboj nasvo-jega duSmanina nza krst castni, kiem se krsti, * za krst castni i slobodu zlatnu" I potnik, ki je takrat dospel v Crnogoro misleC, da bode videl vojno na vseh krajih strastno besneti, J*|8el je tamo duSno tiSino, Crnogorei bill so tako znani burokrati in v svojem zmlslu tudi gotovo dobri Avstrijci — to je najnovejSi minister-ski iinenik in da figurira na njem tudi neizogibljivi Stremayer, — katerega Slovana bi vtegnilo to potola^iti? Edino, kurj nam Se lahko nekoliko upanja o-hrani, je to, da bo morda novoimenovano uradniSko ministerstvo — samo zaCasno, prehodno, A iujmo, kaj piSe o tem ua§ uradni list „V Osserv. triest." v §tevilki od 6, t. m.: „Sestava novega kabineta je Se vedno priljubljen predmet dunajskih listov in menda ne trd6 nekateri izmed njih po krivici, da je nemo-gafie, da bi bilo Taaff«jevo ministerstvo samo provi-zorieno. V malih meseeih iztefio dt^avnim poslancem njihov mandat in najvaznejSa naloga novega minister-stva bo, voditi prihodiije volitve. Uze sama ta oko-liSCina spriCuje zadostno, da je grof Taatte sprejel castno nalogo v zaupanji, da mu bo mogofie pridobiti vladi mofino veCino v parlamentu; fie se mu pa to posreCi, tedaj bi bilo lmsprotao parlamentatnim na-vadam, da bi svoje mesto drugemu odstopil." — To je zadosta jasno govorjeno in 6e se urcsuiai, bomo pad Se dolgo gnkali na ministerstvo Holicuwavt in Se dalje na federalizem. Zatontj ne letajmo za znpeljivimi veSami, ampak pripravljajmo si sami pogumne in slozno boljSo bo-dofinost. Pri prihodnjih volitvah za ddavni zbor bomo imeli priliko pokazati, ali smo v preteklih Sestih letih kaj napredovali, kaj dozoreli za ono svobodo, po kateri se spenjamo. Gorifiki Slovenci smo 2ali-bog v takem polozaji — dasi nas je dve tretjini pre-bivulstva v de^eli,—-da skoro ne inoremo imeti ve5 nego ednega svojega zastopnika v diiavnem zboru. Ce je so ta vladen kimovec, kateri brez ozira nadru-ge zastopnike slovenskih in slovanskih pokrajin, hodi svoja pota, ali prav za prav pota, ki mu je nafirtava-jo ministerski migljaji — potem je obzalovati, da si smemo tudi le enega poslanca voliti. Le kedar bodo slovenski poslanci mej seboj slozno in z vsemi dru-gimi slovanskimi poslanci vzajemno postopali —- bode njihovo delovauje u? kder si ja s pridnostjo svojo toliko pridobil, da je na Ceraejgori fcogataSem, kder Be lehko odev^ bi cltalnicne bescde tako pppisaval, kakor po pravici oponasa danasnji Ijiibljanski dopisnik navadnim ena- j kira popisom, a reci moram, da je bila zadoja gledis- ; cna predstava v Cernicah zares izgledna in da je gospod regjseur, kdor si bodi, vsepohvale vreden, bo- J di za izvezbacje igralcev bodi za ves drugi *wnge- 1 inent.— I Po besedi je bil jako zivahen pies, katerega se | jc delezilo toliko mladine, da se jemoralaT dre aku-pini razdeliti pripustivsi, da je fzdaj ena, zdaj druga skupina plesala. H koncu bi Se rad godcem eno m- I godel; pa naj bo za danes; morda so dobtli dovelj | poduka, da se bodo znali t prihodnje uijudnejSe ob- I 12 6oriC6 2, febr. se pise ,Slov. Narodu: .Veliko slaTje, katero so predpolleta slavilinaSi pro-tivniki, izbacnivSi nararefi deielna jezika, sloven-skega in italijanskega iz vrste obveznih predractov na naSib srednjih solah, in wrstivsi ja mej prosto-voljne, ki ne Stejejo nit, in nemajo nikakorsnjegavpli-va na obcni red—to stayje se „crez kratkih mesecev pet" u2e temni, in kmalu izgiue, kakor lanski sneg po uasik gorah. Te dni se je namrec" objavilo dijakoro, da njihov materini jezik stopi zopet v vrsto r e d n i b predate-tov, katerimje popolnoma ravnopraven. Prej-Snja postava je tore; sedaj le na toliko spremenjena, da se morajo na zacetku sofekega leta stars! ali skrb-niki dijakovi pred ravnateljem izjaviti, hoCe li, ali ne-ce uciti se svojega materinega jezika. Kakor dandenes hitro ziviiuo, nadejamo se v kratkera ae druzib sprememb. Prvi korak je uze stor-jen. Vivat sequeusl* V enakem zniisla poroca tndi goriski „L'l30ii-zo.* A cela vesela novica se reducira na prav mi-kroskopicno maleukost, o kateri skoro ni vredno go-Yoriti. Slovenski jezik in italijanski ostaneta prosta predmeta; te se stars! ali skrbniki v zacetku leta v U nameu oglase, mora se dijak prcilavanja deleliti in red, katerega dobi iz slovensclne ali italijan§cine, je merodajen tudi pri sploSui klasifikaciji; kdor se pa ne oglasi, terau se ni treba svojega jezika uciti. Kaj se pravi to? Ce so stars! mlacni in fie je dijak leu, oglasi setem maojza tapiedmet, kerve, da sivtegne spriccvalo skaziti in napredovanje zapreciti, ako se ne bo marljivo ucil. Razlocek med tema in drugimipro-stimi predraeti je tedaj edino ta, da se pri prvih udobljeni red pri klasibkaciji vsteva, pri drugib pa ne. — Ear povelicuje pa Se viSe to klasicno enako-pravnost, je to, da nema v visih razredih vsak razred avojih or za slovenScino, da tedaj profesor ne more s predavanjena in dijaki ne z izobrazeujem vpredraetu od leta do leta napredovati, ampak da je ves poduk skrcen samovdva tecaja: Peto — iniestoMci imajo skupaj po dve uri na teden in enako sedmo — in os-mosolci. — In take enakopravnosti naj bi se veselili — ter si kaj boljega obetali, dokler ostane eksceien-eija Streniajer na cela, ter ma bodo o naslh razme-rah in potrebah porocali Zindlerji, Gnadi, Pantke-ji, Scbreiber-ji in enake baze nemSkih „kulturtragerct-jev? — Za fioga, ne letajmo za vesami I IZ Sempasa, 3. febr. (Izv. dop.) N a § a cesar ska cesta je vsled neprestanega deievanja uze tako razrusena in blatua, da bodo posebno tezji vo-zovi kmalovnjej obticavali, ako ne priskrbi pristojoa gosposka, da se na nekatuiih mestih kakor hitro mo-goce po potrebi vzdigne in popravi. Saj so uze skoro vse skladovne ceste po dezeii boljse od na§e erarske, dasicavno motamo prve z dokladami k davkom vzdr-ievati, mej tem ko bi se lahko ta samo z mitnino, ki se na njej pobira, v najbolj^em stanji ohrauila. V sosednem itabjanskem kraljsstvu imajo povsod naj- l oogato, narodno obleko, ukusno sezlatora obiivano, kakorine nejma ni marsikak vojvoda ne. Eapetan se naglo postavi nekoliko korakovpred kopo svojega mo§tva i zafine komaudirati: „Psaatl" Sotniua se utisi, kapetan pride do besede i poii v zrak dim iz svojega dolzega cibuka. nPozor!* Sedaj Vam razlozim, kako se vezba Vojska (armada) v Evropi. Tarn se kapetan postavi pred sotnino, ba§ tako, kakor jaz pred vas. Na to komanduje. Komanduje n. pr. „V red l« Kedar za-krifii: BV redtt bipoma se vsi njegovi Ijadje zberdter se postave ^ vrste dva po dva. Kako bi vi to storili? JPozorl v red!8 Mostvo je dobro poslnialo, dobro zadelo. Na dano povelje postavilo se je v red, dva po dva, ali fcopet mali vStric velicega, atari nz ndadega, premoini na stran siroma§pega. Nekteri so pri tem pasili, prav tako, kakor kapetau, drugisovteknoli cibuke za pojas k haadzaiu, diugi zopet polo&ii so Jib v nedra pod srajco, da jim je glava dolzega cibuka roolela visoko nad glavo. Vaak.se je postavuV kc»e: mu je bilo my-Uiae, kder se mu je najbo'je vzvidelo. Deseiar, sto-tmrC, trobar stali so na mestih popolnoma ^jubovoli-nib. Samo zastavniCar izbral si jemestoswjenakrUtt foioine. p» bi cekej, da je tnfc vrstn wvna? kako; lep§e, gladke, izvrstno oskrbovane ceste, pa nobene mitnice, pri nas pa je dbcevanje na vseh erarskib ce-stah po vnogih mitnicah nadlegovano — a za ceste 1 se vendar presaeto slabo skrbi, — to vam dokazujejo mnogi strmi klanci inpovodnjem podvrzene nizine, ki se vkljub mnogim proSnjam in obilnim mitnitnim do- I hodkom vendar ne odpravijo. Nasi gospodje polit. poglavarji, seveda, se vozijo s parom konj v najetih lahkih kotijah, kedar priha-jajo na na§o stran po svojib nradnih opravilih; — v takih kocijah na zmeteh, zavitim v gorko kozuhovino, se jim ni mnogo brigati za slabo cesto, ker jo le malo obcutijo; avoznik, kateri peljes parom vtrojenih konj ali Sibkib volitev poln voz blaga, bodi zita aii moke, I bodi drvi ali stavbenega Iesa, ta moli veasih po sili kozjo molitvico, kedar prinaja do takih razritih mest, kder mora sam svoja ramena podkladati, da vzdigne kolo iz ilovcnih razorjev. In po naSi cesti se vozi vsak dan na stotine takih tezkih vozov — in bi se I jih se mnogo vet, ako ne bi nje straino zanemarjenje nekatere odvratalo nasicer daljio, pa bolje vzdrzevano skladovno cesto skozi Dornberg. Ce je letos vreme izvanmlno slabo — moralo bi ccstno oskrbnistvo izvanredno dobro skrbeti za drz. ceste; kajti kder je obcevanje tako zivalmo, kakor med Gorko in AjdovScino — treba je je v javnem interesu vsak tas pospeSevati — tudi v slabem vremenu.*) Iz Kosane, 3. febr. (Izv. dop.) Takaj pri nas ni sliSati skoro drazega pogovora, nego o Bosni, kder je, kakor pravijo, polno denara. Da ima kedo le zdravi roki, pa si prisluzi poke zepe. Za to pa gre iz naSih krajev vse, kar lazi in gomazi, v Bosno in Hercegovino; pri nas pa postaja vse mrtvo 1:1 odijud-no, kakor v puStavi. Tudi v cerkvi je poznati, da je ljudstvo nekam pobegnilo; tako malo prav niso menda se nikdar o predpustnem tasu zazeuitev oklicali, kakor letos; in kako bi jih tudi, ko je skoro vse za zenitev sposobno moStvo v novi, obljubljeni de^eli, od koder si zeli mnogo cvenka domov prinesti, da bo po tem zenitvanje glaaiicjc in veseleje. Tudi mnogo konj in vozov so poslaii Notranjci v Bosno in Hercegovino na delo. Bog daj vsem dobro sreco! In za potrebo, da bi jo dal, saj je revSfiina mej nasim ljudstvom velika, kakor skoro povsod diugod in morda le vetja. Tu ni prav nobenega zasluzka in kar je bore kniet dobil od matere zeiuije za celoletni trud, tega ne more prodati po nobeni ceni. Dokaz temu naj bo to, da dobiS tu najboijse vino po 6 gld. in Se nize. To vino pa — prava vremitina — je zares dobro in zdraveje, kakor vsako drugo. Naj-boljse suhe slive ali teSplje so bile tukaj v jeseni po 3 do 3 gld. 50 kr. cent, zdaj so pa po 6 gl Jabelka se dobivajo zavsak denar, skoro zastonj. Od septem-bra do zdaj nismo imeli skoro nobenega lepegadneva; neprenehoma dezuje, — ali razsaja burja, aii snezi. Posebno ljubeznjiv dan je bil 30. pret. meseca eel bozji dan je gosto melo, vmes pa je straSanska borja tulila in velikanske zamete kopicila, tako da se je moral postai vlak na Gaberku mej Divaco in Lezece-mi ustaviti. V noci od 30. do 31. je pa borja na mnogib mestih telegrafovod potrgala in vet kolov iz-rnla in polomila. Kedor boce pozvedeti, kaj je prava borja, le naj pride k nam na Pivko! S CerkljanSkega 26. Jan. (Izv. dop.) Enanaj-va2nej§ih in ob enem najtezjih nalog dobrega obtin-skega zastopa je gotovo skrb za dobre obtinske ceste in poti. Posebno tezka postaja ta naloga, kedar je *) Cesta je na nekaterih mestih zarf^ silno zanemarje-na, pa ne samo pri Sempasu, ampak tudi naprej proti Ajdor-idinl. Cpozorujemo sa te slar. okr. glararstro. Op. ured. na vrvici (§pagi),—* to nej bila. Tiho tudi nejsotako bili kakor pena. Kar je imel kedo na srei, povedal je brez ovinkov sosedu, samo nekaj miruejSim glasom* nego bi navadno govoril. Kapetan je bil popolnoma vpokojen, da njegovi ljudje tako naglo in tako tocno vse razume. Nej mo-gel odreci jim pohvale. BE hvala, bratje, dobro, izvrstno! A zdaj zopet pozorl Ako retem: jeden — stopite z eno nogo; ako retem dva —>- stopite z drugo naprej i potem hodite za mano, kamor koli pojdemt" Pozabil je bil povedati jim, s ktero nogo imajo zaceti stopati. Velel je: jeden — i vsi so zateli ko-rakati kakor narobe, jeden z desno, drugi z levo nogo. „E hvala, dobro I" vzkliknol je potolazeni kapetan. „Vidite, tako se ve^ba vojska v Evropi 1 Torajt jeden, dva! — jeden, dval a potem za mano naprej." Sel je pred sotnino, sotnina za njim, vsak moz stopal je z drugo nogo} vse je govorilo, vse puSilo, Za nekoliko tasa zapazi kapetan, da se je vrsta sot-nine promenila v krivudasto krivko. nIzpravite se, uravnajte se ta rekel je flogmatiSki kapetan, i ravna vrsta je bila zopet cela. „E hvala, dobro izvrstno l* i hvalil je kapetan, Sotnina je bila izvezbana. ; liUkaveSki. potreba kako novo cesto delati. Kaj tacega se je lo-til obcinski zastop sebreljenski—to je izdelavanja (no-ve ceste, katera bo vezala obSino se skladovno cesto ob Idrijci. U^e pred 10 leti so mislili obfiinski molje na to delo; a vetina obemarjevsejetej nameristrast-no upirala, bodi da se je ljudstvo balo velikih stro§-kov in teiavnega dela, bodi da se *ii bilo skoro mo-goce zediniti zaradi crte, po kateri bi se cesta nare-dila. Pri obcinskih volitvah so dvakrat zaporedoma zmagali nasprotniki, vsled Cesar se je delo za celih 6 let zavleklo. Se le predlanskem se je zopet posre-cilo za cesto vnetim mozem splezati do fasti obcinskih zastopnikov in doseel v zboru izdatno vecino. In koj so se zateli z vso odloCnostjo potezati za svoj stari ideal, kateri je tudi mocno podporo na§ei pri viSih oblastnijah. Dokaz temu je, da je presv. cesar dovolil za potrebni most tez Idrijco 500 gl, vis. de-zelni zbor menda 300 gl. nekoliko pa cestni odbor, tako da imajo zdaj za most uze zagotovljenih 1000 gld.—Ker pa to ne zadostuje, nalo^ilo je stareSinstvo za tek, leto doklado po 50% na neposrednje davke in sicer v delu ali robotab, kdor bi jih hotel oprav-ljati, ali pa v denarju, ako bi se kedo dela brauil. S tem sklepom je ooL'. zbor zopet razdrazil nasprotnike, —a kaj pomaga; ko se je uze toliko doseglo, treba da tudi obcinarji kaj zxtvujejo. Rea je sicer, da je obtiua tako razdeljena, da je obCina tako razdeljena, da nekaterim cesta ne more koristiti; a vsem ni mo-gote vstreci, in za to je poi,rebna vzajemnost, da se kaj dolene. Danes meni, jutri tebi; v lepem' miru naj drug drugemu pomaga, pa pojde vse gladko naprej;—tudi pri takih zapofietjih velja namret „sloga jaci.tt Ker sem uze pri cesti, naj omenim, da delo na skladovni cesti proti Idriji precej kesno napreduje. Glavua krivda ti6i pat v strasno nevgodnem vremenu, nekoliko pa tudi v tem, da ljudje niso preveC vneti za ceste, ce§, da prizadevajo bilne stroske in da je po njih vendar mnogo slabega v de^elo priSlo. Iz, svojega staliSea imajo kolikor toliko prav. Pust ni vzbudil v naSih gorah posebne zivahno-sti, ni ob 6em, ker je pri uas preobilno denarnega pomanjkanja. Nekateri so sicer odsli v Bosno, da bi si kaj cvenka prisluzili, a vrnili so se vecmoma s praz-iiimi zepi; tedaj doma nie in v Bosni tudi nic. Pri vsem tem pa ni preSlo Jjudem veselje do zenitve; zeninov imamo mnogo mladih in starih, ali skoro vsakemtt kaj nagaja. 2godi se, da je uze vse pripravljeno za poroko, pa pride nenadoma kaj vmes in vse zruSi—za nekoliko easa. Do zdaj je bila na-vada, da te je bil zenm, aii te je bila nevesta kake tri mesece zvunaj krstne tare—ni trebalo iz doticne fare nit druzega prinesti, kot krstno pismo in vse je bilo v redu, naj je bil doticnik polnoleten ali ne. Letos pa se morajo maloletni vsled neke nove nared-be tudi v rojstni fari oklicavati, kar je spravilo nekatere v situe zadrege, posebno ker so to naredbo prepozno zvedeli. Zeleti bi bilo, da bi se o takih vaznih novostih ljudstvo podueilo, da si vsak, kedor misli na zenitev, vse o pravem tasu preskrbi in si tako prihrani nepotrebna pota, nadieznosti in stroske, katerih je uze tako obilno; kaj bi rekel, nekateri za-zenijo toliko, da jim potem ne ostaja za zivljenje. *) Vreme imamo te dni takokrasno, da uze davno ne pomnimo tacega; sneg je skoro ves skopuel, in solnce nas kaj prijazno ogreva. Da M pat Se dolgo tako ostalol **) ___________ IZ Ljubljane, 2. febr. (Izv. dop.) (Nekaj oPre-Sirnu. — 0 zabavi v ljub. Citalnici.) Verio znamenit i vazen dan je, dragi titatelji, za nag narod, dan, ko bodete prejeli to stevilko „Sote l" Kedo tudi le na pol izobrazen ne ve, da smo imeli pred toliko leti Se zivega pe&aika dr. PreSinia? Kedo se ne spominja, da je ta slavni pesnik leta 1849 i sicer ravno danes trideset let t. j. 8. svecana zapustil ta bore svet, do-lino solz? Danes bi morali Slovenci praznovati tri-desetletnico po njegovej smerti. A praznujmo jo le v duhu! Marsikaterega bode, mislim, zanimalo izvedeti, kak je bil njegov mertvaski list, koji je razglasil tezki udarec sioveiidkemu narodu. Na^ei sem ga po na-kljucji nekje pred nekoliko tedni i prepisal od besede do besede; gJasi se: BSlovenskimu dru2tvu v Ljubljani je dal gospod vodja narodske strafe v Krajnji zalostni prigodek na znanje, da je uas slavni pesnik gospod FBANCE PKESERIN, dchtar pravice in c. kr. pravdosrednik v Krajnji, 8. dan tega mesca ob osmih dopoldne po dolgi bolezni in previden s smertnimi zakramenti umerl. Pogreb bo v saboto, 10. dan tega mesca, ob de-setih dopoldne. Slavnimu mozu poslednjo tast skazati, povabi slovensko druztvo in znance rajuciga, vse ude sloven* sk;§ja druztva, in sploh vse domoroUce, naj pridejo v saboto v Krajuj k pogrebu. V' Ljubljani 8. dan svetana 1849. *) Ti taki bi sploh bojje storUi, da bi 6e ne Jenili. **) Pri nas r Oorici pa se ueniamo kaj ponaSati z vye* menom; Se ne deSuje, pa, u»"*ni, to je skoro dan za dnevom. Op. urea, ¦ List je iz navadnega belega papirja i cerno ob-robljen; zgoraj je naslikan grob, ob ujegovih straneh j stojite dve zalujoei podobi, 6-ez koji so pripognene vitkc vejice zalujkine! 0 tej priliki kocem §e nekaj oporaniti, vzlasti onim posebne vaznosti, koji se radi peeajo znjegovhn zlvotopisom i z njegovimi pesniskimi proizvodi. Tu 2ivi gospa F., koja je v svojej mladosti Pre&ima verlo dobro poznala; hodil je kosit v gostilno, kojosoim'eli njeni sorodDici. Preje se je imenovaty gospicom L, i tej bil je na§ doktor „fig" tako prijazen, tako rad jo je imel, da jej je veckrat prinesel kako pesen na-pisano seveda o Ijubezni i marsikatero jutro podaljej mimogrede skozi okno Sopic raznih cvetek; enkrat po-daril jej je bil celo zbirko svojih pesnij napisanih i H6no vezano. Najbolj zanimivo je, kar mi je pripo- J vedovala omenjena gospa, da onih pesnij je prav malo j rwtisnjenih. Gospa ne ve, kam so se razgubiii oni pesniSki uraotvori, koje je iinela; posojevalajeje, ne- j poznavSi tedaj Se velike vrednosti onihiisticev, itako so se razperSHi na vse vetrove, da nij sledu vec o iijili ( Iz teh certic se lehko spozna, da je PreSiren Se mnogo vec pesni spisal, nego jib je sain objavil, kar pa nij uie novega za nas. Bpg ve, kaj so po nje-J govej smrti vse pozgali i unicili! Da Vam tudi nekaj novega piSem: nocoj bode „besedaa i velik pies v tukajSnji citalnici. Citaje to novico bodete si mislili: zakaj nij dopisnik poeakal do druzega dne, da bi nam naznanil, kaka je bila „beseda," kak je bil pies. Motite se, ako tako mi-siite i Ce Vam dunes ne piSem, potem ne bodete imeli dopisa za ta teden; saj ne vem, ce bodem jutrizdrav? mogoee, da bodem raete&ml Pitam Vas, gospod ured-nik, aii move clovek s tezko glavo, trudnimi nogami, zaspanimi, kcrmezljivimi ocmi Sekaj pisati? Odgovora ne prieakujem, znan mi je u2e! A tudi drugi razlog me napoti, da Vam u2e da- | nes anticipando porocam o vesdiei: beseda bila jeiz- I yerstna, dobro obiskaua, vzlasti njezncga i krasnega I spola obilo v izbranih toaletah (kajti potem je pies), vsa dvorana polna mofinega aromaticnega duha raznih parfumov, orijentalnega roznega olja i'druzih mazil; vse tocke sporeda izverSile so se v obcno zadovoljstvo odlicnega obcinstva: sodelujoce gospice i gospodje ska-zale i skazali so se prave uinetnico i umetnici, koji razumejo svojo nalogo reSiti, kukor se spodobi! Pies po besedi, da plesa ne smcm pozabiti, one micne za* have, koja privabi navadno*tudi naSe najhujSe na-sprotnike i uljudne protivnike politicne v dqs tabor <— v zabavo; pies, to je dar bozji, brez katerega nij mogoee Liveti naSej petoserbuej mladini, koja ti rajSe zataji Boga i vse svetnice v vseh devetih nebesih, nego bi izostala od tolike radosti obetajofiega dersa-nja i pohajkovanja i Sepetanja s prekrasno „pracar-tano" rocko pod pazduboi Pies je trajal do --- ne vem kedaj (ker se ga nijsem i ne bodem udeleiil).—-Bi li mogla i smela biti moja sodba drugacna o no-eojSnjej zabavi? Nikakorl Hvaliti moranio i kaditi, bodisi hvale i kadenja vredno, ali ne. Graje, prave, poStene graje, kjer je je neobhodno potreba, SloVenci ne poznamo: peskom si praSimo oci, da ne vidimo Clsto. Le dvoje poznamo: do oblakovpovzdigovatii — v blato poteptati i polomiti popolnoma kosti, rebra i crepinjo onemu, koji se je (ce tudi le nekoliko) pre-gresil, i sicer v take] meri, da doticni Se nekoliko taplja, lazi i zlvotari, kakor muha v poznojesenskem mrazu, a potem izgine z obzorja slovenskega i nihee ne uprasa ve5 po njem! Ako je kje potreba graje, pravimo: -* rajSe moleimo! S. D. Politidiii pregled. Z DUNAJA. V zadnji seji'poslanske zbor-nice dne 4. t. m. so bili samo malo pomenljivi predmeti na dnevnem redu A zbor se nij spu-stil v razpravo, ampak je odloSil zborovanje tako dolgo, dokler ne bo imenovano novo mini-sterstvo. Po tem takem je Tsak dan pridako-vatij da objavi uradni dunajski list imena novih rninistrov, kateri ostanejo skoro gotovo le za-6asno na drzavnem knnilu, dokler bode namre6 po konfiani sedanji sesiji razpusden drlavni zbor. Mej kandidati za ministersko predsedstvo je spla* valo zadnje dni na povrsje ime tirolskega de^. namestnika, grofa Taaffe-ja, katerega je nekda cesar na Dunaj poklical v namen, da sestavi novo ihinisterstvo. Tudi namestnika Possinger in Widmann sta na Dunaj poklicana, da vstopita v novo ministerstvo, v katerem vtegne pL Pletter finance prevzeti. Grosposka zbornica se ni dolgo mu* diia z berlinsko pogodbo; re§ila jo je v eni sa-mi seji, sprejemii jo brez debate. Po slezvik-hol§tajnskej vojski in po vojski 8 Prusijo 1. 1866 je Avstrija v V. poglaviji tako jsvanega pralkefa miru prihran'la si nrayi" co, poteguiti «e za Dance v severnem Slezviku, da se od Nemcije bdtr^ejo in k Danskej ;pri-druMjo. Zdaj j avljajo uradni listi berlinski, dunajski in danski, da se je Avstrija tej pravici odpovedala. Da bi je raj§e nikdar iskala ne bila! M06110 se govori in posebrio zagovarjajo to I merodajni voja^ki listi, da zasede na§a armada v prihodnji pomladi Novipazar in da se v-tegne potem §e dalje pomakniti proti Solunu. I Ako nebiRusija temu nasprotovala, pravijo, da tudi Avstrija ne bo ugovarjala zdruzenji vzhod-nje Rumelije z Bolgarijo. — Vse te namere pa so stra§no neu§e6ne na§im ustavovernim listom I in tudi na§i doma6i turkofili si grizejo ustnice, I kedar o njih kaj sliSijo ali ber6. In zakaj neki? Mari ker bi ne bilo tako raz&rjenje avstrijskih mej v interesu Avstrije? Kaj Se! Prvi skllijo proti Berlinu, drugi proti Rimu, oboji pa vedd, da Avstrija nasionjena na svojo naravno vecmo, na Slovane zdruzene z drugimi zvestimi dr^av-nimi elementi — je nerazruSljiva. Vse, karkoli bi vtegnilo pospeievati razvoj Slovanstva v dr-1 zavi, jim je zoperno, zoper vse to kujejo vsak dan novo orozje — in kakor smo u^e enkrat omenili, vzeli so si celo astrahansko kugo za I zaveznico. I Beremo v navadno dobro poducenih listih, da pridejo na spomlad vsi vojaki iz Bosne in Herccgovine doraov in da se nadomestijo s pra-sko, pelzensko in terezijepoljsko garnizijo, Taka naredba je gotovo pravi&ia, ker je scdanja armada zadosta muk in tc^av pretrpela, ter za-slu^ila po^tenega poditka. IZ LJUBLJANE. Meseca marcija bodo v Ljubljani nove itte'stno volitve, — kraalo potem pridejo na vrsto veliko va^nej§e drlavno volitve. —- Ce no popusti nova vlada navadnega priti-skavanja na uradnike in penzijoniste, ni prifia-kovati, da bi zmagala drugaeua vedina pri mest-nih volitvah; pri vsem tem pa bilo prav, da bi se narodni krogi v sredi§6i Slovenije o pravem 6asu zafieli pi'ipravljati na zanimiv volitveni boj; saj pokazati je treba, na kateri strani stoji ljud-stvo. — Pri volitvah za drzavni zbor je skoro gotovo, da pridobi narodna stran nekoliko sede-^ev, in sicer dim pravifcnejsa bo vlada, tem u- ] godnej§i bo uspeh volitve. — Glasoviti e. kr. I okraj. glavar vitez Vesteneckseje odpove-dal dezelnemu posianstvu. Morda kaj sluti. V ZAGREBU je mestni zastop soglasno iz-volil za domovino mnogo zasluzenega Matija Mrazovi6-a za gradskega nadelnika, ali po nase za mestnega zupana. Celo mesto pozdravlja to volitev z navduseno radostjo. ZA BOSNO in Hercegovino je izdelal ge-neralni stab nacrt za veliko cestno mre2o; po njem namerava vlada napraviti 7 glavnih in mnogo postranskih cest. Najprej se v najem izro6i izdelavanje ceste od Banjaluke do Trav-nika, katero delo je proraSunjetto na 3 milijone goldinarjev. Bosenska deielna vlada namesti Sest deMnih in^enirjev. IZ BOLGARIJE seporofia da je tamjavno I menjenje jako vneto za zdrulenje z vzhod. Ru-melijo in da pride tak nasvet tudi na dnevni I red velike narodne skup§6ine v Ternovem, kate* I ra je u2e zopet odloiena do 22. febr. Bolgari I hoCejo to doseCi, kar so o svojem 6asu sklenili Rumuni v Jasih in v Bukare§tu in po tem tudi I dognali. IZ CARIGRADA pigejo, da Sultan bedefea. I Porta je zaradi varcnosti (po sili) sklenila ar-I madno stanje izdatno znizati in vojno brodovje I razoro^iti. — Uradtte arhive in blagajnice so prenesli iz Podgorice v Skaier. I FRANCOSKO. Kakor smo u2e zadnjid po- rofiali, odpovedal se je general Mac-Manon pred-I sedniitvu francoske republike raj§e, nego bi bil I podpisal dekrete, s katerimi so se od slugbe od* I stavili nekateri republiki neprijazni feneralii To I je bila namred za-nj ugodna prilika, da se je dostojno umaknil dostojanstvu, iz katerega bi ga I bila sicer pri prihodnji volitvi izbacnila "vellka J ve5ina francoskega parlamenta, Mol se je bil j dal sicer pridobiti republikaucem? pa ni mogel nikdar popolnoma tfafcajiti iiionarhista; tako ni bil ne to ne lino in se je slednjiC Vsem zame-ril. — Kjegov nasledriik Francois Paul Jules Grevy je zmeren republikanec. Od leta 1848 naprej se je mnogo deMil javne^a ^ivenjainije bil vedno dosleden v svojih principih. Leta 18TI je bil izvoljen za predsednika narodne zb'ornice in uze ko je Thiers umeii, zaznamovalo ga je ljudstvo kot njegovega naslednika. Jbeta 1873 odpovedal se jepredsedriistvu in dasi je bil iz nova voljcn, ni hotel sprejeti fiastne sMbe, s katero je zvezana letna plafia 60.000 gld., ker je le mala vecma za-nj glasovala, L. 1876 ga je pa zbornica s 462 glasi zoper samo 6 glasov z^pet za svojega predsednika izvolila -~ in zdaj je dospel do najviSe stopinje; na njegovo mesto v zbornici je pa priSel odlofini republikanec Grambetta. Tudi ministerstvo se je spreme-nilo. Kuvcmu miuisterstvu je predsednik oni Waddington, kateri se je kot francoski poo-bla^enec deleftl bcrlinskega kongresa. Domafie stvari. Imenovanje. Trgovsko ministerstvo je potrdilo volitev Viljuma viteza Ritter-Zahony za predsedriika in Andreja Pauletig-a pi. Vialpino m predsednika tr-govske in obrtnijsko zbornico goriike m leto 1870, Pravosodao mhiLstorstvo je premestilo sodnljukoga pristava Alojzija Dell'Ara vslod njegove prosnje iz Pazina k okrajni sodniji v Ajdovlcino, pa da bo slui-boval pri c, k, okro&il sodniji v Oorici. — Sodnijski pristav dr. France Oblak je premeSaon iz Buj v Pazin. Kmetijsko ministeistvo je imenovalo "c. k. go^d, pristava, Antona R o z s i p a l-a v Trstu za gozd, komi-sarja v Tolmiini. Laiiiagoxit.—Po GoriAkem so klati nekov Mle-kuji, mlad elovek, ce se ne mutimo, z lijvAkuga do-ma, ki se krivo izdaje za ngcuta zavarovalue banke ISlavije in koder more kaj opehari. V ta namen tro* si na desno in na levo nenuiocene pozdravc vecinoma zuanih rodoljubov iz Ljubljane in od dm god, pripo-veduje na drobno, kako se temu ali onemu godi, ve maitiikaj zanimivega iz naroduih in drugih krogov pri-potredovati in pricakuje veduo denara od te ali one strani. Povsod se kaj prikupljivo vede in 6q te—ko ti je enkrat vse pozdrave in Se marsikaj druzega spo* rocil—z rahlo besedo pro&a, da mu posodiS par raju-zev, pa samo do jutri, ker do.tacas mu prav za-nesljivo dojde pricakovan denar, si u2e tako zapleten, da mu jih ne more§ vec odreci. Se ve, da se nasled-nji dan zastonj oziras po ljubeznjivein doizniku. Bog ve, kod uze zopet razha§a ljubljanske pozdrave? Na-Semu prijatelju je celo splaid* izmuznil in 9e vrh te-ga Se na kosilo povabil. — Ali ni to premeten ti^ek, kateri Se mnogo obeta? — Kakor Smo pozvedeli, je bil nadepolni Mleku^ zares nekdaj v 9luzbi bahkeSla-vije, pa so Se o pravem casu spOztiali mladega poSte- | njaka, in ga a prilneruim javuini spri^evalom v nSlov. ( Narodu" ipriporocili slavriem obdnstvu. Vertojoanska ditalnioa napravi dne. 16. tek meseca besedo s plesom v Lasicevi dvorani. Program priobcimo prihodujic. Nov din italijandidev. nPresse" je zoala te dni zopet nekaj povedati od Oboe Lhanih junakov „Ir-redente." A kakor vsakrat, pokazali so Be tudi sedaj nkorenine prave." —• Dosio je namreC v zadujem casu terzaskim gospein mnogo brezimnih pisem, v kojih jim tista skrivna oblast prepoveduje vojasko. godbo paslusati, ces, naj se ravnajo po uzoruem izgledu onih dam Adomorodkinj,tt ki niso iiotele v BenedKah godbe posluSati, dokler je ua§ vojak ondi „gerausH klical. Pa to se ni dovelj, da vedo sedaj, kaj jim je storiti — po prestopu zapovedi, sledi doloceua kazen — te-: muc vedo tudi, kaj jih caka, ako se ne bodo ravnale po pravilu. To je, zopet petarda; a sedaj z dinami-torn napolnjena. No, kaj nam je se treba k temu reel ? Petje je dovelj glasno in ptica je laftko spoznati. I A dostavimo vendar, da to ni nikdo drugi, kakor oni pdbalmi, ki so u2e pozabili, da so priSU iacni v Terst I prodajat Skatije, merit platno, trak na vatle." I Pies pozame straze v Eaualu. Marsikate-I rega kanalsk^ga plesa smo se u2e vdeleiili, v smelo I moramo trditi, da plesna Veselica po^arne straZe 26 I p. m. je vse prejSnje prekosila. Dal za sedahje case I bila je Se ^prehobel." Po dok6ncaneui sprevodu po trgu z godbo in ^nsilci s^'remiia nas je kviScanska I narodna banda na plesi§fie. NaSi gasilci jako okusno dpravljeni v cedni priuierhi uniformi, postavili so se I vojasko na strazo pred vhodom, ter skrbeli so 2a naj lepSi red. — Segalova dVoraoa je bila v polni paradl, okinCana z narodnimi zastavimi, raznimi venci i dru-I Stvenimi grbi OdlWna gOBgoda v polneai Itevilu np-j leg domacega ljudstva podajala je obiskovalcit'1 bar-moniCno celoto — demokraticen vtis, in krasni koti-Ijonski in plesni redovi kiocali so prsa mladine in starine. Kar nas je se posebno veselilo, bilo je lepo vbrano petje slavno znanih kanalskih slavce pri skupni veCerji, — pri katerej so za to&to postrezbo zravea gestiliiicarja tudi gasilci skrbeli, kar je pri taint pri-likah vse bvale vredoo. Da je na§a pozarna straza pri narodnih \eselicab od glavarja do zadnjega gasilcapopolnoma na pravem siesta, je dokazana stvar; zelimo le, da bi se obna-sala enako mozko pri kakej pozarni nesreCi, katere nassice? j»arnj J^ jnsv.Jlorijan. nSbwjaaka,* mazurka, nglasbilr. Sreclco Carli to za glasovir aredil Anton Hribar—je priSIa rav-nokar v eednem kanmostisku na svitlo in se dobiva pri g. Hribarju v Gorici p© 20 kr, vaak iztis.. Kdor rna prelepi mtSani zbor 8Jaz nisem Ta^anka*—se gotovo rad ntfotil na ^Slavjanko*.—Tudi ,SIoven-la", katere je nglasbil g. Anton Hribar za meSan zbor all St glatovir—dobiva se pri gospodu skladatejju po zni2aui ceni 20 kr., doMer je §e kaj fctisov.— Bovaka Sitalnica napravi beaedo s plesoin v nedeljo 9. t m. in ne, kakor smo v zaduji Stevilki napecno porocali, 8.— Narodna ditalnica na Breiini priredi vspo-min prvega slovenskega pesnika Val. Voduika svecano besedo due 0. februarja 1879 v svojih prostorib, Spo-red: 1. ,»Ilirya oiivljeoa*, zbor; 2.Mazurka Favorite, cveterorocno aviranje na glasoviru; 3, Pevec buditelj, za Vodnikov god, deklamacija; 4. „Pri zibeli*, samo-spev s6 spremljevanjem na glasoviru; 5. Slavnostni govor. 6. 8Morje adryansko11, zbor 7, 0 Vodnikovem zivenji in delovanji, gofor; 8. „Oj Banovci", zbor; 9. Neiztrohnjeno srce, deklamacija; 10. „Ito2ica\ Cve-terospev; 11. Soca quadrille, sviranje na glasoviru; 12, »Sia cutiS8, zbor; 13. BPozdravB, Sveterospev; W. Granicar, deklaniacija; 15. wUboj%zbor; 16. Obeli* doraaCa zabava.—K tej besedi vse narodnjake naj uljudnejc vabi odbor. Eri naSi cea. kralj. okrozui sodniji razpi-sana je sluiba c. kr. diiavuega pravdoika nainestnika. Za to sluzbo zahteva se poleg znanja nemskega i ita-lijanskega jezika tudi popolno znanje slovenskega je-zika v besedi i pereau.—Morda dobomo vendarle elo-veuske porote?___________ Razne vesti Narodni jezik v istersMh Solan. Kakor vr-la „K&sa Sloga* p.se, odlociio je slavno zastopstvo zupaoije kauianarske na govor okrajnega glavarja i douiaCega zupaua v zadnji seji jeduodusuo, da ucevni jezik v Soli Sela roviuj&kega (Trebiojskega) i Kaufa-naru ima biti od sedaj naprej brvaski. Zivelo tako zupanijsko zastopstvo, v ktero naj bi se vgledalo mar-sikako zastopstvo slovenskih zupanij! Veliko zanesljivost na vedo. Znano je uze morda, da se zamoie raztopijen svinec z golo roko zajeti brez poSkodovanja. Komur bi stvar Se nova tola, mu jo ob kratkem povein. — Da se roka pri tern ne opece, brani jo voden sopar, ki neprenehoma iz koznib luknic puhti; a se ve da le bipec Lasa. Zato Be mora zajeti z najveco hitrostjo. Poskus je vendar precej derzen, toda resuiceu. PrepriCal he je sam Wa-le§ki princ, ko je neko tovarno ogledoval. Spremljal ga je Lyon Playfair, imeniten doktor kemije. Ko gresta mi-mo velikega kotla, v katerem se je sdnec topil, pra-vi doktor: nYelicanstvo, bimi zajeJi svinca iz kotla? Ooi vprasa na to uCenjaka, ali se'Sali. 9Nikakor ne/ mtt odgovori doktor. Nato seguo princ dvakrat zapo-redoma v kotel ter prinese vsakrat polno pest vrele-ga svinca iz njega. Izurjen pesec. Ka Anglezkem je stavil neki Weston, da bode v 1000 urah 2000 milj anglezkib pre-hodi!. Mej potjo bode pa dena petnajstih krajihjavno predaval. — Taka vatrajuost se vsem Ludua dvtzdeva In ljudstvo ogiblje, da mo2 gred6 spi in v spanji sa-mo o hoji sanja. PriSel je pa uze od onega casa, v kojem je bil stavil, sedem sto milj dated. Novo narodno gledaliSSe v Pragi bode kma-lu dodelano. Za dunajskim operuim gledabScem bode to gledali§ee najIepSe v naiem cesarstvu. Veliko bo tako, da bode 2200 oseb prostora imelo v njem. Do iedaj je za napravo njegovo v vgem potroJeno 1 mi-lijon in 130.537 gold. 40 kr. Vladni dasnik, ki izbaja v kSaraj evu pod imetiom „Bosansko-hercegovaeke novine", pri6el se je tiskati poleg latinice tudi s cirilico. Ko se je tiis-kal Bamo v latinici, bill so ondaSnji Turki zadovoljni ker v latinskih pismeakah niso videli razf aljenja ver-Bke ravnopravnosti. Sedaj pa se Mohamedanci dogo-yarjajo, da posljtjo proSnjo do na^ega cesarja, naj ve-leva, da se vladni list tiska tudi s turskimi uis-menkami (jazyami) in v turSkemjeziku, ceS, da to zabteva verska ravnupravnost. Poleg tega nameravajo sedaj tudi 2idovi (judje) prositi, da z njihovimi pis-menkami in v njihovem jeziku se tiska navedeni vladni easnik. Tedaj tudi Turke navdaja klic po ravnopravnosti!___________ Poslanica.*) Nasa tovarna slovi nie stoletja; ni tedaj potre-ba da se nje vo§ceni izdelki se posebej priporoiajo-Ti izdelki — odliena Beneska posebnost — so po vsem ^vetu znaui, zato dobivamo od vseb strani in tudi iz itajdapih krajev neprenehoma nurofila na vozek, posebno za rabo katoliSkih misijonov. Glavne cerkve v Rimu, ki so se nekoliko casa plaSno brani le uaSega voska, pnskrbujejo se zdaj najrajSe i njim,— pa se s tern nikakor ne pregreiijo zoper liturgicna pravila. Zato je golo obrekovanje, kar razna§ajo ne-kateri drugi fabrikauti o nasih izdelkih ter izvira iz zavidnosti, ker ne morejo naiemu blagu koukurencije delati. Oui ne poznajo novih znajdeb, po katerih se izdeiujejo vo^cene atvaii in zato primerjajo na§e svece takim izdelkom, kateri, da jib lahko po ceni pioda-jejo, so le na videz vo^cni, v istini pa neso nikdar videli voska. Vse svetovne razstave t. j. v Parizu 1. 1855. in 1867, v Londonu 1862, na Dunaji '. 1873, v Fila-delfiji 1876 in zadnja v Parizu 1. 1878 so spoznale, da presegajo nasi voSCeui izdelki vse druge in so nam tedaj podelila naj vi§a odlikavauja, ki so bila za vo-sceno blago odnuiijena. Pozivljamo torej vsa ^astitljiva cerkvena oskrb-ni§tva, naj se nikar ne dajo po privatnem in javnem grdenji nasega blaga, ki jim prihaja od naSili obre-kovalcev, prevarili; saj jih vestno zagotovljamo, daje na§ vosek popolnoma cist vsakega priineska, kateri bi ga po Iiturgicnih pravilib nesposobnega delal za cerk-veno rabo. Cast, cerkve, ki si bodo narocevale naSih svec, se labko prepricajo resnice uaSega zagotovila, ter bodo imele v ekouomicnem oziru vecjo korist, nego jim jo zamorejo pouuditi voSfieni izdelki manj znanih tovornic. Gius. Kcali ed erede Gavazz. Ta izjava bo, kakor se trdno nadejam, zadosto- vala, da mi tudi zauaprej zagotovi narofibe Cast. cerkva, v kateri namen se uljudno pripoioCa (iiacoino Palla edini zaloziiik v Avstiiji tovarnice gg. Gius. Reali ed erede Gavazzi vBenetkah. ¦) UredniStvo ni odgovorno nt za obliko ni za zadrZaj. v Dolini z letnimi 500 gld., 90 gM. opravilne dokl. in za stanovanje dolofiene odskodnine. Prosilci naj doposljejo pro§nje fcs potrebnimi izkazi po predstavljenih oblastnijah podpisanemu okr. M. svetu najdalje do 20. febr. 1870. C. K. OKR. SOLSKI SVET V KOPRU dm 18. jan. 1879. Oznanilo. Ravnateljstvo zastavJjavuice (Monte di pieta) ustanovljene po grofu Thurnu v Gorici naznanja, da bode dne 10. marcija 1870 zacela javna draz-ba (kant) neresenih zastav IV. fietrt leta 1877 t. j. tiste, ki so bile zastavljene meseca oktobra, novembra in decembra 1877. V Gorki 6. februarija 1879. Ravnatelj: D. Lovisoiii. Oznanilo. Prav prostorna, za itacuno ali drago ^ Yd obrtnijo primerna hisa z vrtom v §em- (|j3 YiA pasu se daje pod prav ugodnimi pogoji fi^ fki v najem. fj_j( hii Ve6 o tern se izve pri uredni§tvu. )%$ Koristno naznanilo predast. duhovsdini. W^3 1 I Tovarna za izdelovanje vo§6enih sved lastnina Alojzija Bader-ja v Gorici, ki je bila odlikovana se sreberno svetinjo pri razstavah v Gorici leta 1854. in Trsta leta 1871., ravno tako s dastnim diplomom pri svetovni razstavi v Mona-kovem 1, 1855., v Parizu 1. 1855. in na Dunaji 1. 1873, z bronteno svetinjo na zadnji svetovni razstavi v Parizu I. 1S78, priporoca svoje svede iz distega voska od eebel, katere lepo, mirno in poeasi gorljo in prav nid ne kapajo, se ne kidajo in ne onededijo altarja. Cena jim je gld. 2,68 K.o svece iz 6i-btega voska od cebel I. vrste, katere pripo-rotam visokoCastiti duhovScmi; gl. 2.33 K.o od II. vrste. PriporoCa tudi svoje svece, ki se imenujejo vo§cene (zmes, Kunstwachs), katere so fprav enake onim iz Beneike fabrike in kojih zaloga je v Korminu. Take svefie ki se v Korminu prodajajo za vo§&me in plafiujejo po gld. 2.40 prodaje podpisani po gl. 1.90 K.o. Alojzij Bader. Zalogo mojili svefi ima tudi Stefan Kralj bandar v Kanalu, Jane/ Sor6 lacunar v Bo veil, Janez Goljev§dek ffi novi Stacunar v Sezani. Plaauje se ob koncu leta, ali pa 5 kr odbifka pri kilo, ako se precej plada. fll YLi ouonm pri mio, am se precej piaca, f-A ! Ki "^Ef^M Wir' empfehlen |^M^J!.lcM^*'^ ¦pais Beates und PrBl8wiirdifl8fe8?P^7^ri Die Regenmantel, "Wagendecken (Plachen). Beltcinlagcn, Zellstoffe -.^iL der k. k. pr Ffthrik -..-—rF~ m von M. J. Elsinger & Sbhne L ==§ in Wien, Neubau, Zollergasse 2, * ^s Lieferanten des k. und If. Knegsministeriums, Sr. MaJ, Krfeg»n>«riner vieler Humanit2tsanstalten etc. etc. „Solide i'irmen als Vertreter erwunscht." Zastouj A si prizadeva vsakdo, naSemu blagn in na§im cenam kon-a kurencijo delati; mi smo vendar edini in nikdo nas ni T na tern polji dosegel; najmanjSa narooitev za posku§njo ¦ zadosiaje vsakemu, ki se hoce prepricati, kako Yseatrau-a sko in po ceni lahko vsakemu vatrezamo. I DOLOCENE CENE: T 100 vizitnih listkov 50, 80 T kr. 1 gl. 50 kr. 100 pol papirja za pisma r osmerki s kurerti vred 1000 pdl najfinejega papirja za pisma vfietverki s tiakano firmo gl. 8, 7, 8. 1000 pol detto y osmerki gl. 4, 5, 6. 1000 kuvertov s tiakano fir-mo gl. 2.50. najboljsih gl. 2.80. 1000 racunorrcetverki gl.7 1000 „ osmerki gl. 5 1000 posiljavnih iistov „ 4 s kakorsnim koli ime-nom gl. 1.20, gl. 1.50, 1 kaseta englezk. popirja za pisma s kuverti vred in s kakorsnim koli moBogramom gl. 1.50, 2, 3, 6. 1000 pecatnih mark gl. 2, 3, 3.50. Kdor 86 skupaj za 10 gl. naroer, ciobi pvimerno ceneje. Tiskovine vsake ba^e 8e dobivajo naglo in po ceni. Zaloga vsakovrstnega papirja za postuo in uradno rabo, ze. risanje in zaboje. Spanjski vosk, odpisne knjige, cmilo, jeklena peresa, peresniki, svincniki, pisala, pisne garniture itd. po naj-nizih tvornicnih cen^h. Da prihranimo nasim caatitim P« n. naro6nikom nepotrebne pisarije in poStne stroSke, priskrbujemo ka-korino si bodi stvar naglo in ne da bi si vracunili kako provizijo. Kdor naroci za vsaj 10 gld. — dobi zastouj e-leganten comptoir-koledar za leto 1879. Jfa dezeio se posilja blago santo proti predplafii ali poitnem povzetju. CeaUil-Depot ii: Papier, ScteiMspta et Bmkso^B Wien III. Diesslerga^se 10. •¦-•HI l»0»va^lj io odgovorni nrednik: AJ^XUN i'41iJUAiNL — Tiskar: MAIU^U v (iona.