PRIMORSKI DNEVNIK Janina plačana v gotovim postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVm. Št. 300 (8393) TRST, sreda, 20. decembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad raanmofen na mklosUl. Od 5.e 1,I^?ftmj^ap^rtiLnsld DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pn Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam part _ NA STOTINE AMERIŠKIH LETAL VES DAN BOMBARDIRALO SEVERNI VIETNAM PLAZ BOMB NA HANOI STO MRTVIH SAMO V IN HAIPHONG PRESTOLNICI V Ogromno razdejanje - Gre za pravi poskus genocida - Sest ameriških letal sestreljenih - K. Waldheim poklical predstavnika ZDA na odgovor POZIV HANOIA VSEM NARODOM SVETA: PRISILITE NIX0NA, DA PODPIŠE SPORAZUM SINOČI OB 20.25 JUGOVZHODNO OD OTOKOV SAMOA Vesoljska ladja odprave «Apollo 17 srečno pristala na Tihem oceanu Jutri bodo vesoljci prispeli v Houston - Pozitiven obračun šestih odprav na Luno ■ Novi načrti in sodelovanje med ZDA in SZ HANOI, 19. — Več kot sto ogromnih «letečih trdnjav« in okrog W«to lovskih bombnikov je vso preteklo noč in danes zjutraj bom-•tfdiralo Hanoi, pristanišče Haiphong in druga severnovietnamska •••»ta. Po še nepopolnih podatkih je v samem Hanoiu najmanj šest-S>t mrtvih, neuradni podatki pa že sedaj govorijo o več kot sto *dvah med civilnim prebivalstvom. Iz drugih krajev Severnega Viet-"^a in iz Haiphonga, ki ga je obstreljevalo tudi topništvo sed-Sa brodovja, pa še ni podatkov o smrtnih žrtvah. .Nočni napad na severnovietnam- . . *o prestolnico je trajal skupno izkopali trupla izpod ruševin, vse '*'ih deset ur. Letala so se kar eyetkrat vrnila nad mesto v pre-*'®dkih od pol do ene ure. Najhujši '“Pad je trajal nepretrgoma od M® do 6. ure. To so bili najhujši 'hiški napadi na Severni Vietnam ^ lačetka vietnamske vojne. najbolj prizadetimi četrtmi je *feeh Mai, kake štiri kilometre od finega centra, kjer je glavna Jatiojska bolnišnica, ki je bila že poškodovana med: napadom ju-letos. Jutranji napad pa je ^adel predvsem gosto obljudeno Otočje okrog letališča. V samam Sedišču mesta, v Ubci Hai Bai l^ng, je bomba padla na kino, pri ^trier je bilo devet oseb ubitih in ^tdeset ranjenih. Jtod mesto, kot poročajo tuji do-•Juki; se dviga gost oblak dima, Pa je odeto v rezek vonj eksplo-1' Prostovoljci so na delu, da bi i bolnišnice so nabito polne. Radio Hanoi je sporočil, da je sevemovietnamsko protiletalsko topništvo sestrelilo tri leteče trdnja ve, dva «phantoma) in en «cor-sair», medtem ko Američani priznavajo izgubo dveh letečih trdnjav in enega nadzvočnega letali «F-111». Tujim dopisnikom v Hanoi so oblasti pokazale danes šest ameriških pilotov, ki so jih zajeli med nočnim napadom, ko so bila njihova letala sestreljena. Hanojski radio je tudi objavil njihova imena in čin. Samo dva sta bila laže ranjena.' • •- Iz Hongkonga pa so sporočili, da je naj večja letalonosilka na svetu, ^Enterprises, odplula proti Tonkin-škemu zalivu, da bi pomagala bombardirati Severni Vietnam. Severni Vietnam je v izjavi zunanjega ministrstva pozval «vse B8ts«aa» prijateljske države in miroljubne narode vsega sveta, naj zahtevajo, da bi Washington končno podpisal naj okrepijo svojo vojaško, politič-cktobrski osnutek sporazuma, ter skemu ljudstvu?. Izjava dodaja, da no in diplomatsko podporo vietnam-skuša Nixon z bombami in uničevanjem vsiliti vietnamskemu ljudstvu tako rešitev krize, ki bi bila po godu Američanom, da pa je s tem oddalji! možnost mirne rešitve vietnamskega vprašanja. Iz New Vorka poročajo, da je generalni tajnik OZN Kurt Wald-heim sklical ameriškega predstavnika pri svetovni organizaciji Busha ter mu izrazil vssi-rbHencst zaradi : ameriške letalske in mornar! ške ofenzive in zaradi neuspeha pogajanj. Thuy obtožuje Kissingerja Nixonov svetovalec je med zadnjimi pogovori zahteval kar 126 popravkov že doseženega sporazuma PARIZ, 19. — V zadnji fazi zasebnih ameriško - sevemovietnam-skih pogovorov je Henry Kissinger zahteval, da bi v sporazum, ki so ga dosegli 20. oktobra, vnesli kar sto šestindvajset sprememb. Ta podatek, ki zgovorno priča o «dobri volji? Američanov za rešitev vietnamske krize, je povedal na današnji tiskovni konferenci šef sever-novietnamske delegaciie na pariških pogajanjih Xuan Thuy, ki je z Le Duc Tho.iem sodeloval pri zadnjih pogovorih z ameriškim odposlancem. Xuar. Thuy je tudi potrdil, da njegova stran ni privolila v zahteve Američanov glede komisije, ki naj bi nadzorovala nad izvajanjem premirja v Vietnamu. Kot je povedal hano.iski predstavnik, ni sporazum iz 20. oktobra določal števila članov te komisije, pač pa se je skliceval na ženevske sporazume iz leta 1954, ki so predvidevali le 350 mož za oba Vietnama. Po novi ameriški zahtevi pa nai bi nadzorna komisija štela «nekaj ti-toč» mož, kar bi po mnenju Ha-noia pomenilo pravo okupacijsko silo, ki bi resno ogrožala suverenost Vietnama. Če upoštevamo, da bi med «nadzorovalci» morali hiti tudi vojaki Suhartove Indonezije (ki upravičeno veljajo za naj večje svetovne izvedence v protikomunistični represiji), je povsem razumljivo, da severoovictnamski pogajalci niso sprejeli Kissingerjevih zahtev. Xuan Thuy je posebno poudaril, da so ameriške zahteve po spre- membah prej dogovorjenega teksta postavljale na glavo že doseženi sporazum, poleg tega pa bi njihovo sprejetje pomenilo grobo kršitev osnovnih pravic vietnamskega ljudstva, kot pravica do samoodločbe ter načelo o enotnosti Vietnama. A-meriški predlo«! so tudi popolnoma prezirali vietnamsko realnost ter v nasprotju z oktobrskimi sporazumom niso priznavali, da v Južnem Vietnamu obstajata dve vojski in dve vladi ter tri potencialne politične sile, Hanojski predstavnik je ostro obsodil ameriško eskalacijo bombnih napadov proti Severnemu Vietnamu ter označil kot golo pretvezo Nixonovo razlago, po kateri naj bi ukazal nove bombne napade, da bi preprečil novo sevemovietnamsko ofenzivo. Tej razlagi pa ne verjame niti ameriški tisk, ki poudarja, da vojaški izvedenci v Južnem Vietnamu niso ničesar vedeli o domnevnih severnovietnamskih pripravah za novo ofenzivo, niti ne o kakšnih koncentracijah čet blizu južnoviet-namske meje. Predvsem pa tisk, kot del kongresa, obtožujeta predsed. nika Nixona in njegovega svetovalca Kissingerja, da sta prevarala javno mnenje, ko sta tik pred predsedniškimi volitvami govorila, da je mir pred vrati. «Washington Post» na primer navaja Kissingerje-ve trditve, po katerih je bil sporazum že dosežen za 99 odst. «Se-daj pa smo zvedeli — piše dnevnik — da ta zadnji odstotek zadeva nič manj kot politično bodočnost Vietnama: z drugimi bese- dami, sporazuma še ni o samem bistvu vprašanja, zakaj se je sploh začela vojna v Vitnamu». Tudi 'e in popolni podipori naro-lgoslavije v tej borbi je go- predsednik koordinacijskega iin podpredsednik zvezne skup-Gustav Vlahov. Vlahov je Robidi mahinacije in zavlače-ZDA, da podpišejo že dose-oorazum o prenehanju vojne, ji sta govorila tudi odprav-poslov veleposlaništva ZR\ 'a Vietnama in kraljevine xiže, ki sta izrekla zahvalo znanje Jugoslaviji za pomoč lporo v borbi narodom Indo-S seje so poslali brzojavke osvoboditve Južnega Vietna-Združenju domovinskih front odže domovinski fronti Laosa *zi simpatije in podpore ter prebivalstvu Jugoslavije, da licionalnem tednu poveča svo-itično, moralno in materialno i narodom Indokine. časno so družbeno - politične izacije Jugoslavije (izvršni biro predsedstva ZKJ, predsedstvo Zvezne konference Socialistične zveze, sveta Zveze sindikatov, predsedstva zveznega odbora borcev, predsedstva Zveze mladine Jugoslavije, predsedstva Zveze študentov in predsedstva konference za družbeno aktivnost žena Jugoslavije) objavile sporočilo, v katerem izražajo solidarnost s pravično borbo južnovietnamskega ljudstva in zaskrbljenost za usodo rodol.jubov v zaporih in taboriščih sajgonskega režima. Ob obletnici ustanovitve nacionalne fronte Južnega Vietnama je predsednik republike Tito v imenu ZKJ in v svojem imenu poslal predsedniku prezidija centralnega komiteja nacionalne fronte za osvoboditev Južnega Vietnama brzojavno čestitko, v kateri izraža željo po dokončni zmagi pravične borbe ljudstva Južnega Vietnama za svobodo in neodvisnost svoje domovine. Ob isti priložnosti je poslal brzojavno čestitko s podobnimi željami tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič predsedniku začasne revolucionarne vlade republike Južnega Vietnama. V okviru radicionalnega tedna solidarnosti za pomoč Južnemu Vietnamu je predsednik sveta Zveze sindikatov Dušan Petrovič izročil danes odpravniku poslov veleposlaništva začasne revolucionarne vla de republike Južnega Vietnama skromni denarni prispevek, ki ga delavci Jugoslavije pošiljajo svojim vietnamskim tovarišem. B. B. Razprava o dejavnosti slovenskih komunistov Franc Šetinc novi sekretar sekretariata CK namesto Andreja Marinca, ki je bil imenovan za predsednika IS Slovenije (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 19. — Danes je bila v Ljubljani seja centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Razpravljali so o dejavnosti komunistov v zvezi z uresničevanjem pisma predsednika ZKJ Josipa Broza Tita in izvršnega biroja ter 29. seje CK ZKS. Hkrati so izvolili tudi Franca Šetinca za sekretarja sekretariata CK namesto Andreja Marinca, ki je bil imenovan za predsednika izvršnega sveta Slovenije. Frainc Šetinc je v daljšem govoru orisal delovanje komunistov in organizacij zveze komunistov po občinah in podjetjih. Še posebej je obdelal vprašanje socialnega razločevanja in govoril o ukrepih za odpravo vseh nepravilnosti v gospodarskem in družbenem življenju. Ugotovil je, da obstaja zdaj u-godno ozračje za množično politično akcijo in razgibano družbeno življenje, da pa je treba hkrati tudi priznati ob tem pojave demagogije, politikanstva in karierizma. Zato je Šetinc poudaril potrebo po nenehnem delu za premagovanje obstoječih ovir, da ne bi vnovič obstali na pol poti. Sredi krute stvarnosti, ki stiska svet, sredi družbenih pretresov, smo se lotili temeljite preobrazbe naše družbe in odnosov v njej od tal do vrha, je dejal Šetinc, kar vse naj vodi k temu, da bo delovni človek imel odločilni vpliv na vsa družbena dc gajanja. Pri tem je omenil, kaj vse je bilo do sedaj storjenega na raznih področjih in na raznih ravneh od republiške skupščine, vodstva socialistične zveze, sindikatov, gospodarske zbornice do raznih ustanov. V zvezi z napovedanimi ukrepi, ki naj v prihodnje prepre čijo neupravičeno bogatenje in večanje socialnih razlik je Šetinc ob sodil poskuse demagogije, ko nekateri širijo med ljudmi negotovost in občutek ogroženosti. Tistim, ki pošteno delajo, se ni treba ničesar bati. Glede pekočega vprašanja nelikvidnosti v gospodarstvu je Šetinc opozoril na pomen odgovornosti na vseh ravneh za družbeno disciplino in pametno gospodarjenje. Gre za to, je dejal, da dokončno pripeljemo gospodarstvo v ravnotežje, za kar bo potrebno napeti vse moči in izkoristiti vso ustvarjalnost, kajti to bo dolg proces. Med razpravo je povzel besedo tudi predsednik ZKS France Popit, ki je med drugim poudaril, da je treba postaviti na vodilna mesta skromne, poštene, delavne in partijsko dosledne ljudi. Glede naporov za stabilizacijo gospodarstva pa je menil, da ti napori nikakor ne bi smeli krniti samoupravljanja, pač pa ga morajo, nasprotno še bolj utrditi. Položaj ni tako slab, je dejal na koncu Popit, zato ne gre zgubljati živcev. Potrebna pa bosta trezna presoja in velik napor. DRAGO KOŠMRLJ Po daljšem času so se danes nadaljevala pogajanja med predstavniki federacije kovinarskih delavcev in predstavniki zasebnih industrijskih podjetij za obnovitev delovne pogodbe Razpravljali so predvsem o vprašanjih enotnega staleža ter o združitvi nekaterih prijemkov. Že pri teh vprašanjih so delodajalci takoj pripomnili, da bi jih to precej drago stalo. Na sestanku so sklenili odložiti pogajanja na 11 januarja 1973. Zelo oster sindikalni boj vodijo bančni uslužbenci, ki so tudi po današnjem posredovanju ministrskega podtajnika za delo še bolj zaostrili stavkovno akcijo Njihova vsedržavna medsindikalna zveza je poročila, da se bodo stavke zaključile samo z dosego sporazuma in napovedala nadljnjih 30 ur razčlenjene stavke med 27. decembrom in 12. januarjem. Tudi uslužbenci «Banca d’Italia» so napovedali 24 urno stavko, ki bo v prihodnjih dneh. T0 so sklenil zaradi trmoglavega stališča uprave državne banke, ki je doslej zavrnila vse sindikalne zahteve za obnovitev delovne pogodbe. Zelo ostro bodo v prihodnjih dneh nastopili upravitelji bencinskih črpalk, ki že dlje časa zalite v a jo od vlade, da se jim poviša delež pri prodaji bencina Ker pristojno ministrstvo za industrijo ni sprejelo še nobenega ukrepa v tej zvezi, so upravitelji bencinskih črpalk proglasili stavko za 24., 25., 26. in 31. decembra. Hkrati so sporočili, da imajo v načrtu stavke tudi za prihodnji mesec če ministrstvo ne bo rešilo njihovih zahtev. rili že prej, bi bilo danes človeštvo bolj bogato s svojim znanjem našega najbližnjega nebesnega telesa. Celotni program «Apollo» je stal ZDA okoli 25 milijard dolarjev. Razen že opravljenih šest odprav (oziroma sedmih, ker se je odprava «Apolla 13» ponesrečila zaiadi vesoljskega brodoloma), sta bili v načrtu še dve odpravi, ki pa jih je vlada ZDA črtala s seznama zaradi splošnega varčevanja. Ali je načrt «Apollo» prinesel človeštvu globlje poznanje vesolja, vsaj kar se tiče Lune in posredno tudi vsega sončnega sistema? Odgovor na to vprašanje je brez dvoma pritrdilen. Vesoljci šestih odprav so prinesli na Zemljo velike količine kamenin, ter so dokazali, da človek lahko živi in deluje tudi v okoliščinah, ki so zelo drugačne kot na Zemlji. Poleg tega so opravili vrsto meritev na Luni, okoli Lune ter v prostoru med njo in Zemljo, kar bo brez dvoma silno povečalo človekovo znanje o najbližjem vesolju ter tudi o nastanku našega (sončnega) sistema. Potrebno pa bo še vel iko let za proučitev vsega tega dragocenega gradiva. Načrt «Apollo» je končan. Prihodnje leto se bo začel izvajati ameriški načrt «Skylai>», ki predvideva postavitev stalnih satelitov, ki bodo s človeškimi posadkami krožili okoli Zemlje. In ni več daleč čas, ko bodo Amerikanci jn Sovjeti nastopili z združenimi močmi v boju za osvajanje vsaj bližnjega zemeljskega prostora. RIM, 19. — Zunanji minister Medici je danes sprejel na Farnesini jugoslovanskega veleposlanika Miša Pa-vičeviča. Medici je danes sprejel tudi veleposlanika LR Kitajske Šempinga. RiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiutHiniiuimiiimiiMnniiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiHtiimuiiiiiiiiilliilllillliiliiliiiiilmlliliilililllllilllMlIllllll PO IZJAVI PREDSEDNIKA KOROŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA Avstrija bo sama reševala problem dvojezičnih napisov daljšem prisrčnem pogovoru. Po srečanju s časnikarji je predsednik republike obiskal najprej palačo Madarha in nato Montecitorio, kjer je prav tako prišlo do izmenjave voščil s člani italijanskega parlamenta. V senatu so na današnji seji 0-dobrili zakonski osnutek o ratifikaciji pristopa Velike Britanije, Danske in Irske v Evropsko r -po-darsko skupnost. Zakon postane polnomočen, ker ga je poslanska zbornica že odobrila. V poslanski zbornici pa se je danes nadaljevala razprava o državnem proračunu za leto 1973. V Rimu se je zvedelo, da bo v četrtek, 21. t.m. seja osrednjega vodstva krščanske demokracije. ?o uvodnem nagovoru tajnika Forla-nija bo imel poročilo poslanec Ar-naud. Zvedelo se je tudi, da bo osrednje vodstvo krščanske demokracije razpravljalo predvsem o zaključkih nedavnega strankinega gospodarskega zasedanja v Perugii ter o organizacijskih vprašanjih, zlasti v zvezi s sklicanjem prihodnjega zasedanja vsedržavnega sveta stranke. Na sindikalnem področju je vedno bolj živahno. Minister za delo Ccppo je sprejel danes voditelje CGIL, CISL in UIL, s katerimi je proučil obstoječi sindikalni položaj in boje delavcev za obnovitev delovnih pogodb ter vprašanja, ki so bila predmet razprave na nedavnem sindikalnem zasedanju v Neaplju. Poleg tega so sindikalisti predočili ministru za delo tudi vprašanje pokojnin, zdravstvene reforme, zaposlitve in Juga. Na pobudo CGIL, CISL in UIL so bile danes na vseh delovnih mestih skupščine državnih uslužbencev. Za jutri pa so sindikalne organizacije proglasile 24-umo stavko 300 tisoč državnih uradnikov in delavcev, ki zahtevajo izboljšanje plač in delovnih pogojev. Stavkali bodo uslužbenci raznih osred njih in periferičnih državnih uradov, uslužbenci ANAS in gasilci, ki pa so sporočili, da bodo kljub stavki poskrbeli za nujne posege. že jutri prispeli v Houston. Z odpravo «Apolla 17» se je zaključil ameriški načrt raziskovanja Lune. Znanstveni dosežki šestih odprav so bili zelo pomembni. Na vrsti je sedaj izvajanje načrta «Skylab» in pozneje sodelovanje ZDA s Sovjetsko zvezo v zunanjem prostoru Zemlje. Pred včerajšnjo premiero otroške spevoigre «Janko in Metka* SO odprli razstavo slik in risbic, s katerimi so osnovnošolski otroci in tudi tisti, ki še hodijo v vrtce, prikazali kako gledajo na gledališče. Na političnem področju je treba zabeležiti ponoven slik med predstavniki strank levega centra, ki bodo drevi na-■trljevali razgovore za obnovitev t žaškega občinskega odbora. Kreisky in Kirchschlager o jugoslovansko-avstrijskih odnosih DUNAJ, 19. — Ob koncu seje avstrijske vlade je zunanji minister Kirchsčhlaeger izjavil, da je ministrski svet izrazil veliko presenečenje ob zadnjih izjavah jugoslovanskega obrambnega ministra armadnega generala Ljubičiča. Zunanji minister je tudi rekel, da še niso določili roka za odgovor na obe jugoslovanski noti o odnosih med obema državama. Kirchschlaeger je dejal, da je treba jugoslovanske proteste pri avstrijski vladi gledati tudi spričo dejstva, da Jugoslavija protestira zaradi postopka z manjšino tudi pri italijanski vladi. Iz tega naj bi Avstrija lahko povlekla nekatere zaključke. Zaskrbljenost ob Ljubičičevih izjavah je izrazil tudi kancler Kreisky, ki je dejal, da razume zaskrbljenost Ju-goslavijei za svojo manjšino, da pa ne more sprejeti izjav, kot jih je dal minister Ljubičič, če so take kot je poročal Tanjug. Govoril je tudi o 150 tisoč Jugoslovanih, ki so trenutno zaposleni v Avstriji, kar je izzvenelo kot neprikrita grožnja. (Poseben dopis) CELOVEC, 19. — Predsednik koroškega deželnega zbora Killian je na zadnjem letošnjem zasedanju koroškega parlamenta izrazil prepričanje, da so Korošci in Avstrijci, vsaj tako je dejal, povsem v stanju, da sami rešijo problem dvojezičnih krajevnih napisov. V tej zvezi je predsednik Killian tudi zavrnil kakršnokoli vmešavanje od zunaj v to, po njegovem mnenju, povsem koroško zadevo. Izrazil pa je tudi željo, da bi še trenutna pomiritev položaja na Koroškem še poglobila in da bj se našla rešitev, ki bi ustrezala občutkom vseh Korošc/v kakor tudi obveznostim iz državne pogodbe. Naj nam bo dovoljeno, da to, nekoliko čudno izjavo, predsednika koroškega deželnega zbora v ilustracijo «trenutne pomiritve* položaja konfrontiramo z najnovejšimi dogodki na Koroškem. V Radišah, ki so ena najbolj slovenskih občin na Koroškem, tako da celo na občinskem uradu uradujejo v obeh jezikih, so pred dnevi ponovno postavili nekaj dvojezičnih napisov. Že prvo noč so sneznani? storilci odstranili eno dvojezično in eno samo nemško krajevno tablo, naslednjo noč pa so odstranili ali poškodovali še ostale. Več kot šeststo ameriških letal |e včeraj ves dan bombardiralo Hanoi, Haiphong in druga gosto obljudena področja Severnega Vietnama. Samo v Hanoiu je kakih sto oseb ostalo pod ruševinami. Po vsem svetu se množijo Drotesti proti Nixonovemu poskusu genocida. Severnovietnam-tka vlada je pozvala vse narode in vlade sveta, naj okrepijo svo-io solidarnost in pomoč vietnamskemu ljudstvu in naj prisilijo Nixona, da končno podpiše mirovni sporazum. Na Kvirinalu je predsednik republike izmenjal voščila s predstavniki italijanskega političnega življenja. Zvečer se je Leone srečal z italijanskimi in tujimi časnikarji, nakar je obiskal palačo Madama in Montecitorio, kjer je izmenjal voščila s člani italijan- J:' skega parlamenta. Voditelji CGIL, CISL In UIL so danes predočili ministru za delo vprašanja po kojnin, zdravstvene reforme, zaposlitve in Juga. Poleg tega so z njim proučili tudi obstoječi sindikalni položaj v zvezi z bojem za obnovitev delovnih pogodb. Tristo tisoč državnih uradnikov In delavcev bo danes stavkalo ves dan. Za praznike pa bodo zaprte vse bencinske črpalke. Sinoči ob 20.25 je na Tihem oceanu srečne postala vcsciisko ladja cd~rave «A-jollo 17» Ve soljci se dobre pccul". ... čcuc Takšna je torej trenutna pomiritev na Koroškem in takšno je dejansko «reševaoje» problema dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem. Danes je bilo v Celovcu tudi prvo zaslišanje prič v zvezi s prijavo, ki jo je vložila uslužbenka slovenske zadružne zveze Marija Miškulin proti napadalcem na dvojezične krajevne napise. Marija Miškulin si je namreč takrat zapisala nekaj avtomobilskih številk napadalcev in jih je prijavila. Na današnjem zasedanju je Miškulinova zahtevala, da jo kot pričo zaslišajo v slovenskem jeziku, na kar je sodišče zasliševanje prekinilo, češ da ga bodo nadaljevali s pomočjo tolmača po praznikih. »Naš tednik» glasilo narodnega sveta koroških Slovencev je že pred časom poročal, da nameravajo koroške oblasti pod pritiskom svetovne javnosti postaviti nekaj napadalcev na dvojezične krajevne napise pred sodišče. Toda če pogledamo okoliščine, pravi «Naš tednik*, potem obstaja velika nevarnost, da bodo obravnave samo proti nekaterim storilcem le v opravičilo, češ storili smo kar smo mogli. Z. ZORKO BEOGRAD. 19. - Agencija ANSA poroča, da se je v Beogradu zvedelo. da so včeraj zvečer aretirali bivšega jugoslovanskega notranjega ministra Lukiča, ki ga obtožujejo kršitve člena llfi kazenskega zakonika, ki kaznuje osebe, «ki vršijo sovražno propagando in prevratniško dejavnost*. DAN ODLOGA ZARADI SMRTI ODRORNIRA KD ROMANA Danes nadaljevanje razgovorov za obnovitev občinske uprave Delegacije štirih strank levega centra beda obravnavale občinski program Pogajanja za obnovitev levosredin ske uprave, ki bi morala biti včeraj, so bila prestavljena na danes zaradi smrti vidnega tržaškega predstavnika KD in ponovnega kandidata za občinskega odbornika prof. Redenta Romana. Tržaška občina je sporočila, da bodo Romana pokopali na občinske stroške. V mrtvašnici bolnišnice bodo položili posmrtne ostanke pokojnika ob 9. uri na mrtvoški oder, pogreb pa bo ob 15.30. Pogajanja se bodo torej pričela enodnevno zamudo, kar pa bo lahko imelo pomembnejše posledice za potek razgovorov. Prvotno so namreč pred videvali, da bi lahko razgovore končali že do božiča, v skrajnem primeru pa do novega leta. Sedaj pa postaja že očitno, da ne bo dovolj časa, saj so pričeli na zadnjem sestanku, ki je bil pretekli teden, obravnavati finančni položaj občinske uprave in čaka delegacije petih strank dokaj zapleteno delo s sestavljanjem dogovorjenega petletnega programa. Nič manj ni tudi zapleteno vprašanje novih odbornikov, ki je za KD postalo s smrtjo Romana najbrž še bolj zapleteno, saj je znano, da gre za vidnega predstavnika centrističnih krogov, ki pa je tesno sodeloval s sedanjo morotejsko večino v stranki in v občinski upravi, tako da je nudil nekako kritje na desno. Vendar pa je najbrž bistvena razdelitev mest v občinski upravi že neuradno dogovorjena, tako da ne pričakujejo, da bi glede tega vprašanja prišlo do daljših in ostrejših debat. Svet Slov. skupnosti o občinskih volitvah V ponedeljek, 18. decembra se je sestal svet Slovenske skupnosti. O poteku in rezultatih preteklih tržaških občinskih volitev je poročal dr. Dolhar. V poročilu, ki smo ga prejeli, je rečeno med drugim, da je dr. Dolhar ugotovil, da je Slovenska skupnost dobro prestala volilno preizkušnjo in da je podrobno analiziral številčne rezultate po posameznih okrajih ter jih primerjal s prejšnjimi, kakor tudi s tistimi, ki so jih dosegle druge stranke. Enako podrobno analizo je podal o razporeditvi preferenčnih glasov. O pogajanjih s strankami leve sredine za sestavo nove tržaške občinske uprave, pa je dr. Dolhar poudaril, da Slovenska skupnost pristopa k tem pogajanjem z namenom, da na podlagi svojega volilnega programa, na podlagi sporazumov iz prejšnjih let ter na podlagi nekajletne izkušnje z občinsko upravo, skuša izboljšati dosedanje uspehe ter čvrsto nadaljevati dosedanjo politiko reševanja vprašanj slovenskega prebivalstva tržaškega mesta. Svet je z veliko večino po- trdil to politično linijo Slovenske skupnosti. Tajnik dr. Drago Štoka pa je poročal o delovanju v deželnem svetu ter orisal zadržanje Slovenske skupnosti, predvsem do zakonskega osnutka deželne uprave, Id predvideva prispevke za tiste občine, ki imajo stroške z dvojezično upravo, podčrtujoč dejstvo, da je tudi Slovenska skupnost predložila podoben predlog. Ob koncu je še dr. Franc Mljač podal blagajniško poročilo v zvezd s potekom volilne kampanje. Seja odbora sindikata slov. šol« Sinoči se je prvič sestal novi odbor sindikata. Na dnevnem redu so bila naslednja vprašanja: sklepi občnega zbora, otroški vrtci in sklad dr. Andrej Budal za pomoč dijakom iz Beneške Slovenije. Tako je tajnik obvestil odbornike, da je bila že odposlana protestna spomenica na avstrijsko vlado in da sta bili o tem obveščeni obe slovenski koroški organizaciji, spomenico o zakonskih osnutkih za slovensko šolo na osrednje oblasti v Rim pa bo odposlal sindikat v najkrajšem času. Nato so odborniki živo posegli v razpravo o slovenskih otroških vrtcih ter sklenili, da bo odbor razpravljal o tem vprašanju takoj po praznikih. Skrb za otroške vrtce si je prevzela nova odbornica otroška vrtnarica Zmaga Križmančič, sklad dr. Andrej Budal bo vodil prof. Ivan Černič, prof. Aleksander Kri-ščak bo vodil srednješolski odsek, prof. Elza Antonae pedagoški odsek in Minka Pahorjeva pa osnovnošolski odsek; blagajničarka bo še naprej učiteljica Celestina Gu-lin, drugi tajnik pa bo didaktični ravnatelj Stanko Škrinjar. Tudi daniš stavka delavcev Italcementi Delavci Italcementi so na včerajš nji skupščini sklenili podaljšati stavko, ki je bila že v ponedeljek 18. in v torek 19. decembra. Stavka bo trajala nepretrgano do četrtka in petka, ko se bodo pričeli razgovori o obnovitvi delovne pogodbe. OTROŠKI POPOLDAN V KULTURNEM DOMU «Janko in Metka» v novi predelavi na našem odru V lepo skladnost zlito nastopanje otrok in poklicnih igralcev Veliko navdušenja in zabave med mladimi in odraslimi gledalci Kot v panju je bilo včeraj popoldne v Kulturnem domu. Mladež je s svojimi mamicami, učiteljicami in učitelji do kraja napolnila dvorano, saj je bil to njen popoldan, ki ji ga je poklonilo Stalno slovensko gledališča s predstavo otroške spevoigre v treh dejanjih «Janko in Metka». Skrb, ki jo naše gledališče posveča svojim najmlajšim prijateljem, sodi v programsko politiko in kot smo že večkrat ugotovili, moramo tokrat samo še ponoviti, da je taka gledališka naložbe perspektivno najbolj rentabilna, ker ne ustvarja samo bodočih gledalcev, temveč — in to je včerajšnja predstava zgovorno pokazala — tudi odkriva med našimi otroki prave odrske talente. Nihče seveda ne more biti prerok, toda nikjer tudi ni izključeno da bo naše gledališče nekoč in morda niti ne v tako daljni prihodnosti prav med njimi iskalo potrebno občasno pomoč, in zakaj ne, tudi svoj bodoči kader. Pa če bi iz tega v tem smislu ne bilo nič, ostane lahko gledališču in nam vsem še vedno lepo zadoščenje, da imajo naši otroci možnost, da javno pokažejo niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiina S SEJE OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI Odobrili so novi stalež osebja in preureditev občinske službe Poudarjena nujnost ustreznih zakonov za zaščito narodnostnih pravic Slovencev - Zavrnjen predlog o obveznosti znanja slovenščine - Ostre kritike na račun podjetja «La Carsica» V panedeljek je bila v Nabrežini seja občinskega sveta, ki se je precej zavlekla, ker so razprav ljali o preureditvi občinske službe, nekaterih spremembah pravilnika ter o novem staležu občinskega osebja. Poslovanje občinske uprave bo razdeljeno na štiri oddelke. Prvi oddelek zajema tajništvo in splošne zadeve, drugi finance tretji stike z javnostjo in prevode, četr ti pa anagrafsko in demografsko službo. • « Glavna in najbolj pomembna novost je ustanovitev tretjega oddelka. pod katerega bodo spadale tudi otroške vrtnarice in pomočnice ter šolski sluge. Načelnik tega oddelka bo lahko tudi nadomeščal občinskega tajnika. Zaradi njegove funkcije, je v pravilniku izrecno določeno, da bo moral popolnoma obvladati slovenščino; pomagal mu bo uradnik, ki bo tudi moral popolnoma obvladati slo- venski jezik Za mesto načelnika I. in IV. oddelka bodo razpisali notranji natečaj, za II. in III. pa javni natečaj z izpitom in naslovi. Po uvedbi novega staleža bodo dosedanji nestalni uslužbenci dobili stalno službeno mesto in se bodo izboljšali njihovi prejemki. Med te spadajo predvsem otroške vrtnarice in pomočnice, ki so ime le do sediaj zelo slabe plače. Ta sklep, kakor tudi sklep o novem NMHliiMMmiiMiiiiiilliiiiiiilililiinMUnMllHliimmiMUimiiiniiuiiiHiniluiHiilluillllllliiiiiiiiiMMlMiMiiM V URADNEM VESTNIKU DEŽELE Objavljena zakonska norma o osnovnih zdravstvenih enotah Enote bodo organizirane na konzoreni osnovi Za letos nakazanih 250 milijonov lir V zadnji številki uradnega vestnika dežele Furlanije - Julijske krajine je med drugim objavljen deželni zakon o poenotenju osnovnih zdravstvenih enot v naši deželi. V tej zvezi jp odbornik za higieno in zdravstvo Devetag naglasil, da pomeni vpeljava nove norme pomemben korak naprej na poti pre-osnove deželnega zdravstva v pričakovanju splošne preosnove tega področja v državnem merilu. Osnovne zdravstvene enote je dejal odbornik, se bodo združevale tako, da se bodo vključevale v konzorcije, ki bodo nastajali na prostovoljni osnovi. Vsak konzorcij bo pristojen za področje z najmanj 27.000 prebivalci, razen v hribovitih krajih, kjer bo spodnja meja pri 17.000 prebivalcih. Pri ustreznih kanzorčnih ustanovah bodo delovale bolnišniške ustanove, občinske zdravstvene organizacije in druge ustanove. V okviru vsakega konzorcija bodo omenjene organizacije skupno skrbele za vse zdravstvene dejavnosti javnega značaja, poleg tega pa bodo lahko prevzemale razne zdravstvene storitve, ki spadajo v pristojnost posameznih občin (lekarne, živinozdravniška služba, hitra pomoč. itd.). Nastajanje in poslovanje konzorcijev bo dežela podpirala s posebnimi finančnimi prispevki. V ta namen je dala na razpolago za letošnje leto 250 milijonov lir, za leta 1973, 1974 in 1975 pa po 300 milijonov lir čevanje davkov, bo mogoče plačevati davke vse do 22. decembra. Obvestilo deželnega šolskega urada Deželni šolski urad sporoča, da se danes ob 8.30 začne pismena naloga za posebni habilitacijski tečaj. Kandidati bodo pisali nalogo na sedežu tečaja. Podaljšan rok za plačevanje davkov Finančno nadzorstvo je sporočilo, da zaradi stavke osebja iztirjeval-nic, ki traja preko roka za izpla- «Grammatica» slovenskega jezika drevi med Italijani Ente Italiano per la conoscenza della lingua e della cultura Slove-na. tako se imenuje ustanova oziroma krožek v Trstu, ki si je zadal nalogo, da med Italijani širi poznavanje slovenskega jezika in kulture. Odraz drugačne odprtosti in dokaz iskrenega zanimanja je tudi predstavitev knjige Grammatica del-la lingua slovenj, ki jo je napisal dr. Anton Kacin, izdali pa letošnjo jesen Založništvo tržaškega tiska in Državna založba Slovenije. Avtor se bo s člani italijanskega krožka in s tistimi, ki se tu udeležujejo tečajev slovenskega jezika — prav tem je v prvi vrsti knjiga namenjena — porazgovoril o metodoloških in znanstvenih osnovah, ki so ga vodile pri pisanju. Zanimivo bo na tem srečanju slediti pripombam in novim pobudam, ki jih bodo Italijani povedali, saj so gotovo težave, ki jih srečujejo pri spoznavanju našega jezika in kulture mnogo večje od ustreznih pripomočkov, ki jih imajo sedaj na voljo. Avtorja dr. Antona Kacina ki je v to problematiko med prvimi zagrizel in opravil obsežno in naporno delo, bo italijanskemu občinstvu predstavil prof. Martin Jevnikar. Predstavitev knjige bo drevi ob 19. uri v prostorih krožka. VI. sv. Frančiška 20/111. O. S. Fanika zaradi kratkega stika pri otroškem vrtcu Veliko strahu za otroke občinskega vrtca v Vicolu S. Fortunato, ko .je nastal manjši požar zaradi kratkega stika med Živami visoke napetosti v bližnjem poslopju. Za radi dima in isker so morali Doseči najprej agenti letečega oddelka, ki so ustavili promet, nato še gasilci in končno uslužbenci Ace-gata, ki so odklopili tok in popravili okvaro. staležu ! občinskega osebja, je občinski svet odobril soglasno. Uslužbence bodo sprejemali z javnimi natečaji, za delavce pa ima občinski odbor možnost da jih sprejema v službo tudi neposredno. Proti temu sklepu so glasovali svetovalci KPI. ki so predlagali, naj bi za vse sprejeme v službo veljali javni natečaji. Odbornik Antek Terčon ki je obrazložil novi stalež, je med drugim pripomnil, da odpade mesto občinske babice in da se bodo za to službo dogovorili z zgoniško in repentabrsko občino v konzorcialni obliki. V diskusijo o staležu so posegli župan, odbornik Terčon in predstavniki vseh svetovalskih skupin. Glavna teža diskusije in razlika v stališčih je bila glede predpisa, naj bi vsi uslužbenci, ki imajo stik z občinstvom, obvladali tudi slovenščino. V imenu KPI je ta predlog postavil vodja skupine Alojz Markovič, ki je poudaril, da bi moral ta predpis veljati tudi za občinskega tajnika. Ta predlog je podprl svetovalec Albin Škerk ki je opozoril na odgovornost pred vso slovensko narodno skupnostjo ter pripomnil, da je krivda vseh dosedanjih občinskih upraviteljev, če take določbe ni še v pravilniku. Določba naj se vključi v pravilnik, je zaključil Škerk, višje oblasti pa naj ga odbijejo, če prav hočejo. Omenil je tudi Misasijevo okorž-nico glede poučevanja slovenščine v italijanskih šolah in ugotovil, da 60 pristojni šolski organi ta del omenjene ministrove okrožnice sploh prezrli. Bojan Brezigar, vodja svetovalske skupine LSS. je poudaril važnost preureditve občinske službe in novega staleža za boljše delovanje občinske uprave in ureditev položaja uslužbencev. Omenil je sedanje zakonske predpise, ki ne dopuščajo izrecen predpis o znanju slovenščine. To vprašanje je treba rešiti na višji ravni, in sicer v parlamentu z odobritvijo zakona o celoviti zaščiti ter z ustreznimi deželnimi zakonskimi ukrepi. Pri natečajih pa bodo kandidati ki obvladajo slovenščino, imeli nekaj točk prednosti. Na to je poslanec Albin Škerk pripomnil: »Naredimo, kar lahko naredimo, parlament in dežela pa naj storita svojo dolžnost*. Svetovalec Srečko Colja (PSI) je poudaril moment socialne pravičnosti saj bi lahko rekli, da je občina nekatere svoje uslužbence, predvsem pomočnice v otroških vrtcih, izkoriščala, čeprav imajo zelo odgovorno delo. Glede znanja slovenščine je predlagal, naj komisija, ki bo sestavljala pravila za natečaje, določi prednostne točke. Vodja svetovalske skupine KD Parentin je dejal, da novi stalež prinaša bistvene novosti, da bo ustrezal potrebam občine in uredil položaj uslužbencev. Pripomnil .je. da nadzorne oblasti ne bi odobrile predpis o znanju slovenščine, da pa bo to prednostna točka pri natečajnih izpitih. Pozdravil je u-stanovitev III. oddelka, kar naj bi bilo za zgled tudi drugim javnim upravam, ter nujnost in važnost sporazumevanja in dobrih odnosov med slovenskim in italijanskim delom prebivalstva, ki zavrača spletkarjenja šovinističnih krogov in nekega časopisa, Socialdemokratski svetovalec Za-nevra je pripomnil, da je treba stalež občinskih uslužbencev čim-prej urediti, da bo občinska uprava dobro delovala. Župan dr. Drago Legiša je predvsem ugotovil, da je predlog o novem staležu, glede na dosedanji položaj, kvaliteten skok. Dejal je. da razume določena prizadevanja in argumente, ne glede na predlagane popravke, zagotavlja večina, ki u-pravlja občino, da se vsak občan lahko izraža na občini v svojem materinem .jeziku. Upoštevati moramo obstoječo zakonodajo in si vsi prizadevati da bodo čimprej odobreni ustrezni državni zakon in deželni zakonski predpisi o zaščiti narodnostnih pravic Slovencev. Predlog svetovalske skupine KPI je bil zavrnjen z večino glasov, vzdržali pa so se svetovalci Slovenske skupnosti in svetovalec Srečko Colja. V prvem delu seje je občinski svet z večino glasov odobril sklep, da se prevozniškemu podjetju «La Carsica* dodeli prispevek 2.6 mil. lir, kot delež za kritje primanjkljaja v letu 1971. Ta predlog je vzbudil ostro kritiko nekaterih občinskih svetovalcev, ki so ožigosali ravnanje lastnika omenjenega podjetja. Svetovalec Brezigar je očital podjetniku, da ni spoštoval dogovora z občinsko upravo da je pred meseci ukinil celo vrsto avtobusnih zvez med Nabrežino in drugimi kraškimi vasmi, da ni nobene zveze ob nedeljah, da je avtobusna služba zelo zanemarjena, da so avtobusi dotrajani in se večkrat pokvarijo, itd. Tudi svetovalec Markovič je navedel razne pomanjkljivosti ter poudaril aa se podjetnik ne zmeni za potrebe občanov. Zato njegova skupina nasprotuje dodelitvi podpore in poudarja nujnost ustanovitve konzorcija za javne prevoze. Svetovalec Parentin, je izjavil, da se strinja s predlogom, čeprav z grenkimi ugotovitvami. Vsekakor je treba čimprej nadaljevati razgovore za ustanovitev konzorcija. Župan je izjavil, da bo ta zadnji prispevek omenjenemu prevozniškemu podjetju, da ne vidi rešitve problema prevozov v zasebnem sektorju in da bo učinkovito službo zagotovil le konzorcij med javnimi upravami. Smrt priletnega upokojenca Včeraj so odkrili truplo 77-let-nega upokojenca Francesca Dome-nica Tamburina, ki je že dva dni ležal mrtev v kuhinji svojega stanovanja v Ul. Capuana 8. Agente letečega oddelka so obvestili sosedje, ker priletnega Tamburina ni bilo na spregled že dalj časa. Zdravnik Rdečega križa ni mogel ugotoviti točnih razlogov smrti, ki pa ni nastopila zaradi nasilnih dejanj, zaradi česar .je državni pravd nik dr. Brenči izdal dovoljenje za pokop pokojnikovega trupla. svoje sposobnosti, ki so prav na odru tako raznolike in tudi tako pomembne. Poleg same neposrednosti in otroške sproščenosti imam v mislih tudi govorico, ki se jim na odru plemeniti in bogati mimo tistega, kar jim nudi v prvi vrsti šola. Kajti obiskovalca včerajšnje predstave je lahko posebno prijetno prevzel prav jezik, ki so ga govorili nastopajoči otroci, ki je bil res lep, čist. brez najmanjše primesi narečnosti in okornosti. Tanja Smotlak kot Metka in Marko Sosič kot Janko sta bila v tem pogledu naravnost vzorna, pri čemer seveda nikakor ne postavljam v drugo vrsto njune igralske nadarjenosti. Isto pa velja seveda tudi za vse ostale otroke, ki so nastopali bodisi kot otroci bodisi kot gozdne živali in prav je, da jih tudi poimensko naštejem: Aleksander Čok, Raby Gorup, Elizabeta Malalan, Dario Olenik, Sonja Ozbič in Alda Sosič. Vsi so bili na moč prisrčni. Drugi protagonist predstave so bili zopet otroci — oni v dvorani. Živeli so s predstavo. Naturni otroški instinkt jim je uravnaval simpatije in reakcije, ki so bile predstava zase. Seveda je k temu mnogo prispevala režijska zasnova u- prizoritve in njena poudarjena komunikativnost preko pripovedovalca — morskega gusarja, pa tudi pre- ko ostalih igralcev. Sodelujoči člani SSG mi gotovo ne bodo zamerili, če sem se pomudil najprej pri najmlajših protagonistih. soj je bilo to njihova predstava. Seveda pa je bil njihov delež odločilen za plastično oblikovanje posameznih oseb in nastopajočim poklicnim igralcem moramo šteli v priznanje, da so se s svojo igro znali približati otroški dojemljivosti, to pa pomeni, da so svoje vloge otroški domišljiji ustrezno karakterizirali. Igrali so: Alojz Milič botra Slamo — ptičje strašilo, Rado Nakrst očeta, Zlata Ro-doškova mačeho, Danilo Turk strica Jernača - piskroveza, Stojan Colja palčka Nagajivčka, Adrijan iRustja učitelja in škrata. Leli Nakrstova čarovnico in Livij Rogatec pripovedovalca. Nastopil je še Rudi Tavčar kot Tonček. Škufčev izvirnik je dramaturško predelal Miroslav Košuta ki je napisal tudi besedila pesmi. Njegovi posegi so bili preračunani po eni strani na večji stik odra z avditorijem. po drugi strani pa na razbremenitev nekaterih za današnjo miselnost otrok, preveč pravljičnih prizorov. V obojem je v celoti uspel. Če k temu dodamo še povsem moderno zamišljeno in realizirano sceno Demetrija Ceja. kostume Marije Vidau, ki so se tudi lahno odkamnili od klasičnih predstav, iz te otroške igre, ter glasbo Ivana Mignozzija, ki je slonele na lahni spevnosti potem moramo samo ugotoviti, da je iz vseh teh elementov, vključno seveda z nastopajočimi — ustvaril režiser Mario Uršič lepo predstavo. ki je odražala njegov resen in zavzet pristop in prav gotovo tudi potrpežljivo delo z otroki. Lepi so bili vrizori v šoli gozdnih živali in prizorčki z rajanjem. Posrečene so bile tudi projekcije v ozadju in pa domiselna igra luči, kakor tudi izstopi pripovedovalca iz raznih strani dvorane. Otroškega navdušenja in veselja v dvorani je bilo na pretek pa seveda tudi hvaležnosti mamic in šolnikov. j. k. Novinar Drago Kralj v Slovenskem klubu Slovenski klub je sinoči obiskal slovenski novinar Drago Kralj, ki je širši javnosti znan predvsem po pestrih in zanimivih reportažah o krajih in ljudeh iz raznih delov sveta, ki jih je objavil domala že v vseh slovenskih časopisih in re- nimivo predavanje o neznanih turističnih biserih Jugoslavije. Že na samem začetku predavanja pa je poudaril, da ima, kar se biserov tiče, posebno predstavo. Predvsem ni v jugoslovanskem turizmu vse tako, kot bi moralo biti. Medtem ko so Slovenija in delno Istra ter Dalmacija precej uredile ta problem, ostaja stanje na turističnem področju v ostalih predelih Jugoslavije precej neurejeno in marsikje vlada prava zmeda, v kateri se turist s težavo znajde. Po tem kratkem opisu dobrih in slabih strani jugoslovanskega turizma, je Kralj prešel na pester In zanimiv oris raznih krajev Jugoslavije, ki so navadnemu turistu manj znani. Začel je s prikazom Dalmacije in njenih čarov, nato pa je prešel, preko opisa nekaterih zanimivosti hribovitega dela med obalo in Panonijo, na Srbijo in Makedonijo. Svojo pripoved o krajih je dopolnil s prikazom ljudi in njihovih navad. Na koncu je svoje predavanje poživil z barvnimi diapozitivi, ki jih pa vseh žal ni utegnil prikazati zaradi tehnične okvare. Večer se je zaključil z živahno razpravo. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom SAŠA ŠKUFCA JANKO IN METKA otroška spevoigra v treh dejanjih Razpored predstav glej pod rubriko Gledališča. Pevski zbor »Srečko Kumar« z Repen tabra pod vodstvom Mirka Guština priredi ob 10. obletnici svojega delovanja v soboto, 23. decembra ob 20.30 v Križmanovi dvorani v Repnu JUBILEJNI KONCERT Vstop prost! Vljudno vabljeni! Jutri, v četrtek, ob 17. uri v dvorani PD »Ivan Cankar* predvaja Sergio Delmasso film z IZLETA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V MAKEDONIJO Vabljeni vsi udeleženci izleta in vsi, ki bi hoteli zvedeti, kam bomo potovali v letu 1973. ■imimiiranuiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMimiiniiiiiiiiniiiuiiuuiinimiiiiiiiiiiiimiiiiiiinmniiiiiiiMiumiiiiiii VČERAJ ODPRTA EDINSTVENA RAZSTAVA Na 730 risbah prikaz, kako otroci gledajo na gledališče V Gledališkem listu vrsta prispevkov najmlajših obiskovalcev V balkonski dvorani Kulturnega doma smo v dveh, treh dneh napravili skok nekaj stoletij, skoraj celo tisočletje. Do nedavna so na stenah te dvorane visele kopije slovitih starih istrskih fresk, katerih nekatere izhajajo iz davnega enajstega stoletja, od sinoči pa visijo na stenah te dvorane ter na vrsti velikih panojev slike in risbice, ki so jih naslikali otroci slovenskih osnovnih šol in vrtcev na Tržaškem. Vsakršna primerjava med freskami in sedanjimi slikami bi bila odveč, toda prav nič bi nas čez čas ne začudilo, če bi zvedeli, da se ta ali oni sedanji šolarček poklicno ukvarji in tudi uveljavlja v umetnosti. Takšnih potencialnih jutrišnjih umetnikov je veliko, saj visi v balkonski dvorani nič manj kot 730 slik in risbic šolarčkov, ki so se lani odzvali vabilu Slovenskega stalnega gledališča in na svoj način prikazali «Trnuljčico* letos pa vabilu gledališča in svo jih učiteljev in prav tako v risbi, temperi ali akvarelu ter tekstu prikazali, kako oni doživljajo gledališče, konkretno posamezne predstave, kako vidijo posamezne gledališke umetnike in podobno. Včeraj popoldne, tik pred začetkom otroške igre rJanko in Metka*, je bila uradna otvoritev razstave, ki so se je udeležili predstavniki gledališča, slovenskega šolstva in tudi nekaj otrok in njihovih staršev Ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča Filibert Benedetič je v kratkem nagovoru poudaril rezultate in možnosti tesnejšega sodelovanja med gledališčem in šolo in povedal, da visi na stenah 120 slik, ki so rezultat odziva na lanskoletno pobudo gledališča, letos pa je pri spelo kar 610 slik, ker so v dogovoru z gledališčem učitelji dali otrokom za nalogo, naj na svoj način prikažejo, kako gledajo na gledališče. Poleg tolikšnega števila slik je prispelo še nad 300 krajših tekstov na isto tema. Ravnatelj gledališča je tudi dodal, da bo njegova ustanova odslej vosvetila otrokom vsak torek in da računa, da bo ta akcija imela tudi pedagoško važnost. Vtem, ko se je šolski nadzornik Oskar Bole le na kratko zahvalil vijah. Za tržaške poslušalce, ki j gledališču in sodelavcem za uspeh žal sinoči niso bili tako številni kot pobude ter izrazil željo, da naj bi na drugih večerih, je pripravil za-1 ta akcija ne ostala le enkratna, ker Filibert Benedetič med uvodnim nagovorom Filip Fischer Tone Kuntner Ace Mermolja Janez Menart Ervin Fritz Branko Hofman Edelman Jurinčlč Jolka Milič Andrej Kokot Vinko Ošlak lahko je prijatelj ali originalna čestitka ali prisrčen dar PESNIŠKI LIST samo 500 lir Komplet v umetniški škatli 4000 lir je prepričan, da bi njeno ponavljanje prineslo veliko koristi šoli in gledališču, torej nam vsem, je didaktični ravnatelj Stanko Škrinjar v imenu žirije navedel imena nagrajenih otrok. Žirija je od lanskih udeležencev akcije nagradila naslednje: Danielo Duic z osnovne šole pri Sv. Jakobu, Teo Volk z otroškega vrtca v Ul. Donadoni, Martino Armani z osnovne šole v Rojanu, Jasno Cor-rado iz otroškega vrtca v Ul. Donadoni, Jasno Tomšič z osnovne šole v Ul. Donadoni, Arianno Zoc-chi z osnovne šole pri Sv. Ivanu ter Nado Čeč z osnovne šole v Prestranku. Iz letošnje akcije so posebno nagrado z objavo v Gledališkem listu bili nagrajeni Ivan Vogrič in Dino-ra Perič z osnovne šole v Nabrežini, Pavel Volk z otroškega vrtca z Ul. Donadoni in Aleksander Semen z osnovne šole v Ul. Donadoni. Nagrajeni za risbe za objavo v Gledališkem listu pa so naslednji: Pavel Godnič z osnovne šole v Barkovljah, NoSaša Peric z osnovne šole v Šempolaju, Nataša Ussaj z osnovne šole pri Sv. Ivanu, Franko Sossi z osnovne šole v Nabrežini, Egon Gornik z osnovne šole v Gropadi, Pavel Calzi z osnovne šole v Repentabru, Sara Čok, Su-zi Ota ter Janka Škamperle vse tri z osnovne šole pri Sv. Ivam, Marko Milkovič z osnovne šole v Skednju, Alenka Kalc z osnovne šole v Gropadi, Veronika Lokar z osnovne šole v Barkovljah, Jasna Tomšič z osnovne šole v Ul. Donadoni, Erika z osnovne šole Dragotin Kette, David Peric, Tomaž Caharija in Andrej Jazbec vsi trije z osnovne šole v Nabrežini, Marko Umari z osnovne šole v Boljuncu, Mirjana Brajkovič z osnovne šole v Sesljanu ter Nataša Prašelj z osnovne šole v Dolini. Hkrati z otvoritvijo razstave in premiere * Janka in Metke* je izšel tudi Gledališki list s tremi barvnimi reprodukcijami nagrajenih slik ter vrsto krajših tekstov o gledališču, ki so jih napisali njegovi najmlajši obiskovalci. F. U. Včeraj-danes Danes, sreda, 20. decembra SVETOZAR Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 16.26 in zatone ob 7.49. Jutri, četrtek, 21. decembra TOMAŽ Vreme včeraj: najnižja temperatura 6,1, najvišja 8,5, ob 19. uri 7,2 stopinje, zračni tlak 1032,5 raste, veter 16 km severovzhodni, sunki vetra 42 km na uro, vlaga 52 odst., nebo 2/10 pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. decembra 1972 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO; 86-letna Gduseppina Ricato vd. Tolusso, 52-letni France-sco Lira. 73-letna Anma Latzel, 67-letna Giovanna Varin vd. Tomasi, 73-letni Antonio Mastromauro, 61-letni Redento Romano, 81-letna Giu-lia Fumato, 81-letna Amalia Principe vd. PeJlegrini, 77-letna Anna Violin vd. Caprin, 86-letna Angela Barbiani vd. Venanzio, 87-letna I-vanka Kalc vd. Puntar, 59-letni Vit-torio Nigris, 71-letni Romeo Livon. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 10. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16, Davanzo, Ul. Bemini 4. Al Castoro, Ul. Cava-na 11, Sponza, UL Montorsino 9 (Rojan). nočna služba lekarn (od 19.30 do 8.30) Vielmetti. Borzni trg 12, Centauro, Ul. Rossetti 33, Alla Madonna del Mare. Largo Piave 2, SanfAnna lirta di S. Anna 10 (Kolonkovec). Gledališča KULTURNI DOM V torek, 26. t. m. ob 15.30 Saša Škufca «Janko in Metka*. V sredo, 27. t. m. ob 15.30 Sasa Škufca «Janko in Metka*. V četrtek, 28. t. m. ob 15.30 Sasa Škufca «Janko in Metka*. Prodaja vstopnic vsak delavnik to 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstave. Ob nedeljah in P«2' nikih eno uro pred začetkom Postave pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265. ROSSETTI Danes, ob 20.30: «Kralj Lear*. AVDITORIJ Danes, ob 20.30: »Noi delle vecchie province*. Znižane cene: 1.500 lir P31" ter, 800 lir balkon. VERD1 «Figarovo svatbo* bodo ponovili kor sledi: danes ob 20.30 za red t-v petek ob 20.30 za red B; v sobow ob 16. uri za dnevni abonma. Kino Nazionale 15.00-18.30-22.00 «11 P3<® no*. Barvni film. Marlon Bran«* Fenice 15.30 «Shaft colpisce ra». Richard Roudtree in Mosj* Gunn. Prepovedano mladini pod letom. , Eden 16.00-22.15 «Io. donna*. Barvni film. Willy Colom in Nanci Car«-nale. Prepovedano mladini P°d letom. „ Grattacielo 15.30 «Che?». Film serja R. Polanskega. Igrajo: M-stroianni, Sydne Rome. Prepovedal® mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00, 19.35, 22.15 «La P«* notte di quiete». Barvni film. A«® Delon, Sonia Petrova. Prepovedan mladini nod 14. letom. _. Ritz 16.00—22.15 «La morte accarez® a mezzanotte*. Susan Scott, Si« Andreu,' Peter Martell. Prepovto no mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «L’arancia meccan« • Barvni film. Prepovedano mlad®1 pod 18. letom. Impero 16.30 «Riuscira il nostro * a ritrovare il piu grande diama del mondo?*. Barvni film. Capital 16.30 «L’elefante african«' Barvni dokumentarni film. Cristallo 16.30 «Caccia sadica*. Ba1* ni film. R. Shavv. Filodrammatico 16.30 «Dossier: P Astra 16.30 «11 cadavere dagli ,,_u. d’acciaio». Romy Schneider in rice Honet. Barvni film. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE VOJMIL RABADAN KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE Farsa v dveh dejanjih (Ljudski oder) V soboto, 23. t.m. ob 20.30 J Prosvetni dvorani »I. Gruden* NABREŽINI. Razstave so jih otroci poslali za objavo v odprta do do 13. ure. prireja razstavo delavcev - t®’6!?« kov. Razstavljavcev je 49 12 ^Jc dežele, lahko si jo ogledate ^ dan (do 23. decembra) od 12.30 in od 17. do 19.30 na na Korzu št. 12. jrf- V Tržaški knjigarni razstavil® matinski slikar Ciril MxhanoW& Razna obvestil Danes, 20. decembra ob liceju »F. Prešeren* v Trstn zbor združenja staršev. Vablj«“ starši! V počastitev spomina, ob drufO^ letnici mame smrti, naše nepozabne 0„ in žene Marije Berginc’ ^ ruje njena družina 5*000 lir ^ menik padlim iz Skednja, Sv. Kolonkovca, 5.000 lir za spor°gida' šolo v Cerknem, 5.000 lir *® prof. Andreja Budala. 18. t.m. nas je zapustila naš® mama in nona Ivanka Puntar-Pon*31 Pogreb bo danes, 20. t.m- e*5 na Proseku. 15.3' žalostno vest spor0LcP| hči Antonija * lTMulrl 1.. Jatllftl vnuki in drugi s®1 Prosek, 20. decembra 1972 !0 D ! .* u s i1 S : ii i stituzione*. Barvni dokument« ^ film. Prepovedano mladini P°d letom. . 0. Moderno 16.30 «Fanny Hill - aJ, tima di una ragazza Barvni film. Prepovedano n®* pod 18. letom. ^ Vittorio Veneto 16.15 <'Decamer. proibitissimo*. Barvni film. Pre!W vedano mladini pod 18. letom-Abbazia 16.00 «Quel fantastico 33 to alla banca*. Barvni film-Novak in Clint Walker. Ideale 16.00 «Maciste» v fBmu vendicatore dei Maya». Barvni * Kirk Morris, Barbara Loy. V Kulturnem domu je ra« [. otroških risb ob predstavi ^ čice*. Razstavljene so tudi r's g]e- R8Z- dališkem listu »Janko in Metka*^^ stava bo 1973. leta. , -eS Demetrij Cej razstavlja še v v prosvetnem društvu Ivan Grbf1 ^ Skednju. Razstava je odprta V galeriji Barisi, Ul. Rossew razstavlja slikar Jože Cesar. ^ Razstava bo odprta do 23. deceI\„v« V galeriji »La Lan terna* ra2?T«* jugoslovanske slikarke Jagode po rodu iz Splita, sicer P® 12 ^ greba. Istočasno bo tudi razst®v® Marije Pospišilove. • Krožek tGaetano Sdlv01!^j- vse primorski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 20. decembra 1972 ZA BUDNOST PRED FAŠISTIČNIM NASILJEM Prebivalstvo od Opčin do Bazovice v enotnem antifašističnem odboru Prva akcija novoustanovljenega antifašističnega odbora za vzhodni Kras je zbiranje podpisov za preureditev kraja mučeniške smrti Tomažiča in tovarišev v spomenik pa bodo odprte od 7.30 do 13. ter mauu na nadmorski višini 820 me- od 17. do 19.30. Ribarnice bodo odprle ob 8. uri in zaprle ob 14., vse ostale trgovine pa bodo odprte od 8.30 do 13. ure ter od 14.30 do 20. ure. V nedeljo, 24. decembra bodo mlekarne odprte od 7. do 13. ure. pekarne od 7.30 do 13., trgovine z jestvinami od 8. do 13. ure, vse ostale trgovine pa bodo ves dan zaprte z izjemo cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure. V ponedeljek, 25. decembra bodo zaprte vse trgovine razen cvetličarn, ki bodo lahko odprte od 8. do 13. ure. V torek, 26. decembra bodo vse trgovine zaprte razen pekam (od 7.30 do 12. ure) in mlekarn (od 7. do 12. ure). V soboto, 30. decembra bo veljal isti umik kakor za soboto, 23. decembra. Edina izjema velja za trgovine splošnega sektorja, ki jih bodo v popoldanskih urah odprli ob 15. uri nemesto ob 14.30. Na Silvestrovo bodo zaprte vse trgovine razen mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure, pekam (od 7.30 do 13.) in cvetličarn (od 8.30 do 13. ure ter od 16. do 19.30). Na dan Novega leta bodo vse trgovine, brez izjeme, zaprte. VČERAJ V VIDMU Sprejet načrt za predor pod Monte Croce Carnico Strokovnjaki italijansko - avstrijskega odbora za cesto čez prelaz Monte Croce Carnico, ki so se vče-raj sestali v Vidmu, so se sporazumeli glede trase bodoče ceste in glede lokacije predora. Ta se bo na italijanski strani začel pri Ti- brov in končal pri bajti Kriegshof na nadmorski višini 779 m na avstrijskem ozemlju. Predbr bo dolg skoraj 8 km. Načrt bodo sedaj predložili v odobritev obema vladama. Na italijanskem ozemlju bo predor povezan z državno cesto štev. 52 bis, v Avstriji pa bodo speljali posebno cesto do glavne prometne žile, ki teče vzdolž Ziljske doline. Gradnja predora in ustreznih cestnih odsekov bo zahtevala naložbo 28 milijard lir. Strokovnjaki so izdelali še drug načrt, ki postavlja mnogo više predor (na 1000 m). V tem primeru bi bil predor le 3 km dolg, delo bi pa stalo 20 milijard lir. Ta načrt ni bil sprejet, ker otežuje vzpon do predora na obeh straneh, poleg tega pa bi bilo ob njem premalo prostora za carinarnice in druge mejne naprave. Na seji so razpravljali tudi o nekate rih juridičnih in finančnih vprašanjih. Razprava o teh problemih pa se ni zaključila in se bo nadaljevala v okviru ožje skupine ki jo sestavljajo italijanski in avstrijski strokovnjaki. Ožjo skupino vodita predsednik Autovie Venete dr. To-nutti in avstrijski minister Heiling-setzer. # Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti in predsednik deželnega sveta prof. Ribezzi sta včeraj odpotovala v Rim, da bi voščila v svojem imenu in v imenu deželnega prebivalstva predsedniku republike k božičnim in novofsfciim praznikom. 9fed tednom dni sestanek v Bajiči in predsinočnjim v Trebčah: ■’ sta šele prvi dve etapi novo-j^snovljenega antifašističnega od-za vzhodni Kras in vendar se te pobude že dvignil prepišen odmev, ki je zajel v akcijo /ožico ne samo tega okraja, tem-!®p slovensko prebivalstvo cele tr-|?*e občine. Gre namreč za po-^šo, da bi s posebno petedjo, a naj bi jo podpisalo čim več ljudi, darili oblasti na nevzdržno stanje J*epenskem strelišču kjer so padli ^šeniške smrti Tomažič, Kos Vad-J*. Bobek in Ivančič. To peticijo ^ predstavniki novoustanovljene-® antifašističnega odbora za vzhod-7 Kras osebno izročili tržaškemu JJPanu ter od občinskih oblasti I*tevali, da se kraj mučeniške petih junakov loči od streliva in preuredi v spomenik. 7a akcija je že v polnem teku. vaseh in v mestu samem ne-, da bi se pospešila odobritev ^devnega deželnega zakona. . Zelo lepo in hvale vredno je, 7® Se strokovnjaki in organizacije ;?.'fzemajo za zaščito kraških zna-j/nosti, toda ponovno poudarjamo, p ni mogoče govoriti o zaščiti Kra-4> če pozabimo na kraškega člo-voka, ,Ni Krasa brez Kraševcev. Kras • ohranil svoje bistvo, svoj znača. !nu značilnost, če se bo na .Krasu branil kraški človek s svojo kul- turo in tradicijo. Zaščita Krasa ima torej širši in globlji pomen kot sama ohranitev tipične kraške flore in favne. Zato je treba vprašanje Krasa obravnavati in reševati globalno, sicer bomo zašli v slepo u-lico tesr varali same sebe in Kraševce. Do sedaj, žal, nismo še ugotovili dovolj znakov, ki naj bi nam zagotavljali, da na pristojnih mestih resno mislijo na učinkovito in temeljito zaščito Krasa. V prej omenjeni deželni komisiji ni nobenega Slovenca, ali predstavnika Kraševcev, človeka, ki je s Krasom povezan, kot se temu reče, z dušo in telesom. Do sedaj nismo še slišali, da bi se člani komisije vsaj posvetovali s predstavniki Kraševcev, in vendar ne bodo »kraški rezervati* viseli nekje v zraku, ampak bodo neposredno zadevali interese Kraševcev, in sicer kraških kmetovalcev. Zaradi tega je zelo važno tudi vprašanje, kdo bo upravljal kraške naravne rezervate. Najbolj primerna oblika bi bila, da bi se ustanovil konzorcij med kraškimi občinami in pokrajino. Kras je vedno bolj tesen, vedno bolj ga krčijo in ropajo: razlastitve, ceste, naftovodi in plinovodi, smodnišnice in vojaške služnosti, nova naselja, črne gradnje itd. V vaseh, ki spadajo pod tržaško občino, si vaščani ne smejo zidati novih hiš ali preurejati stare, ker niso še izdelani podrobni regulacijski načrti. Kaliko časa bodo morali še čakati? Medtem si izven regulacijskega načrte zidajo velike stavbe, špekulanti pa si kopičijo lepe denarce. To ni zaščita Krasa! Na Krasu živi in dela avtohtono slovensko prebivalstvo, s svojo bo gato kulturo in zgodovino, s svojimi tradicijami in običaji, ki so nedeljivi in sestavni del Krasa. To je treba ne samo ohraniti in za-izrazito značilnost in to bogastvo Jutri spet pogajanja med federacijama KD in PSI Jutri ob 21. uri se na sedežu KD v Gorici ponovno sestaneta pokrajinski vodstvi KD in PSI. Srečanje političnih vodstev ima predvsem namen poiskati obojestransko zadovoljivo rešitev spora v levosredinski koaliciji na pokrajini po odstopu socialističnega podpredsednika zaradi hudih nesoglasij glede umobolnice. V nasprotju s poročanjem nekaterih javnih občil, odnosi med strankama niso razčiščeni in niso doslej resno pretresli nobenega izmed obravnavanih predlogov, tako da so vse rešitve povsem odprte in odvisne od pripravljeno^ na kompromise in na sprejem protipredfogov. To samo potrjuje naše ugotovitve od prejšnjega tedna, da pot k poravnavi spora še vedno ni izravnana in da se pogajanja lahko zavlečejo v novo leto. ščititi, ampak tudi podpirati in pospeševati, še prej in še bolj kot redke kraške cvetlice in ži-valice. Podpirati je treba šolstvo, prosvetno in kulturno ter športno dejavnost, kmetijstvo in obrtništvo, reševati socialne in gospodarske probleme. Regulacijski načrti naj ne bodo samo zbirka prepovedi, ampak naj vsebujejo smernice za razvoj in napredek. Potem bo Kras zaživel in živel ter ohranil svoje bistvene značilnosti. Avtonom na dežela Furlanija - Julijska krajina ima pri vsem tem zelo važno in tudi odgovorno nalogo, saj bi na te način izražala njena funkcija in bogatil kulturni zaklad. Še Desedo o kmetijstvu, ki ga nikakor ne moremo ločiti od vprašanja zaščite kraškega okolja in kraškega človeka. Nihče, ki resno misli, si ne more predstavljati Krasa brez kmetijstva, ki ne razpolaga z velikimi površinami in bogatimi plantažami, ampak z odličnim pridelkom. Ne moremo si zamisliti Krasa brez živinoreje in brez vinogradništva, v nekaterih krajih tudi cvetličarstva. Če vinogradnik ne bo obdeloval vinogradov, če kmet ne bo več oral njiv in če ne bo nobene krave na našem Krasu, ne bo več Krasa. Če pristojni organi ne bodo imeli nekaj več posluha za vse to, ne bo preteklo mnogo let, ko bo krava na našem Krasu redkost, zanimivost zoološkega vrta.... Potem bomo lahko nabirali kraške cvetlice, ali lovili modrase med vikendi in vilami. Tudi kraške žlahtne kapljice bo vedno manj, ker bodo stari vinogradniki izumrli, mladi — tedaj odrasli — pa ne bodo znali obrezovati trt. Tedaj bo zaščita Krasa popolnoma odveč. Uredili bodo le velike parkirne prostore za avtomobile na kraških gmajnah. Sledi podpis OBČINSKA SEJA S PRIČETKOM OB 16. URI Jutri na seji v Doberdobu vprašanja šole in športa Zahteva po prispevkih, štipendije za dijake, prevoz otrok v vrtec V četrtek, 21. decembra ob 16. uri se bo na izredni seji sestal občinski svet v Doberdobu. Na dnevnem redu imajo nekaj pomembnih stvari, ki živo zadevajo občane, zlasti s področja šolstva in športa. S podjetjem Ribd se bodo dogovorili o prevozu otrok v vrtce v tem šolskem letu, izplačali bodo dodatne štipendije dijakom višjih srednjih šol, odobrili bodo pravilnik in pristop k soškemu znanstvenemu in zgodovinskemu muzeju, ki ga ustanavlja občina v Ronkah. Zahtevali bodo prispevek za osnovno šolo v Dolu in ža športne naprave. V zvezi s športnimi napravami pa se bodo morali dogovoriti, kakšna naj bo dražba za dela, ki bodo veljala 1.3 milijona lir. Odobriti morajo sklep občinskega odbora o izplačilu honorarja usluž- Železo spodriva beton pri stavbnih gradnjah Gre za dva pomembna objekta, rekonstrukcijo in novo poslopje Poslopje nekdanje zastavljalnice Carduccijevi ulici (nekaj časa sta bila v njem šolsko skrbništvo in podružnica nekega goriškega denarnega zavoda) bo ohranilo svojo zunanjo podobo nespremenjeno, notranjost pa bodo povsem predelali in jo prilagodili novim potrebam. Že več kot leto dni so v teku obsežna rekonstrukcijska dela, ki bodo docela spremenila notranjo razporeditev te zgradbe, ki ima zgodovinski pomen in jo zato zavod za spomeniško varstvo ni dovolil podreti niti jo spreminjati. Mimoidoče opozarjajo na dela tovornjaki, ki se ustavljajo ob zgradbi in ovirajo promet. Navzven ni opaziti ničesar takšnega, kar bi dalo slutiti, kaj vse se dogaja v njeni notranjosti. Iz dvoriščnega poslopja, ki so mu ohranili samo nekaj glavnih sten in delček stropa s štukaturo, bo nastala ogromna zgradba, ki bo imela v notranjosti samo nosilne in prečne opornike. Kovinska konstrukcija je tako izdelana, da bo dnevna svetloba prihajala skozi zasteklenjeno streho in dve ovalni odprtini naravnost v pritlični prostor, kjer bodo okenca. Železno ogrodje je za sedaj še golo, vendar ga bodo z vseh strani obložili. Delo napreduje počasi, prav gotovo veliko počasneje kot če bi vse podrli in gradili znova. Tega ni več mogoče zaradi strogih predpisov regulacijskega načrta in zahtev spomeniškega varstva. Ko smo že pri stavbarstvu, naj povemo še to, da bo imela tildi deželna palača, ki jo gradijo v IH. Roma, železne nosilce, ki jih prav te dni vgrajujejo v temelje. bencem za delo, ki so ga opraviti med splošnim štetjem. Sejo bo odprl župan Andrej Jarc s sporočili, sklenil pa jo bo s predlogom spremembe letošnjega proračuna. Zahteva po izpustitvi 130 oseb iz 0PP Odkar je poprejšnji primarij OPP dr. Casagrande sporočil, da 130 oseb lahko zapusti bolnišnico, je predlog napravil že dolgo pot Včeraj smo namreč izvedeli, da je poročilo za 129 oseb izročil državnemu pravdništvu, le-ta pa je 124 poročil poslalo sodišču v proučitev in ukrepanje. Gre za običajni postopek, ki ga zakon predvideva za takšne primere. Skoraj gotovo bo sodišče predlog sprejelo. Ob tem velja opozoriti na splošno skupščino, ki je bila sinoči v OPP ob udeležbi vodilnih oseb v ustanovi in politikov. Na njej smo mogli ugotoviti ogromen razkorak med voljo po uresničitvi humanih in odprtih metod zdravljenje ter dejanskimi možnostmi in tudi sposobnostmi družbe, da te ljudi sprejme v svoje vrste. Mnenje o nakupu umetnih ledvic Pred dnevi se je razširila govorica, da bodo v splošni bolnišnici v Gorici odprli središče za čiščenje krvi, da bodo torej kupili neke vrste umetno ledvico, kakršno s pridom uporabljajo za ledvične bolnike. Ob tej priložnosti so objavili tudi znesek — okoli 50 milijonov lir — ki ga bodo potrošili v ta namen. V zvezi s tem vprašanjem so organizacije zdravnikov in pomožnega osebja objavile svoj komentar, v katerem se sprašujejo, kakšna bo praktična vrednost tega središča, za katerega bo prispevala dežela tako velika sredstva, ko ugotavljajo že sedaj — (n toliko bolj bo to veljalo čez tri leta, ko bodo center usposobili za delovanje — da primanjkuje zdravniško in pomožno specializirano osebje in da ni niti primernih prostorov. Tudi aparature se spopolnujejo iz leta v leto ter postajajo vedno manjše, toliko je res, da v nekaterih državah že uporabljajo umetno ledvico najmanjših dimenzij, ki jo ima pacient doma in jo priključi med spanjem. Če upoštevamo, da bo za izvedbo programa potrebnih več let in da bodo sedanje naprave takrat zastarele, potem je vest o odprtju središča, kakor izhaja iz nekega lista, znak slabega programiranja. Učinkovito zdravstveno zaščito je mogoče doseči s krepitvijo že obstoječih deželnih središč, za tistih deset bolnikov iz Gorice in ostale ga pokrajinskega področja pa je potrebno zagotoviti spremstvo in TUdhvč- utedtttituu Prometne težave v Ul. Giustiniani zdita umestna in ju zato želim posredovati v vednost občinski upravi. Predor pod Gradom ima na obeh straneh ozek pločnik kjer se srečujejo pešci. Srečavanj sicer ne bi smelo biti, ker bi moral vsakdo hoditi po svoji strani. Pa ni tako. Namesto da bi hodili po levi (v smeri proti prihajajočim vozilom, da jih vidijo in se jim lahko tudi ognejo), jih veliko hodi po desni ne poznavajoč cestni zakon in misleč, da veljajo za pešce isti predpisi kot za vozila. Ker je pločnik ozek, mora nekdo stopiti na cesto. Predor je temen in prometen. Zato lahko neprevidno ravnanje pešcev povzroči nesrečo. Predlog' poskrbeti za dvojezični napis, naj hodijo pešci po levi, ali pa namestiti viden znak ki bo dosegel isti učinek. V nasprotnem primeru lahko kršilce predpisa poučijo tudi stražniki. Drugi predlog se nanaša na Giu-stinianijevo ulico, ki je preozka za številne naloge, ki jih mora opravljati. Svoj čas so jo očrtali s prometnimi znaki, da ima med predorom in mejnim prehodom tri steze: eno za promet od prehoda proti predoru in dve v nasprotni smeri. Izmed teh dveh je srednja namenjena vozilom, ki so namenjena na prehod, desna pa vozilom, ki bodo zavila v mesto ali pa bodo nadaljevala pot proti Ul. V. Veneto. Ker je na teh dveh stezah vettoo dosti zmešnjave, bi morati že na križišču Ul. Bombi (ob koncu predora) namestiti tablo z opozorilom, naj se vozila razporedijo v dve vrsti in naj ne vozijo po enosmerni stezi, namenjeni za promet v smeri prehod — predor. Zaradi uporabljanja celotnega cestišča prihaja do nepotrebnih prometnih zastojev. Verjamem, da se bo obrnilo na bolje ko bodo zgradili • Organizacija furlanskih emigrantov ALEF bo imela 30. decem-ba ob 9. uri v Vidmu svoj drugi kongres. Vozni red avtobusov RIBI za prihodnje praznike Avtobusno podjetje RIBI obvešča, da bo, za božične in novoletne praznike, umik avtobusov imel določene spremembe, in sicer: NEDELJA, 24. decembra: Gorica - Milan (avtobus bo peljal samo iz Milana v Gorico: vse ostale vožnje bodo imele nedeljski urnik). PONEDELJEK, 25. decembra: Gorica - Milan (ne bo vozil avto bus). Gorica - Gradišče - Tržič: odhodi iz Gorice ob 8.00, 12.30, 15.00, 19.00; odhodi iz Tržiča oz 9.00, 13.30. 16.00, 20.00. Gorica - Gradež: odhodi iz Gra-deža ob 12.15, 18.15; odhodi iz Gorice ob 13.30, 19.30. Gradež - Tržič - Trst: odhodi iz Gradeža ob 6.30, 8.00, 13.30, 18.00; odhodi iz Trsta ob 8.15, 13.00, 17.45, 19.30. Na vseh ostalih progah ne bodo vozili avtobusi. TOREK, 26. decembra: Gorica -Milan (avtobus bo vozil samo iz Gorice v Milan; vse ostale vožnje bodo imele nedeljski umik). NEDELJA, 31. decembra: Gorica - Milan (avtobus bo vozil samo iz Milana v Gorico: vse ostale vožnje bodo imele nedeljski umik). PONEDELJEK, 1. januarja 1973: Gorica - Milan (avtobus bo vozil samo iz Gorice v Milan). Gorica - Gradišče - Tržič: odhodi iz Gorice ob 8.00, 12.30, 15.00, 19.00; odhodi iz Tržiča ob 9.00, 13.30, 16.00, 20.10. Gorica - Gradež: odhodi iz Gradeža ob 12.15, 18.15; odhodi iz Gorice ob 13.30, 19.30. Gradež - Tržič - Trst: odhodi iz Gradeža ob 6.30. 8.00, 13.00, 18.00{ odhodi iz Trsta ob 8.15, 13.00, 17.43, 19.30. Na vseh ostalih progah avtobusi ne bodo vozili. Urnik trgovin za bližnje praznike Ob priliki božičnih praznikov bodo trgovine na Goriškem imele sledeči umik: SOBOTA, 23. decembra: vse trgovine lahko zvečer zaprejo nekoliko pozneje (mesnice bodo odprte tudi popoldne). NEDELJA, 24. decembra: vse trgovine naše pokrajine bodo v jutranjih urah odprle ob 8.30 in zaprle ob 13.00. V popoldanskih urah bodo lahko odprte vse trgovine, razen trgovin z jestvinami. PONEDELJEK, 25. decembra: vse trgovine bodo zgprte. _________ ___ JP_______ _ TOREK, 26. decembra: vse' trgo- obvoznico, vendar bi lahko nekate-1 vine bodo zaprte, razen cvetličarn, re težave že ooprei odpravili z pekarn in mlekarn, ki bodo odprte majhnimi stroški. 1 v dopoldanskih urah. Spoštovano uredništvo! Dva predloga imam, ki se mi «h»hmhwh—Hromimi—n—Htnninn»iHMHi8Hn8iw9Miiimmiwmnn««iimiM»nimii»minimn»innim«m«mi»mininn»iin»M-iMimwiimni Jubilejno srečanje sovodenjskih 50-letnikov STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU; SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice FILIBERT BENEDETIČ PRAVILA IGRE Drama upanja ali kakor se to vzame (Slovenska novost) Danes, 20. decembra ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v Gorici ABONMA RED A, B, C. Vozni red avtobusov za predstavo «Pravila igre* v Gorici: AVTOBUS ŠT. 1: Vrh odhod ob 19.30 gostilni Devetak - Grilj; Poljane ob 19.30 gostilna Peric; Doberdob ob 19.35 pred občino: Jamlje ob 19.40 gostilna Pahor; Dol ob 20.00 Boneti, Palkišče, gostilna Peric; Rupa - Peč; Gabrje ob 20.05 pri gostilni Ožbot. AVTOBUS ŠT. 2: Sovodnje odhod ob 19.25 pri občini, pri gostilni Tomšič; Podgora ob 19.40 pred vhodom v tovarno; števerjan ob 19.50 Bukovje; števerjan ob 19.55 Dvor; Oslavje ob 20.05 pri kostnici; Pevma - Št. Maver ob 20.10 pri spomeniku. SAŠA ŠKUFCA JANKO IN METKA otroška spevoigra v treh dejanjih Jutri, 21 decembra ob 10. in 16. uri v Katoliškem domu v Gorici Za predstavo «Janko in Metka* ob 10. uri vozijo mestni avtobusi izpred šol. Ul. Randaccio, UL Croce in vrtcev Ul. Randaccio, Ul. Croce in Ul. Torriani ob 9.30. Za popoldansko predstavo ob 16. uri pa vozijo avtobusi po sledečem umiku: avtobus št. 1 — Sovodnje ob 15.15, Gabrje ob 15.20, Rupa ob 15.30; avtobus št. 2 — Jamlje ob 15.15, Dol ob 15.20, Vrh ob 15.30; avtobus št. 3 — Doberdob ob 15.30: avtobus št. 4 — števerjan ob 15.30, Bukovje 15.40; avtobus št. 5 — št. Maver (otroci pridejo v Pevmo), Pevma ob 15.40 pri cerkvi, Podgora 15.45 pred šolo; avtobus št. 6 — (mestni avtobus) štan-drež ob 15.30 na Trgu. Na popoldansko predstavo so rabljeni, poleg osnovnošolskih otroK, tnal otroci a vneev. Razna obvestila Iz tehničnih razlogov odpade jutri, 21. decembra, srečanje • pisateljem Cirilom Kosmačem. 28. decembra ob 12. uri zapade rok aa vlaganja predenj za natečaj za dve mesti upravnega tajnika pri občinski upravi v Gorici. V Sovodnjah bo davčni izterjevalec pobiral davke na občini danes, 20. decembra, od 8. do 12. are. PD «Krae» in čitalnica iz Dola priredita jutri, 21. decembra, ob 19.15 predvajanje filmov »Inšpektorji* in «Med dvema ognjema*. PD »Briški grič* iz Števerjana bo jutri, 21. decembra, ob 20.30 vrtel tri filme iz serije VOS in sicer «Ena in tri*, »Obroč pod zemljo* in »V mreži*. Na sedežu PD «0. Župančič* bo v petek, 22. decembra, ob 20. uri imela predavanje prof. Mara Novak iz Ajdovščine. Govorila bo o potopisu po slovenskih krajih. Sovodenjski 50-letniki so prejšnji večer proslavili svojo okroglo obletnico. Vrhovski jubilanti so to opravili že pred meseci, jubilanti iz ostalih vasi (Sovodenj, Gabrij, Rupe in Peči) pa prejšnji teden. Okoli 15 jih je, ki so se »srečati z Abrahamom*, na praznovanju pa jih je bilo nekakšnih deset, med njimi tudi oba občinska odbornika Janko Cotič in Franc Petejan. Položili so venec k spomeniku in se tako oddolžili štirim sovrstnikom padlim za svobodo in boljše življenje slovenskega ljudstva. V gostilni »Ožbot* v Rupi so skupno večerjali ter k sebi povabili še župana Jožefa češčuta in tajnika dr. Štefana Bukovca. Ob tej priložnosti je župan pozdravil jubilante, želel jim je še dosti zdravja ter nazdravil z besedami »Na svidenje čez drugih 50 let*. Večer je potekal ob obujanju bridkih in veselih, ki jih je ta letnik, kakor tudi drugi letniki slovenskih fantov pod fašizmom, do živel v tedanjih časih. Ob sprem-1 ljavi harmonike so zapeli, poslušali pa so tudi sovodenjski nonet. (Slika Mira Kužmina prikazuje slavljence in povabljence v Ožbotovi gostilni). Skok s terase v smrt Zaradi obupa je včeraj popoldne skočil s terase četrtega nadstropja 70-letni Ruggero BortoJuzzi iz Tržiča, Ul. Dante 9. Pri padcu je trčil z glavo od tla in si razbil lobanjo; v bolnišnico so ga pripeljati že mrtvega. Agentom, ki so takoj pričeli preiskavo, je BortoJuzzijev nečak povedal, da je bil stric v zadnjem času precej zmeden. Ne izključuje možnosti, da se je prileten mož odločil, za tako usodno dejanje zato, ker ni hotel oditi v goriško bolnišnico, kamor so ga nameravali odpeljati te dnL POPRAVEK Ker je izpadla cela vrsta rokopisa, je nastala neljuba pomota v članku pod fotografijo o srečanju obmejnih predstavnikov. Stavek se glasi pravilno takole: »Na sliki (od leve proti desni) župan občine Gorica Pasquale De Simone, predsednik trgovinske zbornice Elio Lupieri, predsednik občinske skupščine Nova Gorica Rudi Šimac, predstavnik občinske skupščine Nova Gorica dr. Rutar in predsednik pokrajinske uprave iz Gorice dr. Bruno Chientaroli.* Za napako se oproščamo. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 12, tel. 22-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan ln ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72-480. Iz goriškega matičnega uradu V Gorici se je dne 18. decembra rodilo 12 otrok, 6 oseb je umrlo. ROJSTVA: Etažo Gon, Giordano Resen, Valerio Venier, Michela Battistel, Andrea Anaclerio, Sabrina Faraglia, Paolo Chimenti, Nataša Maraž. Silla Stocchi, Anmalisa Por-telli, Roberto Zitter, Cristina Ma-laroda. SMRTI: upokojenka 86-letna Eu-genia Sgubin vd. Sgubin, upokojenec 83-letni Francesco Marceglia, gospodinja 65-letna Giuseppina Rej-da vd. Filippi, železničar 41-letni Francesco Cappella, upokojenec 66-letni Mario Clappis, upokojenec 64-letni Giuseppe Ciciacig Gori ra VERDI Ob 20.30 nastop Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta z dramo Filiberta Benedetiča »Pravila igre*. CORSO 17.00 - 22.00 »I Giganti del brivido*. Paul Nevvman. Ameriški barvni film. CENTRALE 17.00-21.00 »Anche per Django le carogne hanno un prez-zo». J. Cameron in E. Barras. Barvni film. MODERNISSIMO 16.30 - 22.00 »De-litto in pieno sole*. Igrata Alain Delon in M. Ronet. Barvni film, mladini pod 16. letom prepovedano. VITTORIA 17.15 - 22.00 «Glory boy». A. Kennedy in M. Ryan. Barvni film. mladini pod 18. letom prepovedan. t rži č AZZURRO 21.00 Koncert zborov »Er- mes Grion* iz Tržiča in »San Giu-sto* iz Trsta. EXCELSIOR 16.00 »Inchiesta di un procuratore su un albero di alber-go di tolleranza*. Barvni film. PRINCIPE 17.30 »Luomo dinamit**. Barvni film. !\ova Gorim SOČA »Džangov sin*, italijanski barvni film, ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Vrnitev sedem vetiiast-nih», ameriški barvni film, ob 18.M in 20.00. RENČE: Prosto. DESKLE: »Dež dolarjev* italijBMki barvni film ob 19.30. KANAL: Prosto. NA ZASEDANJU KZ- VERBANDA V CELOVCU Hude posledice zgrešene vladne politike Na slovenske žrtve nacizma s pendreki, nacistični izzivaci pa lahko počno, kar hočejo Avstrijska zveza protifašističnih borcev in žrtev fašizma (KZ - Ver-hand) je imela pred nedavnim v Celovcu zasedanje, ki je po navadi na Dunaju, letos pa so ga priredili v Celovcu z namenom, da se udeleženci lahko sami prepričajo o dogodkih na Koroškem in izrazijo solidarnost s koroškimi Slovenci. Zveza protifašističnih borcev je obsodila protislovensko gonjo kot pojav novih oblik nacizma v Avstriji. Ta pojav ni omejen na eno samo stranko, somišljeniki se rekrutirajo iz svobodnjaške, ljudske in delno tudi iz socialistične stranke. Predsedstvo zveze je povabilo na zasedanje tudi goste iz vrst koroških Slovencev z namenom, da bi številne izvenkoroške delegate seznanili s koroškim vprašanjem. Na zasedanju so med drugim zahtevali prepoved Heimatdiensta in vanj včlanjenih nacionalističnih organizacij, kot to določa avstrijska državna pogodba. Za učinkovito nastopanje proti takšnim organizacijam bi bili potrebni izvedbeni zakoni v smislu državne pogodbe, vendar Avstrija še ni nobenega takšnega zakona sprejela. Nadalje je bila izrečena upravičena kritika, da v Avstriji veliko preveč razpravljajo o tem, kako bi bilo potrebno izpolniti določila državne pogodbe, ne pa o tem, kako bi manjšini dejansko zagotovili pravice, katere bi morale uživati tudi brez državne pogodbe. Žal Avstrija ne kaže pripravljenosti in volje, da bi končno rešila koroško vprašanje. Tudi o »vidnišarjih* je bilo govor in prišli so do zanimivega zaključka, da so ti ljudje analfabeti (sicer ne popolnoma po lastni krivdi) materinskega jezika. Prav tako pa so razpravljali tudi o dvojezičnosti avstrijskih oblasti. Podpredsednik zveze dr. Luka Sienčnik je spomnil na dogodke leta 1946 v Celovcu, ko so slovenski izseljenci demonstrirali za pravno povračilo za po nacistih ugrabljena imetja. Takrat je policija brutalno s pendreki in pomočjo gasilcev razbila demonstracijo. Ko pa so pred nedavnim nacionalistični elementi obmetavali deželnega glavarja z gnilimi jajci in paradižniki ter zmerjali zveznega kanclerja z žaljivimi protižidovskimi psovkami. je policija mimo stala ob strani in ni posegla vmes, da bi preprečila nerede, ki so jih organizirali koroški nacisti. Proti Slovencem in avstrijskim demokratom s pendreki, proti nemškim nacionalistom in nacistom pa sploh ne — to je značilno za dvoličnost avstrijskih varnostnih organov. Udeleženci zasedanja so se odločno Izrekli proti delitvi manjšine v »domovini zveste* in «sovražne» avstrijske državljane, prav tako pa so zavrnili zahtevo po ugotavljanju manjšine, ne le zato, ker je pod sedanjimi pogoji pritiska to neizvedljivo, temveč tudi zato, ker je nepotrebno. Ker gre za zakonite pravice lojalnih avstrijskih državljanov, njihovo število sploh ni pomembno. Krivdo za dogodke na Koroškem nosi 25-letna vladna politika, ki ni hotela pogledati resnici v oči in je tolerirala nemško nacionalistično nestrpnost in tako ustvarjala protidemokratično razpoloženje, ki je doseglo v preteklih tednih svoj višek. (Slovenski vestnik) .4MBSr jp* Kakor smo obširneje poročali včeraj, so tržaške antifašistične organizacije pripravile v nedeljo kome-morativno svečanost ob 31. obletnici ustrelitve petih naših junakov Bobka, Juvančiča, Kosa, Tomažiča in Vadnjala. Na sliki množica na openskem strelišču med govorom Dušana Hreščaka V FILMSKIH KROŽKIH Robert Altman: «Mc Cabe and Mrs. Miller» Ta teden smo lahko res zadovoljni s filmi, ki smo jih videli. Takoj po Petrolinijevi antologiji nam je La Cappella Underground nudila drugo mojstrovino, ameriški film iz leta 1971, ki še ni prišel na tržaška filmska platna (oz. predvajal ga je neki kinematograf šele za krožkom in le za dva dni). Govorimo o filmu Roberta Altmana «McCabe and Mrs. Miller* (I com-pari) z igralcema Julie Christie in Warrenom Beattyjem ter glasbeno spremljavo Leonarda Cohena. Altmanov film je med najboljšimi deli zadnje ameriške kinematografije. Režiser, ki je (predvsem propagandistično) zaslovel s filmom «M.A.S.H.», izhaja tukaj iz westem zgodbe, a jo obravnava popolnoma svojsko. Pred sabo i-mamo prikaz splošnega življenjskega kaosa, o katerem je zelo ostro pisal Robert Benajoun v reviji «Po- liiillilllllillllillllimilllliiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiiiiiii,,,||,l,,,,l,,|,,,,II|llnulllllllnlllll|,lllimillll|||l||||1|||||lll|||||||l|1|nnI1||||||1|||||t||t||||||||I|||t||||||IItlllllllll||lt|||||11||||||||i||||||1||l|||||1||l||||||||||||||||1|||||||t||||||)1||||||||||||,|||||(||t|)J|llll||l|||||||llllll1llllllllim PROIZVODNJA ELEKTRIKE V ITALIJI Daleč za drugimi a nagel napredek V prvih devetih mesedh dosegli ie 96 milijard k Wh RIM, 19. — Proizvodnja in poraba električne energije v Italiji je v fazi naglega naraščanja. Po podatkih, ki jih je zbral ENEL po naročilu osrednjega statističnega urada v Rimu, je znašala proizvodnja električne energije v septembru letos nekaj nad 11 milijard kilovatnih ur elektrike, kar je za 9,27 odstotka več kot v lanskem septembru To je velik napredek, ki postane še toliko večji, če upoštevamo celotno proizvodnjo ejektrične energije v I-taliji. Res je sicer, da se Italija po proizvodnji in porabi električne energije še ne more kosati z drugimi bolj razvitimi deželami v Evropi in na svetu kot na primer s Švico, Švedsko, Veliko Britanijo, ZDA, Sovjetsko zvezo in drugimi, saj smo v Italiji prišli komaj do 2000 kWh električne e-nergije na leto na prebivalca, medtem ko so prišli na Švedskem na 7000 in več, v Sovjetski zvezi na skoraj 4000, v ZDA pa tudi že na skoraj 7000, kar je 3,5-krat več kot v Italiji. Ker pa je proizvodnja električne energije vsaj posredno pokazatelj celotnega napredka, hkrati pa tudi pokazatelj dejanskega stanja v deželi, se bomo ustavili pri nekaterih podatkih, ki govore o napredku na tem področju v Italiji, prav tako Pa tudi o večjem napredku na severu in manjšem na jugu Italije. Podatki, s katerimi razpolagamo, se nanašajo na prvih devet mesecev v letošnjem letu, ko je proizvodnja električne energije dosegla 96 milijard kWh, kar je za 8.41 odstotka več kot je znašala v ustreznem razdobju lanskega leta. Toda poraba električne energije je nekoliko večja. «11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111^1111111111111111,1,1,!,,,imiiiiiii V AVSTRIJI JE VEČ NACIONALNIH SKUPNOSTI Dunajski Čehi so slavili 100-letnico delovanja češkega šolskega društva V Avstriji živi več nacionalnih manjšin. Posebno v zadnjem času se veliko govori o slovenski manjšini na Koroškem, v zvezi pač s pogromi, ki jih proti njej vršijo nazadnjaške sile, toda na Gradiščanskem — v Burgenlandu — imamo močno hrvaško nacionalno skupnost, ki je v raznih naseljih razširjena po vsej gradiščanski deželi, vse gor proti severovzhodni meji Avstrije. Med njimi živijo tudi Madžari, seveda ob pretež nem nemško govorečem prebivalstvu. V Avstriji pa živi tudi močna češka narodnostna skupnost, ki je še posebno številna na Dunaju, saj so nekoč govorili, da je za Prago največje češko mesto — Dunaj, podobno kot je bil nekoč Chicago v ZDA največje slo vensko mesto za Ljubljano, ker je bilo število slovenskih naseljencev v Chicagu večje kot je bilo število slovenskega prebivalstva v Mariboru, ki je bil po velikosti drugo slovensko mesto v domovini. Vrnimo se k Čehom v Avstriji. Dunajski Čehi so pred nedavnim društva. Bila je to velika svečanost, ki se je je udeležil tudi češkoslovaški prosvetni minister Havlin. Društvo je svoje prvo češko šolo na Dunaju odprlo že pred malone 90 leti in sicer 1883. leta. Največji razvoj pa je društvo zabeležilo po drugi svetovni vojni in vse do nacistične okupacije Avstrije, tako da so tik pred prihodom nacistov na oblast v Avstriji imeli nič manj kot 44 čeških ljudskih, tako imenovanih glavnih srednjih in trgovskih šol. Prišel je nato nacizem, ki čeških šol sicer ni takoj zatri in zaprl, pač pa so bile te šole izpostavljene težavam in mnoge u-čitelje pa tudi učence so nacisti odvedli v koncentracijska taborišča. Ob koncu druge svetovne vojne se je kljub zrušenju nacizma izselilo okoli 30.000 dunajskih Čehov, ki so se vrnili domov, na Češkoslovaško, torej v matično domovino. Kljub temu pa na Dunaju še vedno delujejo češke šole, ki pa jih materialno podpira češkoslovaška država. kajti v devetih mesecih je bilo italijanskemu potrošniku na voljo nekaj nad 97 milijard kWh, kar je za skoraj 7 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Neznatna razlika med proizvodnjo in porabo gre na račun uvoza električne energije v Italijo. Če pogledamo proizvodnjo italijanske energije glede na vire in to primerjamo tudi z lanskoletno proizvodnjo v istem razdobju, bomo ugotovili naslednje: približno ena tretjina proizvodnje je iz hi-drocentral, ki so lansko leto v prvih devetih mesecih dale 32 milijard kWh, v letošnjih prvih devetih mesecih pa 33 milijard 860 milijonov kWh. Levji delež v proizvodnji pa odpade na termocen-trale, prvenstveno na klasične terrr«QCtntraile, ki so v prvih devetih mesecih lastnega leta dale 52 milijard 660 milijonov, letos pa 58 milijard in 150 milijonov kWh. Termocentrale, ki uporabljajo podzemeljski plin, so ostale na lanskoletni ravni in se je njihova proizvodnja celo nekoliko skrčila, kajti lani so dale dve milijardi kWh, letos pa eno milijardo 950 milijonov. Tudi jedrske centrale niso dale veliko več kot lani, pa čeprav v krogih ENEL zatrjujejo, da bodo jedrske centrale v nekaj desetletjih proizvajale polovico električne e-nergije, torej toliko, kolikor je bodo dajale vse ostale centrale v Italiji. V prvih devetih mesecih lanskega leta so jedrske centrale dale dve milijardi in pol kWh, v istem razdobju letošnjega leta pa le za 240 milijonov kWh več. Če lanskoletno proizvodnjo primerjamo z letošnjo, bomo ugotovili, da so vse centrale letos proizvedle za sedem milijard in pol kWh električne energije več kot lani, kar vsekakor ni malo, pa čeprav ni toliko kot bi bilo želeti. Če proizvodnjo porazdelimo po nekem geografskem merilu, bo ponovno prišla do izraza razlika med razvitim Severom in manj razvitim Jugom, V severni Italiji so letos proizvedli v prvih devetih mesecih 61 milijard 400 milijonov kWh elektrike, kar je za skoraj 6 milijard več kot v j istem razdobju lanskega leta, v j srednji Italiji so letos proizvedli i 13 milijard 160 milijonov, kar je j za 60 milijonov kWh manj kot lani, v južni Italiji so proizvedli 12 milijard kWh električne energi-: je, kar je za 300 milijonov več kot lani, na otočni Italiji pa so proizvedli 10 milijard kWh, kar je za milijardo več kot v istem razdobju lani. ENEL, torej državna ustanova za električno energijo, je proizvedla 72 milijard in pol kWh, občinske ali poobčinjene centrale so dale obilne štiri milijarde kWh, zasebne centrale pa skoraj dvajset milijard kWh električne energije. Prejeli smo IL CAVOUR - Štev. 12, leto V., uredništvo in uprava: Rim, Trg San Lorenzo 4. POLITICA - Štev. 48. leto XVIII., uredništvo v Firencah, Ul. For-tezza, 6. JUGITAL — Izdaja Jugoslovansko -italijanska trgovinska zbornica v Beogradu. Štev. 31, leto XVI. U-redništvo: Beograd, Knez Mihaj-lova ul. 10. Horoskop lavili stoletnico svojega Šolskega aniiiniiiiiimmiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiniiiiMiHiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiimiiiiiiiiiMvfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifHKiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ostrih reakcij. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Brez bojazni se lahko lotite problemov, ki vas mučijo. Prejeli boste dokaz globoke navezanosti. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zaključek starega spora vam bo odprl nove perspektive. Treba se bo ukvarjati s težavami starejše osebe. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odlični rezultati dela, ki vam sprva niso bili všeč. Zanemarjali ste korespon denco: nadoknadite zamujeno. BIK (od 21.4. do 20.5.) Manjše komplikacije v vsakdanjih zadevah, ki pa boste ugodno rešili. Ne-predvidenost bo razburkala večer DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ni kar si ne pustite odvzeti ugodne finančne priložnosti. Nekaj se bo zgodilo, kar bo dvignilo vašo moralo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Pred vsakim novim načrtom upoštevajte nasvete strokovnjakov. Rešitev spo- ra z ljubljeno osebo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Srečno obdobje: lahko tvegate v igri. Zvestoba ljubljene osebe vas bo podprla. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nič pomembnega v jutranjih urah, popoldne oseben uspeh. Spoznali boste vzroke svoje vznemirjenosti. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dobre možnosti za uspeh pri delu. Vaš položaj se bo utrdil. Čakajo vas intimna zadovoljstva. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Kljub neupravičenosti kritik morate ohraniti hladno kri. Nevarnost VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaše interese lahko mirno zaupate izkušeni osebi. Možnost napačnega vtisa o novih znancih. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Razvoj nekega posla bo p>ovečal vašo delavnost. Huda preizkušnja za vaše živce. Dobra vest o starem prijatelju. ZGREŠENI POJMI, KI PA IMAJO HUDE POSLEDICE Obilnih 40 odst. Nemcev umre že «od blagostanja» V času vojne je srčna kap bila redka, ob koncu vojne je umrlo za kapjo le 4000 Nemcev v letu dni, pred dvema letoma pa že 125.000 Pred štiridesetimi leti je skupina ameriških znanstvenikov prišla do «čudnega» zaključka. Rekli. smo čudnega, ker se je to zdelo čudno tedaj, danes pa je to že znanstveno potrjena resnica. Ameriški znanstveniki so ugotovili, da podgane, ki niso presite ali točneje povedano, da podhranjene podgane dalj časa živijo, da so bolj odporne proti raznim nalezljivim boleznim, da se celo bolj razmnožujejo, da so bolj živahne itd. Ko so ameriški znanstveniki s temi podatki prišli na dan, so jih drugi znanstveniki bolj malo upoštevali in tudi tisti, ki so te podatke jemali v poštev, so rekli, da to odkritje nima kdove kolikšnega praktičnega pomena, še najmanj za človeka. Toda v času druge svetovne vojne so same življenjske razmere v Evropi vsilile ljudem podoben poskus in to v velikem, zares množičnem obsegu, kajti obroki hrane so bili racionalizirani in je zaradi pomanjkanja hrane človek pazil na sleherni gram sladkorja in tolšč, pa tudi druge hrane. Rezultati te prisilne podhranjenosti ali vsaj skromnejše prehrane pa so bili ohrabrujoči, seveda za — zdravstvo. Število srčnih obolenj, motenj v krvotoku, primerov sladkorne bolezni in še nekaterih drugih bolezni se je skrčilo na najmanjšo mero. In to so opazili in ugotovili zdravniki v vseh tistih deželah, ki so zaradi vojne zreducirali »uživanje* na najmanjšo mero. Ko pa je po vojni zaradi naglega industrijskega razvoja in na račun naglega naraščanja življenjske ravni življenje postalo bolj »bogato*, so se pred zdravstvom pojavili novi problemi, bolje povedano že pred \ojno nasluteni problemi so postali zaradi naglega dviga življenjske ravni še bolj aktualni. Nekaj podatkov, ki se nanašajo na eno glede tega najbolj tipičnih dežel. V prvih povojnih letih je v Zahodni Nemčiji umrlo za srčno kapjo 400 oseb na leto, do leta 1950 se je to število povečalo na 9000, v obdobju med 1956 do 1970 pa se je to število strahotno dvignilo, saj so v zadnjih letih preteklega desetletja zabeležili letno že okoli 125.000 smrti zaradi srčne kapi in drugih bolezni s tega področja. Ti podatki postanejo še bolj zaskrbljujoči v zadnjih dveh letih, saj računajo, da se more pripisati posledicam srčnih obolenj nič manj kot 41 odstotkov smrti pri moških, pri ženskah pa celo 45 odstotkov. Z drugimi besedami bi pomenilo, da umre v Zahodni Nemčiji »zaradi blagostim ja* že skoraj vsak drugi človek. Zdravniki, biologi in kemiki že dolgo let skušajo odkriti odgovor na vprašanje, zakaj debelost tako krepko posega med ljudi in zakaj tako hudo krajša življenje. Do danes pa se je zvedelo bolj malo. Ve se edinole to, da se v krvnih žilah nabere toliko »rezervnih tolšč*, da pride do zamašitve žil, Veliko je tudi drugih obolenj, ki so pogostejša pri bolj debelih ljudeh kot pa pri suhih. Gre za bolezni, ki bi jih nikoli ne pripisovali debelosti. Kakšne zveze na primer naj ima s tem bronhitis, kakšno zvezo naj bi imelo s tem vnetje žil, tromboza, pa tudi žolčni kamni itd. Pri debelih ženskah so zabeležili tudi motnje v njihovih mesečnih ciklusih. In tudi porod je težji pri debelejši ženski. Moški, ki tehtajo preveč, se čutijo bolj nerodne v premikanju, toda statistika dokazuje tudi, da se zaradi debelosti zmanjša tudi njihova moškost, celo preprosto zanimanje za lepši spol. Znanstveniki in še posebej zdravniki so že dolgo spoznali kakšne nevarnosti prinaša debelost, zlasti prevelika debelost. Zdravstvo neprestano opozarja na te nevarnosti. človek, v poprečju, pa vseh teh opozoril ne posluša. Cela vrsta je opravičil, ki jih navajajo debeli ljudje kot razloge za svojo preveliko težo. Toda vsa ta opravičila so bolj opravičila nasproti samim sebi kot nasproti drugim. Najpogosteje se zatrjuje, da ima ta ali oni debeluh hormonalne motnje, drugi trdi, da je nagnjenje k debelosti podedoval, tretji pravi, da je njegova konstitucija takšna, četrti, v tem primeru ženske, se izgovarjajo, da so se zredile «po prvem otroku* ali «s prvim otrokom*. So tudi ljudje, ki pravijo, da morajo jesti, kajti sicer nimajo moči, da bi opravljali svoje delo. Izgovorov je veliko, kolikor pač jih premore človekova fantazija. Medicinski strokovnjak pa bo ugotovil, da je vse to le navaden izgovor, preprosto opravičilo. Hor-moralne motnje so sicer možne, toda ti primeri so skrajno redki. In to motnje so po navadi posledica ne pa vzrok prevelike debelosti. Tudi trditev, da je nekdo nagnjenje k debelosti podedoval, je nesmisel. Res je, da neki organizmi hitreje trošijo tolšče in mastne snovi, kot drugi, toda razlog temu je zelo enostaven: vsak človek ima določeno število celic, ki presnavljajo tolščo. To število celic pa ni dedno, pač pa se njihovo število uravnava v smislu prehrane v otroških letih. To se pravi, da je možno, da starši pokvarijo otroku bodočnost z napačno prehrano. Mnogi starši menijo, da mora biti otrok debel, ker da iz tega izhaja njegovo zdravje. To pa ni res. Podobno zgrešena je tudi trditev o konstituciji o tako imenovanih težkih kosteh. Ljudje iste rase imajo približno enako debele oziroma težke kosti. Prav tako ne drži izgovor, da se je ženska začela rediti »po prvem ali s prvim otrokom*. Vse ženske ali vsaj večina meni, da mora v času nosečnosti «jesti za dva*. Toda vse do petega meseca nosečnosti bi morala bodoča mati zaužiti le 200 «dodatnih» kalorij na dan, to pa je toliko, kolikor nam jih da skodelica jogurta. Šele po šestem mesecu se potreba otroka poveča na kvečjemu 700 kalorij. Mnoge ženske se na račun otroka, ki vsega tega ne potrebuje, baše- jo z vsemi potrebnimi in nepo trebnimi jedmi, ki ne pripomorejo k ničemer, razen k temu, da se nosečnica pošteno in preveč zredi. In tudi tisti, ki govore, da bi svojih naporov ne zdržali, če bi ne jedli dovolj, iščejo s tem le izgovor za svojo požrešnost, kajti znano in dokazano je, da se debel človek teže premika in da je poln želodec vedno v napoto naglemu delu. To je tudi razumljivo in logično, kajti proces prebave pritegne veliko krvi iz krvnega obtoka, ki je zato manjka mišičevju in možganom. sitif*. Ostro razmišljanje o družbeni vlogi individuov (opozorimo le — v naglici — na analogijo med prostitucijo in zakonsko vlogo), razdor med možnostjo in dejstvom, gradnja odtujenega napredka, demi-stifikacija individualnega boja (zaključni dvoboj, medtem ko množica gasi požar cerkve, je vrhunski) so le nekateri elementi bogatega filma, ki ga ni mogoče oceniti v nekaj besedah. Radi bi omenili le še nekaj, kar morda ni najvažnejše, a se nam zdi zanimivo. Zaključni premik kamere vedno bliže obrazu protagonistke in potem v njeno zenico je čudovita ideja, ki nas je spominjala na začetek Kubrickovega filma «A Clockvvork Orange* (Arancia mecca-nica), v katerem imamo obratni premik. Po pojmovanju prostora pa je Benayoun opravičeno postavil analogijo s Kubrickovim «2001». Lahko bi, od očesa do očesa, nadaljevali te asociacije še s Corma-novim filmom «X — The Man with the X - Ray Eyes». S. G. Forgency in Luginbiihl-Sambin v La Cappella Danes, v sredo 20. in jutri, v četrtek 21. t.m. ob 19. in 21. uri bo La Cappella Underground predvajala premiero francoskega filma »Le feu sagre* (1971), prvenec režiserja Wladimira Forgen-cyja, ki je začel festival v Cannesu. Film, v katerem nastopa So-nia Petrova (protagonistka zadnjega Zurlinijevega filma «La pri-ma notte di quiete»), obravnava življenje plesalk in njihov milje. V petek 22. t.m. ob 19. in 21. uri bosta na sporedu dva »underground* filma dveh režiserjev, iz Padove, ki se bosta po predvajanju srečala z občinstvom. Sirio Lu-ginbUhl bo predstavil svoj film «Limbo» (1972), Michele Sambin pa film «Blud’ acqua» (1972). S. G. * E to « ■■■■' ■ a: x V^' ■ % # Zimski motiv iz Doline , (Foto M. Magajna) V//S///J r te SREDA, 20. DECEMBRA 1972 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 19.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbori m folklora; 20.00 Šport; 20.35 Koncert; 20.55 Nove knjige; 21.40 Melodije; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran: 16.20 Kulturni pregled. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 O-troški kotiček; 10.00 Melodije; 10.45 Plošče; 11.00 Uspeli mo- tivi; 11.15 Orkester Windsor; 11.45 Polke in valčki; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Lahek glasbeni spored; 14.00 Eros Sequi: »Pisma*; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Simf. skladbe; 15.45 Pevci lahke glasbe; 17.00 Glasbeni mozaik: 17.45 Gojenci glasbene šole; 18.00 Popevke; 19.00 Operna glasba; 19.30 Prenos RL; 20.30 Glasba v večeru; 20.40 »Dubrovnik 72»; 21.30 Pop jazz; 22.00 Komorna glasba; 22.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Plošče; 14.00 Ital. pesmi; 15.10 Glasbeni spored za mladino; 17.05 Mozaik; 19.25 Perosijev »Božič*; 20.30 Poslušajmo spet; 21.15 I-van Canciullo: Con te Emily Vi-ckinson; 22.10 Ob 100-letnioi smrti S. Monjuška. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Operna glasba po željah; 9.35 Orkester; 9.50 Wallace: «Ben Hur»; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Glasbeno - govorni spored; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno -govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Sestanek petih; 21.00 Plošče; 22.43 A. Hope: H prigio-niero di Zenda. III. PROGRAM 10.00 Jutranji koncert; 11.30 Chopin in Brahms; 12.20 Sodobna ital. glasba; 14.00 Polifonske skladbe; 14.30 Straussov Koncert štev. 2; 15.15 Puccinijeva opera: »Le Villi*; 17.20 Strani iz albuma; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 19,15 Koncert. FILODIFUZIJA 8.00 Sibelius in Dvorak; 9.45 Baročne skladbe; 10.20 Sopranistka Francina Girone in pianist Giorgio Favaretto; 12.00 Rimski Korzakov in Borodin; 12.20 Straussove sklabe; 12.30 Plošče resne glasbe. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Iz glasbenih šol: šiška - Bežigrad; 9.45 Glasbeni spomini; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Gounod: slika iz o-pere »Faust*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Slov. narodne v zborovskih priredbah; 15.40 Odskočna deska; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Iz albuma londonskega orkestra; 17.10 O zabavni glasbi; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene raizgled niče; 20.00 Simf. orkester RTV, 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Iz sodobne mehiške lirike; 23.15 Jug pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 šola; 12.30 Podlistek; 13.00 Anketa o poklicih: obrtnik; 13.30 Dnevnik; 15.15 šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik, 17.45 Program za mladino; 18,45 TV razprave; 19.15 Poljudna znanost: nafta; 19.45 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik. 21.00 Leto 1948: Ustava nove Italije; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film: «La taverna dei sette peccati*, z Marlene Dietrich; 22.50 So dobna medicina. JUG. TELEVIZIJA 8.20 Sola; 17.50 Prigode psa Civi la; 18.15 Obzornik; 18.30 Dobri znan ci; 19.05 Od filma do filma; 19.25 Kilimandžaro; 20.00 Dnevnik: 20.30 Stendhal: Rdeče In (mo; 21.15 Po sledeh napredka; 22.05 Dokumentar na oddaja TV B. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Atlantski ocean — film; 21.20 Mlada generacija. Spominu učiteljice Marije Obleščakove Vem in globoko sem da je pri vseh tovariših naših I* nikov povzročila vest o smrti “f1 teljice Marije OblesčCiKOVe ***. in žalostno razpoloženje, ki se j v teh turobnih, poznih iesel>SK dneh še povečalo ob bridkem $P° znanju, da je ni več; saj smo J vsi tako dobro poznali, jo radi, z njo prijateljsko občevali n visoko cenili vse osebne vrline , izredne ženske. Bila je nam mincem» svetal lik učiteljic®'0?® jiteljice, vsem tovariško nakMF~ že tedaj, ko je poučevala . ko na našem učiteljišču, vedra / f l/v'** J mladostno razpoložena tudi_ P*e~. nekaj leti, ko smo mi, njeni učenci, praznovali pri njej *** njo, na njenem lepem domu v j minu, štiridesetletnico naše matu lUmrla je gospodična Obleščok^. va, ki je bila za nas pojem ... teljice», mi je v pismu sporov žalostno vest prijatelj in sošolec Ljubljane. Res, bila je pojem slovenske U‘ čiteljice. In pojem tiste clovensK^ izobraženke, ki se ni zapiralav se, ki ji izobrazba ni bila PT~~. se, ki n izuorazoa m . i plodna primes vsakdanjih trenj, je ucu umi ^ štovanje, rešpekt samozavestnem> nastopu, eleganci in lepoti, ki bila brezosebna plitvina, pač ™ moč in vera vase. «Najsplošnejši in najbolj bis^ ni pojav človeške duše je znof* ' sem nekje čital. Gospodična , ščakova je bila poosebljena za. e in ponos: zavest slovenske in intelektualke, zavest učiteiP izrednih kvalitet, zavest prijaM" sti rojakom tiste deželice, ki na je dala tolminske puntarje, zave* in ponos Slovenke globokih kor nin, ki po svojem hodi in na sl je sede. jali nadvse radi na njen dom■ rada se je z nami pogovarja ’ nas učila in spodbujala z zgtea . in besedo. In vedno smo, boceš nočeš, zašli na pogovor o s^°vta. ski literaturi in, predvsem, šem, o njenem poetu Alojzu niku. živo mi je v spominu, ka* je njena romantično - mehka na ravnost drhtela ob recitacijah ul gove lirike. Da, našega in nlelZ. ga Gradnika. In zamaknjeno, kor duševno odsotna, mi ie °°0 krito priznala in pripovedovala mladostnih doživetjih mlade ‘hčw Ijice v Cerknem, in njeno prvo sr. Čanje s poetom. Odsihmal sem v Jemenu. In to polnih ffl. Od tod njegova vroča barva, razstavi v Trstu 13 olj in toliko jedkanic, ki jih je pod dva skupna naziva. V 012 je prevladovala skupina P°°°D0q-naslovom *Eva», kjer je slikar v. dajal videz telesa le z enosto* nostjo že omenjenih krivuljastib kroglin. Je pa takšna preobrat fj' ženske podobe utemeljena, fcfU,^ spe slikarju s tem tako v bo M 't •A ija ■** ■fln, K ten *ti tale itj Ha H pa poslanstvo in žlahtno opla] nje vseh, ki so prišli kakorkoli njo v stik. Njen lep in la nal' dežno strog pogled je bil v f* niči samo kopmenje prodornih o&> zasanjanih v nedogledno in new seženo prostrano dalj, v lepoto ha in narave, zagledanih predvsem v krepost značajev tistih, ki s0 ■ li njeni, kot smo bili njeni m vsi. Že njen pojav na cesti ali M* koli je vzbudil pozornost in I taj Na te! N N« že kot mladi učitelji smo zaho^ dno iskal in našel tudi njeno se co v tolminskih stihih velikega V* snika. Ko je kruta moč usode pila nas, slovenske učitelje, vse vetrove, in našo pokojnico n kam v srednjo Italijo, v AbruC’ sem bil dolga leta z njo v ni korespondenci. •sPišite mi, Pr‘Jna telj moj dragi, kot običajno in "r dolgo, da mi pričarate v spon1 naše kraje in naše ljudi*, nu 1 vedno pripomnila. Že pred koncem vojne se ie.VZ nila v svoje kraje, v nadvse 0“ Ijeno Tolminsko, in zadnja i?*° v živala v miru zaslužen pokoj. tNepozabljena in nepozabljiv1**’ gospodična Obleščakoval Bodi lahka naša gruda, tam doli P Svetem Urhu. In naj Vam P9jvgi večno uspavanko bistri vali ki šume jočejo tako blizu, tik ’ še gomile. Toda nam, ki poznali večno mlado in Vas nadvse radi, bo težko verjeti, poznali večno mlado in Vas Vas ni več. In spet se mi vs<‘0q je spomin na našega, na VašCP Gradnika: Smrt? Naj te pustim in naj nji r^.e sama dam, da me zamami v z* sanje in da pri nji počakam nat*'’’ V Milanu, decembra 1972 Lojze Udov*4 I IZ UMETNOSTNIH GALEB?] Alberto Argenton razstavljal v Cartcsius Ob najmanjšem posredništvi , blike, ki se omejuje le na jjj-jj 5? Ijaste okrogline ter tenke te?eIp trakove se v abstraktnem v a ,e. izpoveduje v toplih odtenkih * :e -m 1 nAi Al hiirtn A m oni Ml. čin mladi Alberto Argenton, do pred nekaj dnevi razstavlP ^ galeriji tCartesius* svoja ol)a „ jedkanice. Argenton sicer b'va (-j Čedadu, rodil pa se je v in pr čel razstavljati že v nic Vzhodne Afrike, začenši v tu pa vse do Tanzanije in ti pa tudi skromna črta, ki Je % puščavska izsušena bilka P°d .e-vetra. S simbolično redukcijo v j bine le na krog sonca ter n* skopih črt uspe Argenton P zati videz somalske gošče v krajine. -ji Umetnik je bil razstavil no slj aiiKuiju s lem iuku v ~Ar(li kot v obrisih vdihniti delu °° rodne Afrike. ŠPORT ŠPORT ŠPORT VELESLALOM NA TEKMOVANJU «3-TRE» Tekmovalci štirih držav na prvih štirih mestih Zmagal je Avstrijec Ztvilling, italijanski reprezentant H. Schmalzl pa je bil tretji MADONNA Dl CAMPIGLIO, 19. 'Avstrijec David Zwilling je zma-® v veleslalomu, ki je bil zad-I® preizkušnja na tridnevnem ~J®arodnem smučarskem tekmo-^ju «3 - Tre», veljavnem za sve-pokal. Avstrijski smučar je 'l najhitrejši v drugi vožnji, po-?* ko je najprej zmagal Kamad-Hunter. Italijanska tekmoval-J^ros in G. Thoni, največja fa-ijT®5 za končno zmago, sta mo-J3 odstopiti že v prvem spustu, 5? da je bil za italijanske barve JPjj|$i H. Schmalzl, ki se je na peto mesto. Najhujši J za prva mesta se je odvijal 3. Helmut Schmalzl (It.) 3’44”31 4. Henry Duvillard Fr.) 3’44”78 5. Franz Klammer (Avs.) 3’44”79 6. R. Tritscher (Avs.) 3’45”04 7. J. Pechtl (Avs.) 3’46”54 8. W. Tesch (Švi.) 3’46”72 9. H. Zingre (Švi.) 3’46”73 10. T. Gruber (Avs.) 3’46”81 11. E. Schmalzl (It.) 3’46”89 12. R. Mignod (Fr.) 3’47”08 13. S. Heckelmiller (ZRN) 3’47”45 14. E. Pargaetzi (Švi.) 3’47”67 15. A. Bachleda (Pol.) 3’47”78 V tekmovanju za svetovni pokal vodi trenutno Zvvilling, medtem ko ni dobil Italijan Gros niti točke in je zdrknil s prvega na drugo mesto. Lestvica: 1. David Zwilling (Av.) 60 točk, 2. Piero Gros (It.) 50, 3. Golombin (Švi.) 36, 4. Tritscher (Av.) 34, 5. Helmut Schmalzl (It.) • David ZwiUing (Avs.) 3’42”99 j 30, 6. Cordin (Av.) 28, 7. Gustav 1 Adolf Roesti (Švi.) 3’43”52 Thoni (It.) 24. N zmagovalcem Zwillingom in ir “naj “^nrjcm Roestijem. ^*nčna lestvica veleslaloma: ODBOJKA V MOŠKI C LIGI V poslednjem srečanju leta Kras gladko položil orožje Po zmagi nad krasovci je Liberlas TS zdaj trdno na prvem mestu lestvice Libertas Trst — Kras 3:0 (15:11, 15:7, 15:6) LIBERTAS: Donatelli, A. in G. Frison, Giacomelli, Marsich, Mezgec, Micalli, Morway, Puzzi in Ražman. KRAS: Budin, B., L. in I. Milič, Franko, Grilanc, Paškulin, Ušaj, Vesnaver, Zadnik in Živec. SODNIK: Brezigar; stranski sodnik: Schiro; zapisnikar: Ruggieri. Odbojkarji Krasa niso končali s prvenstvenimi nastopi v letu 1972 tako, kot je bilo od njih pričakovati. Proti vodečemu Libertasu iz našega mesta so zaigrali slabo in je bil dokaj pekoč poraz neizbežen. V preteklih spopadih za točke so pokazali precejšnjo mero bojevitosti, to pot pa ni bilo tako. Že sam začetek je pokazal, kljub temu da so Žganicam povedli, da so se spopadli z nevarnim nasprot- l^»llmu.iunil..li.iini.iiimniii.iiiii..«i.nii|iiiiiiiiiiiiiiiiiHi.nii................... KOŠARKA V RAZNIH TEKMOVANJIH Izredno velika aktivnost naših mladinskih peterk V zadnjih dneh so naši mladinci odigrali kar šest tekem penimo, da še nikoli ni bilo v I lastnem igrišču premagali požrtvo- da ne bo več nastopal kot profe tolikšne aktivnosti. | valne domovce iz Gorice, ki niso prvenstva, prija- bili navajeni mraza in se zato niso takoj znašli. Tekma pa je bila na splošno dopadljiva. V Poletovih vrstah je presenetljivo dobro igral Kalin. Na splošno pa je celotna e-kipa (upoštevati moramo, da je igralo le pet igralcev) zadovoljila. Tudi Goričani s prikazano igro niso razočarali. # * * Bor — Sokol 63:38 (26:12) SOKOL: Colja, Peric, Pertot, Do-ljak, Germani 20, Devetak 2, Rebula, Markovič, Visentin,' Maričič, Pertot, Gabrovec, Šibelja 16. BOR: Siega 16, Renato Furlan 6; Parovel 4, Bruno Furlan 8, Simčič 2, Perko 2, Košuta 2, Ražem 10, čok, Žerjal 9, Mazzucca 4. J?81 košarki J. sporedu so ‘jska srečanja, trening tekme. mladinsko prvenstvo eri’oviario — Bor 76:60 (36: 13, 58:58) /ERROVIARIO: Luin 8, Sergi 6, r^cei, Cecchetti 19, Furlani, Zon-I ■ Kozmann 33, Mian 2, Sodcovich ’ Baroncini. j °0R; Kalc, Kapič 2, Košuta 11, 5, Deško 23, Vatovec, Klo-^ 18, Hrvatič, Francia 7. "ODNIK: Popazzi (Trst), hj BOSTI METI: Ferroviario 14:24, 14:22. Borovi mladinci so v nedeljo za-edinstveno priložnost za o-jjiitev prvih dveh točk v tem pr-?)*vu. Kljub okrnjeni postavi j/^hjkaili so Barazutti, KorenJ in' Hrvatič, zaposleni s prvo. JJ*®0), so klonili domačinom šele _ ^Podaljšku. «Plavi» so v- prvjern-zelo slabo igrali. V dru-delu so bili odločnp boljši, da so z odličnima Deškom in j. Jsom nadoknadili skoraj vso SP^tjeno razliko. V podaljšku so v1 Prisebnejši domačini, ki so ta-^ ®hagali. « • » J*ARAŠČAJ. prvenstvo šolana — Kontovel 66:48 (33:20) .KONTOVEL: Klavdij Starc 10, J** 6, Ivo Starc 2, Ban 12, Lukša i (^Nabergoj 4, Regent, Perini 2, jdar, Bukavec. IjBrvič pred svojim občinstvom, so Jntovelci le odigrali prvenstveno proti Servolani. To srečanje v že trikrat odgodili zaradi sla-vremena. Domačini so začeli (vodili so s 6:0). Ob podpo-. dx»načega občinstva so zaigrali | dobro in so bili višjim in sta-Jsin, nasprotnikom enakovredni. J,s(je pa so bili bolj izkušeni in to ^aLo zmagali. V vrstah Konto-w ® bi omenili Nabergoja, Čuka a Klavdija Starca. Moštvo je ne J|hno pokazalo lep napredek. ^•OVENSKO PRVENSTVO .v tem prvenstvu so že odigrali l^j0 kolo. V teku pa je drugo Vt _ Dom GO 46:25 (24:17) V^OI-ET: Ivan Sosč 1, Kalin 21, 1^'ter Sosič 21, Daneu 8 in Fer-: % 6. GORICA: Dornik 4, Mučič i ' Marinčič, Perčič, Kont 2, Čubej ' Mozetič, Sosol "ODNIK: Jugovič. °°lj izkušeni poletovci so na sionalni nogometaš. Best, ki je bil eden izmed najboljših britanskih igralcev, je znan po svoji nediscipliniranosti in je nazadnje nastopal za Manchester United. BS* vso« prvem nastopu zapustil zete -dober vfirtfr-V. tekmi z Borom, ki »je. bila domačini pokazali hitro in dinamično košarko, čeprav se je vsem poznalo, da so komaj začetniki. Med posamezniki pa sta Germani in Šibelja bila gotovo najboljša na igrišču, kajti borovci so tokrat igrali zelo slabo' in so se znašli proti hitrim nasprotnikom v težavah. * * « Drugo kolo tega prvenstva se bo zaključilo jutri, s srečanjem med Poletom in Kontovelom, ki bo ob 19.30 v telovadnici v Nabrežini. Po tem srečanju se bosta v prijateljski trening tekmi spoprijeli mladinska peterka Poleta in ekipa Kontovela, ki se bo letos prvič udeležila prvenstva 1. divizije. b. 1. ŠPORT NA TV RIM, 19. — Italijanska televizija bo oddajala v nedeljo na prvem sporedu s pričetkom ob 15. uri košarkarsko srečanje ženske A lige med Goasom in Stando iz Milana. ATLETIKA KAIRO, 19. — MUnchenski olimpijski zmagovalec v teku na 400 metrov čez ovire, John Akii - Bua iz Ugande je bil proglašen za najboljšega športnika Afrike. Na drugo mesto se je uvrstil Kipcoughe Keino. NOGOMET MANCHESTER, 19. — Irski no-1 gometaš George Best je sklenil, | Novi odbor Brega Na prvi seji ŠD Breg, dne 14. 12. 1972, si je odbor tako razdelil naloge: Predsednik: Pečenik Marino. Podpredsednika: Kuret Miran in Klabjan Silvan. Tajnik (društveni in tajnik nogometne sekcije): Petaros Vojko Tajnik odbojkarske sekcije: Žerjal Boris. Blagajnik' BrajnjJ^£jg,vdij. Gospodar: Kuret Milan. Odgovorni za članarino: Kuret Ri-no, Žerjal Branilo in čuk Igor. Odgovorni za plakate m reklamo. Kofol Klavdij in Smotlak Egidij. Blagajna na nogometnem igrišču: Kuret Gorazd, Zobec Mano, Sla vec Ivan in Žerjal Walter. Odgovorni za izlete: Mihalič Boris. Zastopnik v ZSŠD: Kuret Miran. Odgovorni za šahovsko sekcijo: Maar Anton. Garderober: Koren Silvester. Odgovorni za minibasket: Klabjan Silvan. Nogometna sekcija: Povh Pavel (prva ekipa); Kozina Severino (trener). Kocjan Boris, Švara Miran in Maver Stojan (druga ekipa), Maver Sergij in Ota Vladimir (naraščajniki). Strnad Egidij in Pavle-■ tič Mario (začetniki). Odbojkarska sekcija: Mohor Walter, Klabjan Silvan, Žerjal Walter, Žerjal Boris, Štranj Peter, Glavi-na Miki. / VAŠKI ZASTOPNIKI: Kuret Rino (Boljunec) Maar Anton (Boršt) Družina Srečko (Zabrežec) Štranj Peter, Lovriha Milan in Žerjal Walter (Dolina) Tul Jordan in Smotlak Egidij (Mačkovlje) Bandi Nevio in Bandi Boris (Pre-beneg) Žerjal Danilo, Kral Jordan in Cerkvenik Bruno fDonijo) Kuret Enio (Ricmanje) Racman Albin (Gročana). NADZORNI ODBOR: Kofol Klavdij (predsednik) Cej Hilarij in Družina Srečko (člana). nikom precej lagodno brez večje želje po uspehu. Nadaljevanje je to samo potrdilo. Proti razigrane mu nasprotniku, na čelu z veteranom Aldom Frisonom, pa je bilo treba ubrati povsem drugačno pot. Še najbolj je šepala obramba in s tem je ohromel tudi napad, ki je nedvomno najboljše orožje slovenskih odbojkarjev. S tem porazom je Kras prekinil tradicijo lepih nastopov z ekipo iz Trsta. Po tem uspehu je Libertas še bolj trdno na samem vrhu lestvice, z vsemi možnostmi, da ga še naprej obdrži. Prav gotovo tudi njegovo napredovanje v višjo ligo ne bi predstavljalo nobenega presenečenja. Naš zastopnik v tej ligi pa se še naprej drži zlate sredine. G. F. Kontovelkam «maščevanj«» proti Julii ni uspelo Julia — Kontovel 2:1 (15:9, 16:18, 15:0) KONTOVEL: č„ W. in M. Starc, Bogateč, Kapun, Daneu, Majevski, Semec, Sirk, Štoka, Daneu D. in Rupel. V prvenstveni tekmi mladink so Kontovelke zopet zgubile srečanje z Julio. Na igrišče so stopile v upanju, da se bodo oddolžile za pekoči poraiz, ki so ga doživele proti tej ekipi v prvem kolu. V začetku sta se šesterki borili dokaj enakovredno za vsako žogo. i V ključnih trenutkih pa so bile Slovenke premalo odločne, da bi zaključile niz v svojo korist. V drugem setu so Kontovelke pokazale zelo lepo, pa tudi učinkovito odbojko, saj so kmalu povedle z 12:4. Pri tem stanju pa se je našim dekletom zataknilo in nasprotnice so se nevarno približale ter celo prešle v vodstvo pri stanju 16:15. Kontovelke pa so pravočasno napele vse sile in osvojile še tri točke. Tretji in odločilni set pa je bil samogovor Julie. Kontovelke, presenečene nad svojim uspehom v drugem nizu, so popustile na vsej črti in so tekmo tako zgubile. Kljub porazu moramo reči, da so naša dekleta v svoji igri pokazala napredek, kar so potrdila s tem, da so močnejšim nasprotnicam odvzela set. H. L. la odbojkarskega tekmovanja za pokal pokalnih prvakov je bil Rui-na iz Firenc tudi drugič uspešen. Prvo tekmo doma so Toskanci o-svojili s 3:1, v Madridu pa je bila njihova zmaga še bolj prepričljiva in zaslužena. Španci so se v vseh treh setih žilavo upirali, a so morali kljub podpori številnih domačih navijačev položiti orožje. Pri Atleticu sta bila najboljša Bolgara, ki igrata za ta klub, Kraj-čev in Šaraljev, ter pristni Španec Hermandez. Po tej zmagi se je Ruini uvrstil med osem najboljših ekip v Evropi v tej konkurenci. Naprej pa se bo dokaj težko prerinil, ker so ekipe iz vzhodne Evrope izredno močne, če ne premočne za bivšega italijanskega prvaka. G. F. NAŠE ENAJSTERICE V MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH Po šestih pozitivnih nastopih je v nedeljo Primorje klonilo Tesna zmaga Vesne med mladinci in Brega med začetniki - Gaja je remizirala MLADINCI Vesna - De Macori 1:0 (0:0) VESNA: Košuta, Majcen, Tence, Košuta, Coglievina, Zuliani, Štefančič, Tamaro, Dagri, Russignan, DE MACORI: Steffe, Gambruzzi, Rocconi, Danielis, Gerboni, Černelič Coslovich, Spagnoletto, Codarin, Felician, Bizzarini. Strelec: Tence v 70. min. Koti 5:4. Gledalcev 30. Vesna je v nedeljo prepričljivo zmagala proti De Macoriju. Križani so stalno napadali in so bili ves čas pred nasprotnikovimi vrati, toda pri streljanju so bili prepočasni in so tako zapravili več ugodnih priložnosti za gol. Bolje so igrali v drugem polčasu, ko so tako silovito pritiskali, da so se Tržačani branili le s težavo. V 70. minuti je premoč slovenskega moštva prišla do izraza, ko je Tence s prostim strelom ukanil vra- iiiiiiiiiiiiiiiumiiiiimiiiimiiiimimiiiiiiMiimiiniiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiHiiunimiiiiiiii KOŠARKA V prvenstvu moške D lige V derbiju kandidatov za izpad Bor ni zmajal niti v Padovi Med «plavimi» je zopet zadovoljivo zaigral le Boris Fabjan VČERAJ V TRSTU Predstavili so smučarsko tekmovanje ki bo januarja v Trbižu Včeraj so v časnikarskem krožku v Trstu predstavili mednarodno smučarsko tekmovanje v slalomu in veleslalomu, ki bo 10. in 11. januarja v Trbižu. Prireditev, ki je vključena v sklop tekmovanj za evropski smučarski pokal, prireja tržaški Sci CAI. V boju za «2. pokal Anite Goitan» bo nastopalo preko sto najboljših evropskih smučarjev, med katerimi bodo manjkali le udeleženci tekem za svetovni smučarski pokal. Kakovost smučarjev je zagotovljena, saj je trbiški slalom prav po tekmovanju v Kranjski gori in pred tekmovanjem v Kitzbuhelu. Nastopati bi moralo približno sto tekmovalcev „ 18 držav. Slalom in veleslalom v Trbižu bosta pod pokroviteljstvom dežele in bosta prihodnje leto drugič na sporedu točkovanja za evropski smučarski pokal. ODBOJKA POKAL POKALNIH PRVAKOV Tudi v povratni tekmi Ruini premagal Atletico Atletico Madrid — Ruini 0:3 (11:15, 12:15, 11:15) V povratni tekmi osminke fina- CUS Padova — Bor 81:53 (42:20) CUS PADOVA: Gambato 1, Pa-van 23, Bernardi, Grossele 5, Dalla Rizza 13, Zippo 4, Dogo 4, Brac-d 18, Manzan 13, Marchesini. BOR: Adrijan Zavadlal 4, Koren 5, Fabjan 18, Barazutti 4, Škerlj 3, Pertot 3, Danijel Zavadlal 6, Šare 9, Kralj, Hrvatič. SODNIKA: Pallazolo (Belluno) in Fortunati (Videm). PROSTI METI: CUS Padova 13: 26, Bor 9:14. Tudi v Padovi, v tekmi proti neposrednemu tekmecu za izpad (ekipi CUS) so borovci ostali praznih rok. Tokrat so celo igrali slabše, kot sicer morda zaradi utrujenosti. Bili so namreč prepočasni v obrambi, saj so jim domačini u-hajali od vsepovsod in so neo-vimo polnili koš. Poleg tega pa so bili netočni tudi v napadu, kjer so sicer dosti metali, žal, pa ne uspešno. Trener Mari je izvedel več menjav, da bi končno našel peterko, ki bi bila enakovredna de mačinom, a zaman. V prvem polčasu našim ni šlo in ni šlo od rde. Bolje so «plavi» igrali v drugem polčasu. Izvedli so nekaj protinapadov, ki jih je, kot običajno, Fabjan uspešno zaključil. Domačini pa so že imeli tako prednost, da je bila za borovce nedosegljiva. Tehnično skromna tekma se je tako končala z zasluženo zmago domačinov, ki so de segli dve dragoceni točki v borbi za obstoj v ligi. Za «plave» pa postaja položaj v tem prvenstvu že skorajda dramatičen. b. 1. KOŠARKA SAO PAULO, 19. — Na mednarodnem košarkarskem turnirju Braziliji, ki bo od 1. do 6. maja prihodnjega leta, bo poleg košarkarskega prvaka ZDA, italijanske ga Ignisa in domačega Corinthiasa nastopala tudi Jugoplastika iz Splita, ki je bila finalist lanskoletnega turnirja za pokal evropskih prvakov. SMUČANJE SAALBACH, 19. — Avstrijska smučarska Annemarie Profl je tarja Steffeja. Po zadetku so Križani nekoliko popustili, kar je seveda izkoristil De Macori, ki je nekajkrat skušal izenačiti. Vesna pa je dobro odgovorila, Dagri je v zadnji minuti dosegel še en gol, toda sodnik ga je iz nerazumljivih vzrokov razveljavil. Najboljši v kriških vrstah so bili vratar Košuta, Dagri in Štefančič. SANDOR Rosandra — Gaja 1:1 (0:0) ROSANDRA: Chermaz, Clai, Gi-urgiovich, Felluga, Zuccheri, Sein, Sfiligoi, Petrom, Forza, Cattaruzza. GAJA: Kralj, D. Grgič, Milič, I. Grgič, B. Križmančič, Milkovič, Kalc, Pentasuglia, (Marc), Roma-nazzi, D. Milkovič, Benčina. STRELCA: v 43. min. Forza in v 50. min. Milkovič. SODNIK: Muni iz Trsta. GLEDALCEV: 20. Po dveh prekinjenih srečanjih si je v nedeljo Gaja priborila dragoceno točko proti tehnično boljši Rosandri. Trener Fajdiga je poslal na igrišče zelo okrnjeno postavo, saj so mu manjkali kar trije izmed najboljših igralcev. Kapetan ekipe Marc pa je moral zaradi poškodbe nastopiti le kot rezervni igralec. Čeprav so domačini nastopili le v desetih, niso znali padriški i-gralci tega izkoristiti, saj je vsa njihova igra slonela le na obrambi. Tržačani so ves prvi polčas napadali in stalno ogrožali Kraljeva vrata. Najboljši v obrambi je bil B. Križmančič, ki je v prvem polčasu rešil pred gotovim golom. Rosandra je zaradi svojih stalnih napadov prešla v vodstvo že v tretji minuti drugega dela srečanja, ko je izvedla kazenski strel. Po zadetku so domačini nekoliko popustili, kar so izkoristili Gajevci in so kmalu izenačili z novincem Milkovičem. Rosandra je pri- ljavnem za svetovni smučarski pokal. Prollova se je uvrstila na prvo mesto s časom 1’29”58 pred Francozinjo Jacqueline Rouvier in pred Avstrijko Brigitte Totschnig. Po tekmovanju v Saalbacnu vodi na lestvici za svetovni ženski pokal Prollova s 50 točkami, druge je Rouvierova (40), tretja Behro-va (25). iiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuinimitHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiHiiimniimuliiiiiiiiii AKCIJA ŠPORTNEGA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA Športnik leta 1972 zmagala v smuku v Saalbachu, ve- i decembra, do 24. ure. Nagrade za udeležence , Našim čitateljem, ki se bodo udeležili naše ankete »Šport-; nik leta 1972» in nam bodo poslali pravilno izpolnjen anketni odrezek, ter jih bomo izžrebali v okviru posebne prireditve (na kateri bomo nagradili tudi naše najboljše športnike) bomo podelili zapestno uro, katero je podarilo tržaško zastopstvo švicarske tvrdke DARWIL poleg tega pa tudi naslednje knjižne nagrade: Janko Mlakar IZ MOJEGA NAHRBTNIKA Dr. Julius Kugy IZ MINULIH DNI Radovan Kuchar' DESET VELIKIH STEN Elfie in Valter Nordhelm LEKSIKON ŠPORTNIH PANOG R. Baumbach - R. Funtek ZLATOROG Izpolnjen anketni odrezek je tre ba poslati na naslov: Primorski dnevnik — 34137 Trst, Ul. Montecchi 6 (s pripisom na za lepki: ŠPORTNIK LETA). Vsak u-deleženec ankete lahko, seveda, pošlje tudi po več odrezkov, katere je mogoče izročiti tudi osebno v naši tržaški ali goriški redakciji. V poštev za sestavo ankete in izžrebanje daril, bodo prišli le tisti odrezki, ki bodo prispeli v našo tržaško redakcijo do sobote, 23. Seznam kandidatov ^ t* **14 • 'i*« Seznam petnajstih kandidatov za športnika ietA, 1972» (po abecednem: vrstnem redu).- m.\ Barej Sonja (odbojka) Cesar Vojko (atletika) Fabjan Boris (košarka) Hrovatin Dragica (odb.) Klobas Robert (košarka) Lovrečič Lavra (odbojka) Maver Nino (kolesarstvo) Meneghetti Fabija (odb.) Milič Sonja (namizni tenis) Pavletič Tjaša (odbojka) Sokol — ekipa (namiz. ten j Švab Duško (atletika) Vesel Gorazd (smučanje) Vesnaver Silvana (n. tenis) ZSŠDI — ekipa (košarka) Udeleženci ankete lahko izpolnijo odrezek le z imeni tekmovalcev, ki so v tem seznamu. Drugih imen komisija, ki vodi anketo, ne bo upoštevala. Vsak športnik, ki bo vpisan na odrezku pod št. 1 bo prejel 3 toč ke, pod št. 2 dve točki, pod št. 3 pa eno točko. Pri sestavi končne skupne lestvice našega uredništva in bralcev, bo anketna komisija seštela vse točke iz odrezkov ter jim prištela točke z zadnje skupne lestvice na še ankete »Športnik meseca«. Seštevek vseh teh točk bo dal končno lestvico in prvi na njej bo proglašen za najboljšega zamejskega slovenskega športnika v letu 1972. « • • Naše bralce opozarjamo, da smo anketni odrezek objavili v naši včerajšnji Izdaji. čela pešati, v vrste Gaje pa je vstopil še Marc, ki je zamenjal novinca Pentasuglio. Igra se je takoj spremenila, toda zaradi neizkušenosti napadalcev niso vse podaje Marca nič zalegle. Neodločen izid pa je v bistvu zadovoljiv za obe ekipi. Darko Grgič Opicina Supercaffe — Primorje 5:2 (2:2) OPICINA SUPERCAFFE: Paulin, Tassain, Penisti, Gerii, Penco, Mes-sineo, Cracovia, Giurgevich, Stan-te, Norbedo, Vodopia. PRIMORJE: Kapun, Blazina, S. Husu, Verša, Verginella, Milič, Majcen, Štrekelj, G. Husu, V. Husu, Čemjava, 12 Ferfolja, 13 Kemperle. STRELCI: v 6. min. Čemjava, 11. min. Cracovia, v 23. min. Stante, v 32. min. V. Husu, v 42. min. Stante, v 43. in 60. min. Vodopia. KOTI: 7:3. SODNIK: Marooni iz Trsta. GLEDALCEV: 50. Po šestih pozitivnih nastopih je nedeljo Primorje klonilo prod ekipo Opicina Supercaffč, ki zaseda prvo mesto lestvice. Openci so si zmago zaslužili predvsem zaradi dobre igre v drugem polčasu. Prvi del srečanja je bil povsem izenačen. Vsi Prosečani so se potrudili in so dosegli dva lepa zadetka s čemjavo in Valterjem Husu jem. V nadaljevanju tekme je obramba popustila in poraz je bM neizogiben. Primorje je nastopilo brez Šegi-ne, Rupila in Locasta. Predvsem se je poznala odsotnost prostega branilca Šegine, katerega ni znal nihče enakovredno nadomestiti. Lep napredek so pokazali napadalci. Čemjava se je lepo pemikall po igrišču in je tudi dosegel prvi gol za svoje moštvo. Opicina Suprecaffe je močna e-najsterica. Nima dobre obrambe, vendar razpolaga s hitrimi in borbenimi napadalci, med katerimi je najnevarnejši Vodopia. Ta je tudi najboljši strelec letošnjega prvenstva, saj je v dvanajstih tekmah dosegel šestnajst zadetkov. M. K. ZAČETNIKI FortHudo - Breg 0:1 (0:0) FORTTTUDO: Fontanot, Romano, Ruovetti, Renzulli, Pas tore, Barin, Baldassin, Minca, Millo, Antonelli, Ra potez. BREG: Giacomini, Kuret M., ML čič, Krevatdn, Novello, Kuret D., Kalin, Grizonič, Ferluga, Klun, Pra-šelj, 12. Krmec, 13. Sancin. Najmlajši Brežani so po sedmih kolih zopet prišli do zmage. Igrali so v Miljah proti Fortitudu, ki je zadnji na lestvici. «Plavi» so bili ojačeni z Novellom in nekaterimi drugimi igralci, ki navadno nastopajo v naraščajniški ekipi. Novo miljsko igrišče je bilo precej slabo, saj ni manjkalo Mata. Zato naši predstavniki niso mogli pokazati vseh svojih vrlin, čeprav so bili v premoči od začetka do konca. Prevladovali so na sredini igrišča, od koder so Klun, Kuret D. in Grizonič dobro zalagali napadalce, med katerimi je bil najučinkovitejši Ferluga. Prvi polčas se je zaključil brez zadetka. V drugem delu igre so Brežani igrali bolj zagrizeno in so učinkoviteje napadali, prikazali so boljšo igro in proti polovici polčasa povedli s Ferlugo. En zadetek pa ni bil dolinskim predstavnikom dovolj, toda kljub vsem naporom jim ni uspelo podvojiti. S to zmago se j« Breg prerinil na sredino lestvice. Naj omenimo še, da je sodnik ic-ključil Mičiča in Baldassina zaradi ugovarjanja. Najboljša med Brežani sta bila Grizonič in Ferluga. JOLO TENIS MIAMI BEACH, 19. — Včeraj ao se v Floridi pričela prva teniška srečanja za mladinski pokal «Sun-shines. Jugoslovanski mladinci se odpravili Venezuelo z 2:0, prav tako pa je toda Italija premagata Ekvador z 2:0. JMIJMlillD B(0l9 Domini partizanskega zdravnika «8. 39. 12. 11. 1944, SVPB Franja. Božnar Vinko, 38 let, črni vrh - Polhov Gradec. Ranjen od krogle skozi desno stegno 21. 10. 1944. G.adek fre$trel skozi spodnjo tretjino desnega stegna od spredaj na-V?ad. Smer prestrela taka, da mislimo, da je prestreljen fe-V čez nekaj dni eksudat v kolenu, ki kmalu izgme. Nato se ^čne delati infiltrat ob prestrelnem kanalu, bolečine, tempera-rir* (j0 3jj 5 xher.: V kelenu incisio. Haima! Aneurisma. Zato Naracija Evacuatio haematomatos, arterija femoralis tik pre r,os poplitea razbita; arteriectomia Tampon, drain. 60 13 11 1944, SVPB Franja. Bj.»k Murat, Faruk, 28 let, Khassr Kengrad. Rarien dela se mu tur na tilniku. St praes za slivo velik absces nuchae. Ther V kelenu incisio v obliki križa (dr. Franja). 62 18 11. 1944. SVPB Franja. Toplikar Mirko, glej št. 35. Radi bi našli proksimalnd del razbite uretre, ker na cisto %miji teče urin ob katetru Istočasno bi uredili osteomyelitis ^»caneii Ther.: V kelen etru revlsdo rane na perineju Vidimo, da Je nastala osteomyelitis simphysesos. Nato excotoleatio defekta v caloaneusu do zdravega kostnega tkiva. 63. 18. 11. 1944, SVPB Franja. Oder James, glej št. 49. Da medialni strani desnega kolena ima infiltrat že 10 dni. Ta se je sedaj razmehčal in flutotuira. Ther.: Incisio. Vpademo v za mandarino veliko abscesmo votlino, polno gostega gnoja. Trak. 64. 18. 11. 1944, SVPB Franja. Dolenc Jože, 44 let, Vinkarje, Poljane. Ranjen 26. 10. 1944 v desno oko. Amaurosis oculi dex. Iri-docyldtis oculi dex. Haemosds. V levem očesu od časa do časa bolečine, slabši vid. Ther.: V pemtotalu emucleatdo bulbi dex. (dr. Franja). 65. 18. 11. 1944, SVPB Franja. Bačner Fani, Dorica, 19 let, Jelični vrh Idrija. Ranjen od mine 16. 11. 1944 v glavo. Malo desno od križnega šiva vJ.c. kot fižol velika. Spremenila ponašanje, rahla facdalis pareza. Desno samo spodnje veje. Ther.: V novocain anesteziji debridememt rane. Razširimo vstreltoo v kosti, ranjena dura, Jo polkrožno odpremo, in izperemo velike količine razbite možganske substance s sol. strep-tosili, nato trak namočen v sol. streptosili in gumijast trak. Umrla decembra 1944 z znaki encephalitis suppurativa. 66. 17. 11. 1944, SVPB Franja. čepelnik Franc, 36 let, Vižmarje št. Vid. Ranjen 17. 11. od granatnega drobca. St. praes.: Prestreljena so desna meča. Vstreltoa in izstre-lina sta veliki kot moška dlan. VJ.c. Ther.: V kelen etru ekscizija robov in raztrganih delov muskulature, fibula Je razbita. Ekstrakcija drobcev, drenaža. 67. 19. 11. 1944, SVPB «Franja.>. Ambrožič Avgust, 24 let, Gorje - Zasip Bled. Ranjen od mine 27. 10. 1944. St. poraes.: Na notranji strani desnega stegna na polovici kot oreh velika vJ.c. okolica je vneta, imfiltrirana, silno občutljiva. Ima 39 temp. Ther.: V kelenu incisio et oontra. Najdemo drobec mine in kos obleke. Drain. (dr. Franja). 68. 19. 11. 1944, SVPB Franja. Sekirnik Marija, Alenka. Mastitis dex. z abscesom v spodnjem zunanjem kvadranta Po scabdesu. Ther.: V kelenu incisio, po 14 dneh zdrava odpuščena. 69. 19. 11. 1944, SVPB Franja. Legat Jože, 29 let, Rodine - Breznica. Ranjen od krogle 7. 10. 1944, prestrel. St. praes.: Prestrel levega stegna v višini trohantra, od spredaj mavzad. Stalna temperatura, bolečine. Ther.: Incisio in debiidement rane na dorzalni strani. Razbit je trohanter. Exoohleatio drobcev, drain. 70. 19. 11. 1944, SVPB Franja. Simčič Jože, glej št. 57. Flegmona gre naprej. Zato v pemtotalu ponovna široka incisio desne podlahti, drain. 71. 21. 11. 1944, SVPB Franja. Bambič Jože, 23 let, Grmovlje? na Dolenjskem. Ranjen od krogle 20. 11. 1944. St. praes.: Prestrel, ki gre od leve os zygomatieum pod levim očesom skozi desno oko, ki je razbito in skozi desno agomjo veko, ki je razbita. Ther.: V pemtotalu enucleatio oculi dex. Suttura palpebrae superioris dex. Drain. 72. 21. 11. 1944, SVPB Franja. Sitar Franc, 25 let, Buč pri Kamniku. Ranjen od krogle 20. 11. Prestrel skozi desni zum. malleolus. Ther.: Debridememt vstrelne in izstrelne rane, ablatdo fragmentov maleola, drain. Dokolemska ventralna mavčeva longeta. 73. 21. 11. 1944, SVPB Franja. Žigon Matjaž, 19 let, Maribor. Ranjen od mine 20. 11. Na levih sencih kot grah velika vJ.c. Močan glavobol. Spremenjeno psihično stanje. Ther.: V kelen etra debridememt rane. Prebita lobanja. Odprtino povečamo, prebita dura, M Jo ineidiramo. Pod njo močan hematom in razbita možganska substanca, ki jo aspiriramo in izperemo. Trak s tioseptalom in trak iz gumija. 74. 21. 11. 1944, SVPB Franja. Žmitek Franc, 21 let, Bohinjska Sred. vas. Ranjen od mine 20. 11. St. pr.: Na sprednji strani levega stegna v polovici vic. kot oreh velika. Okolica občutljiva, infiltrirana. Ther.: V kelenu incisio oontra, extractio corp. aliemi. Drain. 75. 21. 11. 1944, SVPB Franja. Ghevaler Jean Baptise, 23 let, La Pene. Ranjen od mine 20. 11. Na desnem stegnu na zun. strani v zgornji tretjini. VJ.c. za oreh velika. Okolica boleče infiltrirana. Ther.: V kelenu Incisio debridememt, extraetio drobca. 76. 21. 11. 1944, SVPB Franja. Božič Anton, 31 let, Temnine - Grahovo. Ranjen 20. 11. od mine. St. praes.: Ima drobec železa v desni rožemlcd. Ther.: V cocain - anesteziji extractio corp. aMenis. Novi form ung. (dr. Franja). (tiadaljevartje siedNJ Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 Ul °4 Maggio 1/1 Telefon Ul Montecchi 6/II Ul Montecchi 6/III Telefon Telefon 794 638 833 82 795 823 761 470 Uredništvo TRST Ul Podružnica GORICA Uprava TRST Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletne 6 100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17 000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140,— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 20. decembra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» • DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 211» Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir. 80 lir beseda. Oglasi za oglasnem oddelku ali upravi. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel .Mali oglasi* tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r- • Izdaja In tiska ZTT PO VSEJ ITALIJI NA POBUDO NAPREDNIH STRANK Vrsta solidarnostnih manifestacij z ljudstvom Severnega Vietnama Socialisti zahtevajo, naj italijanska vlada loči svojo odgovornost od ameriške agresivne politike • Splošna zahteva po priznanju Severnega Vietnama RIM, 19. — Ob ponovni zločinski ameriški agresiji proti Severnemu Vietnamu je bila danes po vsej Italija vrsta ostrih protestov na prednih strank in organizacij. V Rimu so organizacije komunistične, socialistične, demokristjan-ske in republikanske mladine ter mladine ACLI uprizorile manifestacije v raznih mestnih četrtih. Objavile so tudi skupen letak, v katerem pravijo, da so ponovna barbarska bombardiranja, ki so v preteklosti povzročila že toliko nedolžnih žrtev, argument, s katerimi skuša predsednik Nixon streti junaški odpor Vietnama ter iz bojevati zmago, kar je spodletelo že vreti ameriških predsednikov. Mladinske organizacije odločno obsojajo te nove napade ter pozivajo italijansko mladino, naj izrazi svojo solidarnost z vietnamskim ljudstvom in proti ameriškemu impe rializmu. Poslanec KPI Pajetta in senator Valori sta posredovala pri zunanjem ministru Mediciju, ki sta mu obrazložila stališče svoje stranke o položaju v Vietnamu ter izrazila zaskrbljenost zaradi ponovnega bombardiranja, ki so prekinila pogajanja o miru. Člana parlamenta sta predočila zunanjemu ministru potrebo po čimprejšnjem posegu, da bi rešili življenje političnih jetnikov, ki so v rokah južnovietnam-skega diktatorja Thieueja. Zahtevala sta tudi, naj Italija izrazi ogorčenje in obsodbo večine svojih državljanov spričo ameriške agresije proti Vietnamu. V zaključku sta tudi zahtevala naj Italija čimprej prizna Severni Vietnam. V imenu socialistične stranke je poslanec Manca predložil pri predsedniku ministrskega sveta interpelacijo, v kateri zahteva naj vlada izrazi svoje mnenje ter svoje stališče ob prekinitvi mirovnih pogajanj ter ob ponovnem bombardiranju Severnega Vietnama. V interpelaciji zahtevajo socialistični poslanci, naj vlada pove, kakšne ukrepe namerava sprejeti, da bi ločila svojo odgovornost v zunanji politiki od »napadalne strategije* ter da bi potrdila obsodbo, ki jo izraža italijansko ljudstvo ob hudi grožnji zoper mir in pravico slehernega naroda do samoodločitve. Tudi PSI zahteva od viade naj prizna Demokratično republiko Vi etnam. Koordinacijski odbor vsedržavne stranke proletarske enotnosti, ki zaseda v Firencah, je objavil resolucijo, v kateri obsoja Nixonovo odločitev, ki dokazuje, da je ameriška uprava načrtno varala ljudstva vsega sveta s tem da je upri- zorila lažna mirovna pogajanja. Stranka proletarske enotnosti zahteva od vlade, naj Italija prizna Severni Vietnam, naj obsodi ameriško agresijo in naj čimprej izstopi iz atlantske zveze. Odbor «Italia - Vietnam* je proglasil za 22. decembra ob 18.30 na Trgu Esedra v Rimu ljudsko manifestacijo, v kateri naj bi italijansko ljudstvo izrazilo svoje ogorčenje in svoj gnev ob novem kriminalnem napadu na mali in junaški vietnamski narod ki se vztrajno bori za svobodo in neodvisnost. Bivši florentinski župan prof. La Pira je poslal predsedniku Nixonu brzojavko, v kateri pravi med drugim, da je mirovni sporazum spet zelo daleč. La Pira zaključuje, da ti naklepi ne bodo uspeli ker «quis gladio ferit, gladio perit*. Zjutraj se je sestalo pod predsedstvom tajnika Berlinguerja o-srednje vodstvo KPI, Id je odobrilo resolucijo, v kateri je med drugim rečeno: «Nekaj ur potem ko je Nixon zavrnil mirovni sporazum, ki so ga dosegli v Parizu, je ameriška vlada izdala ukaz za ponovna bombardiranja vsega ozemlja Severnega Vienama, vključno Ha-noi in Haiphong ter tako postavila na laž izjave Henryja Kissingerja ter dokazala ameriško voljo po nasilni rešitvi vietnamskega vprašanja z razdelitvijo vietnamske države ter z okrepitvijo saigonskega lutkovnega režima. Vendar Američanom ne bo uspelo streti željo vietnamskega ljudstva po miru in neodvisnosti, ki bo na koncu zmagala. Nixonovo politiko je treba obsoditi in zavrniti, ker predstavlja izzivanje svetovnega javnega mnenja ter čustev milijonov ljudi. Italijansko ljudstvo mora izraziti svoje ogorčenje da bi takoj prenehali s kriminalnimi ameriškimi bombardiranji, da bi nemudoma podpisali mirovni sporazum in da bi Italija priznala Severni Viet- PARIZ, 19. — Francoski predsednik Pompidou in belgijski kralj Balduin sta danes prisostvovala odprtju nove avtoceste Pariz — Bruselj, ki povezuje francosko mre žo avtocest z evropsko. FIRENCE. 19. — Državno pravd-ništvo v Firencah je odredilo zaplembo tednikov «Men», «Pop» in «Menelik*, češ da vsebina člankov žali splošni moralni čut. SPOMENICA BRANILCEV CATANZARSKEMU S0DISCU Pietro Valpreda naj bo izpuščen Odvetniki zahtevalo začasno svobodo za Valpredo, Borgheseja in Gargamellija na podlagi novega zakona o preventivnem zaporu CATANZARO, 19. — Odvetniki Guido Calvi, Fausto Tarsitano, Alberto Malagugini, Nicola Lombardi, Lelio Basso, Giuseppe Zoppo in Giorgio Fini, ki branijo Pietra Valpredo, Roberta Gargamellija in Emilia Borgheseja so danes vložili na porotnem sodišču v Catanzaru zahtevo po začasni osvoboditvi treh obtožencev. Dokument so sestavili na osnovi zakona, ki ga je prav kar odobril parlament in s katerim je zakonodajni organ deloma spre menil člen 277 kazenskega zakonika o preventivnem zaporu. V spomenici se branilci sklicujejo na razsodbo ustavnega sodišča z dne 4. maja 1970, ki trdi, da mora biti preventivni zapor uzakonjen tako, da ni v nasprotju temeljno zahtevo po svobodi vsakega državljana. «če dosledno spoštujemo ta princip — so zapisali odvetniki v svojem dokumentu pridemo do zaključka, da preventivni zapor ne sme imeti funkcije predhodne kazni*. Sodnik lahko odredi preventivni zapor, da prepreči morebiten beg osumljenca ali pa zaradi specifične zahteve preiskovalnega postopka. Tudi parlament je sprejel zahtevo, ki jo je ustavno sodišče izreklo v svoji razsodbi in Ravnatelj vatikanskih muzejev Deoclecio de Campos je predstavil časnikarjem obnovljeno Michelangelovo »Pleta*. Kot je znano, je kip hudo pokvaril v maju letos neki neprisebni madžarski emigrant. je bistveno spremenil dosedanjo prakso. Doslej je namreč zadostovalo, da je prekršek «zahteval» obvezni zaporni nalog in obtoženec je moral presedeti v ječi ves čas, ki ga je ločil od procesa. Odslej naprej pa, po mnenju odvetnikov, \ ni priznanje začasne svobode neposredno povezano s postopkom. Branila nadalje opozarjajo, da so »dokazi*, ki jih je zbral preiskovalni sodnik proti Valpredi, Gar gamelliju in Borgheseju vedno manj verodostojni, zlasti pa. Rolandi je vo pričevanje «a futura me-rnoria*. Po omembi rezultatov preiskave proti Fredi in Venturi in ugotovitvi, da obtoženci ne bi zbežali, če bi jih začasno izpustili, odvetniki ugotavljajo, da je evropsko sodišče za človečanske pravice junija letos obsodilo Avstrijo na plačilo globe, ker ni spoštovala določil listine o pravicah vsakega človeka. Sodišče je bilo mnenja, da je Avstrija kršila temeljne pravice ne kega državljana, ker je bil preveč časa v preventivnem zaporu. 0-bramba opozarja, da je tudi Italija podpisala izjavo o človečanskih pravicah in trdijo, da je država kršila pravico Valprede, Borgheseja in Gargamellija, da jim sodniki sodijo pravočasno ali jih začasno osvobodijo. Odvetniki nadalje opozarjajo, da se je zdravstveno stanje treh obtožencev znatno poslabšalo, odkar so v zaporu, ker jim tu ne morejo nuditi ustrezne zdravstvene nege. V zaključku spomenice pa pozivajo catanzarske sodnike, naj s pravično razsodbo popravijo storjeno kri vico. Trgovinski stiki mod Pakistanom in Bangladešem DAKA, 19. — P0 vesteh iz dobro obveščenih krogov kaže, da sta Pakistan in Bangladeš vzpostavila tajne trgovinske stike s pomočjo Singapura. Pakistan naj bi prodajal riž Bangladešu, ki dobavlja partnerju žakljevino. Kaže, da si državi izmenjavata blago na ladjah izven teritorialnih voda in da plačujeta v tuji valuti. SUZZARA (Mantova), 19. — Fašistični pretepači so danes ponoči razdejali sedež PSI v Suzzari. Neznanci so razbili šipo okna in so vrgli v sedež dve zažigalni bombi, ki na srečo nista povzročili velike škode. ...............................................................................................................................................................ihihiuhihiiiiii,,,!, TEROR PORTUGALSKIH OBLASTI V AFRIŠKI KOLONIJI --------*“-------- r TRAGIČEN ZAKLJUČEK ROPA V ZLATARNI PRI LOBIJU Tajinstveni «samomori» Ropar ubil zlatarjevo ženo duhovnikov v Mozambiku in ranil mladega odjemalca Ženevski Svetovni svet cerkva je zahteval poseg OZN in drugih mednarodnih organizacij ŽENEVA, 19. — Svetovni svet cerkva je danes objavil sporočilo v katerem pravi, da je iz verodostojnih virov zvedel, da je v Mozambiku (portugalska kolonija ) umrl še neki drugi duhovnik, ki so ga portugalske oblasti priprle. V poročilu je rečeno, da gre za duhovnika Joseja Siduma, ki je služboval v kraju Majankaze. V poročilu je še rečeno, da so našli duhovnika obešenega v samici. Že pred časom je Svetovni svet cerkva sporočil, da je neki drugi duhovnik, in sicer Ezekijel Man-ganhela umrl v podobnih okoliščinah 11. decembra letos. V sporočilu je še rečeno, da je Svetovni svet cerkva radi smrti dveh duhovnikov stopil v stik s komisijo OZN za človečanske pravice, z mednarodno komisijo pravnikov in z organizacijo «Amnesty international* zato, da bi portugalske oblasti v Mozambiku spoštovale odslej naprej človečanske pravice na področju, ki ga upravljajo, in da bi bila zagotovljena pravna pomoč ljudem, ki so priprti. V krogih omenjene verske skup- dveh duhovnikov. Oba sta pripadala prezbiterijanski cerkvi v Mozambiku, a Manganhela je bil celo predsednik sinodnega sveta te verske skupnosti. Portugalske oblasti so že potrdile »samomor* Man-ganhele. Politične razmere v Mozambiku se vedno bolj zaostrujejo. Osvobodilno gibanje domačega prebivalstva se vedno bolj širi. Portugalska kolonialna oblast se znaša nad vsemi tistimi, ki so po njenem mnenju zapleteni v- osvobodilni boj. Sem spadajo tudi duhovniki najrazličnejših veroizpovedi, ki so o-stali verni svojemu ljudstvu. OBTOŽENA DVA UČITELJA Metala sta prašičem hrano za učence NUORO, 19 — Preiskovalni sodnik iz Nuora dr. Spatuzzi je danes poslal pred sodišče dva učitelja, ki sta obtožena, da sta metala prašičem del hrane, ki je bila namenje V Chicagu je v teh dneh nastopila med drugimi člani ansambla tudi skupina desetih kitajskih deklet, je izvajala akrobatske nastope na enem samem kolesu. Vrla dekleta pripadajo akrobatski skupini iz s njanga v Ljudski republiki Kitajski. ZAOSTRITEV POLITIČNEGA BOJA IN GVERILE V ULSTRU Protestantski skrajneži grozijo da se bodo odcepili od Anglijo W. Craig je nastopil v imenu «UIster loyalist councila» potem ko je Whitelaw sprejel predstavnike socialdemokratske stranke prebivajo katoličani, da bi se dfr govoril z neko stranko glede OP mp c.t.anovama. V Hnlor.pneiTl trC11 . Bandit je streljal, ker se mu je zdel plen poldrugega milijona lir neznaten - Orožniki aretirali tri mladeniče ■ Drzen rop v Novari nosti ne verjamejo v »samomor* na učencem. NAROČNINA za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1973 v Jugoslaviji CELOLETNA .»**••••••• din 180,00 MESEČNA din 18,00 Za organizacije — ustanove — podjetja: CELOLETNA «••••••••§• din 220,00 MESEČNA ZA VSE NAROČNIKE: — brezplačno mesečnik DAN za leto 1973 Naročnino sprejemata: - ADIT, Ljubljana, Gradišče 10 - tel. 22 207 — Narodna banka Ljubljana, tek. rač. Št, 50101 603 45361 LODI (Milan), 19. — Ropar, ki se je nekaj minut pred polnočjo vtihotapil v hišo nekega zlatarja v Grafignani, je ubil zlatarjevo ženo Nuccio Sari, ker je bil nezadovoljen s plenom. Bandit je zadel nesrečnico s štirimi naboji iz sa mokresa, s petim pa je ranil nekega klienta, ki je bil slučajno v laboratoriju. Nekaj minut po polnoči je za krinkan ropar vdrl v hišo v predmestju Grafignane, kjer je imel zlatar Franco Golfi tudi svoj laboratorij. Z orožjem v roki je bandit ukazal prisotnim, Golfi ju, njegovi ženi in klientu Mariu Gian-delliju, naj mu izorčijo dragulje. Golfi je skušal prepričati bandita, da ima doma le malo dragocenega nakita in neznanec ga je tako močno brcnil v želodec, da se je zlatar zgrudil na tla. Ropar je tedaj prislonil orožje na teme Nuc-! cie Sari in zagrozil, da jo bo ubil, če mu ne bodo izročili denarja in draguljev. Golfi mu je dal milijon in pol lir. Neznanec si je verjetno pričakoval, da bo s svojim roparskim podvigom «zaslužil» precej več, zato ga je neznatnost plena tako razburila, da je začel streljati. Štiri naboji so zadeli nesrečno zlatarjevo ženo, peti pa je ranil Giandellija v ramo. Bandit je zbežal na cesto, kjer ;a je čakal pajdaš z avtomobilom, jopova sta izkoristila gosto meglo n sta izginila kot kafra. Ranjenega Giandellija so spreje- 1 X7 1 Arll iplri IriA« n/% La Karabinjerji in policija so postavili cestne bloke v okolici mesteca 4i 5. ure zjutraj so ustavili in >rli tri mladeniče, ki so se pe-I z avtom «fiat 500», o katerem ugotovili, da je bil ukraden v Milanu. Agenti so mladeniče od-Ijali na poveljstvo orožnikov, t jih še zaslišujejo. Preiskoval-niso povedali imena treh pri- prtih, ker niso še ugotovili, ali so sodelovali pri ropu. Manj tragične posledice je imel rop v ljudski banki v Novari. Danes zjutraj se je pred bančnim zahodom ustavil avtomobil vrste «fiat 1100», iz katerega sta skočila dva bandita z zakrinkanima obrazoma. Z orožjem v roki sta prisilila blagajnika, da jima je izročil denar, ki ga je imel v blagajni: približno tri milijone lir. Bandita sta se takoj nato hitro oddaljila s svojim vozilom. Karabinjerji v Novari so posta,vili cestne bloke, a doslej je bilo iskanje dveh roparjev brezuspešno. Dva milijona in 700 tisoč lir so plen roparskega podviga dveh mladeničev. Lastnik neke genovske slaščičarne Natale Merello se je vračal iz banke, kjer je dvignil I pred zlatarno. vsoto, da bi izplačal svojim uslužbencem trinajsto plačo. Nenadoma se mu je približal mladenič z rdečo majico, mu iztrgal torbo iz rok in skočil na motorno kolo, na katerem ga je čakal pajdaš. Merello je skušal zasledovati bandita, a mu ni uspelo, da bi ju diohitel. Dva zakrinkana mladeniča sta danes zjutraj vdrla v neko zlatarno v središču Averse (mestece pri Caserti), kamor je malo prej stopil trgovski potnik Felice Bevi-lacqua. Golobradca sta v orožjem v reki zahtevala dragulje in ukazala vsem prisotnim, naj molčijo. Lastnica zlatarne pa je kriknila in prestrašena mladeniča sta jo pobrisala. Preden sta se oddaljila pa sta iztrgala torbico Bevilacquovi žend, ki je sedela v avtomobilu LONDON, 19. - Villiam Craig, znani voditelj severnoirske protestantske ekstremistične organizacij-je «Vanguard» je v imenu organizacije «Ulster loyalist council*, ki vključuje v svojih vrstah tudi zloglasno UDA (Ulster dlefence asso-ciation), organizacijo «Loyalist wor-kers» (delavska organizacija v okviru protestantskega gibanja) in še druge manjše organizacije, izročil angleškemu ministru za Severno Irsko dokument v katerem grozi, da se bo Ulster odcepil od Velike Britanije, če bo angleška vlada nadaljevala sedanjo politiko. Ta grožnja ni verjetno preveč resna, ker se severnoirski protestanti verjetno dobro zavedajo, da ne bi brez londonske pomoči utegnili obdržati svojega vladajočega položaja v tej deželi. Če pa se upošteva na primer da samo UDA lahko mobilizira okoli 20.000 svojih članov polvojaških organizacij, potem je kazno. da taki pritiski tudi za londonsko vlado nekaj pomenijo. V dokumentu, ki ga je Craig izročil Whitelawu, angleško vlado obtožuje, da pripravlja v Ulstru ustavne spremembe proti volji protestantske večine. Protestantski skrajneži obtožujejo nadalje londonsko vlado, da gre na limanice katoliški manjšini s tem, da hoče uvesti proporcionalni sistem v volitve krajevnih organov in upravljati deželo z mešanim sistemom, kjer bi si London in Dublin delila oblast. Proti taki rešitvi nastopajo protestanti, ki so sicer vedno zastopali stališče lojalnega pripad-ništva angleški kraljevini, ki pa spričo nevarnosti, ki jih poraja najnovejši razvoj, izjavljajo, da so pripravljeni na odcepitev od An glije. VVhitelavv je sprejel Craiga v okviru pogovorov z vsemi zakonitimi političnimi strankami in gibanji v Ulstru. Angleška vlada skuša baje doseči najprej določen sporazum med raznimi strankami in potem med temi in njo samo. Whitelaw je po Craigu sprejel znanega protestantskega pastorja Jana Pai-sleya, ki je voditelj ekstremistične protestantske organizacije, ki se je odcepila od unionistične stranke Briana Faulknerja. Zdi se, da je «Ulster loyaiist council* nastopil pri Whitelawu s tako ostrino, ker je angleški minister sprejel pred časom tudi predstavnike socialdemokratske - laburistične «katoliške» stranke. Protestantski ekstremisti so videli v tej londonski pobudi (do katere je prišlo prvič) jasen znak, da angleška vlada zapušča obrambo izključnih interesov protestantske večine Gverila v Ulstru pa divja na- «K0NTESTACIJA» Božične voščilnice in božični reki so na zatožni klopi. Pripadnice ameriškega gibanja za osvoboditev ženske so se namreč pritožile, ker s0 tradicionalni reki «prenatrpani* z možmi in ženske so le poredko omenjene. Nemgorška revija «MS», ki jo izdaja «Women’s Lib.* je izšla z velikim napisom na naslovni strani: «Mir vsem dobrim ljudem na svetu, dobri možje, se morajo zavedati, da obstajajo tudi ženske». Zahteva ženskega «osvobodilnega gibanja* je vlila strah v kosti marsikomu, ki že misli, da bo treba spremeniti vse reke, ki so bili doslej v rabi. Če smo doslej imeli le svete tri kralje, zakaj bi jim ne pridružili še tri kraljice? Znana angleška božična pesem pravi med drugim: *Bog vam podari počitek, o veseli možje*. Kaj pa ženske? Ali bi bilo treba dodati možje, ženske in otroci? Marsikdo je mnenja, da bi morali najprej imenovati gospe. Sporno je tudi vprašanje pastirjev, ki so čuvali živino. Ali pastirice nimajo iste državljanske pravice, vprašujejo ženske. prej. Davi so našli v pokrajini Ar-magh, blizu meje z Irsko republiko truplo Williama Johnstona, ki je bil svoj čas župan v Armaghu. .Johnston je eden od protestantskih veljakov v tej pokrajini. Po poklicu je bil premožen tapetnik, poročen z dvema otrokoma Včeraj se je z nekim svojim delavcem (bivšim policajem) odpeljal v neki kraj blizu meje, kjer v glavnem izgubil oblast nad vozilom. za v®" zil na drugo stran ceste in trčil v tovornjak, ki je PrJ'bUs nasproti. Zaradi sunka je avt° treščil v drevo. Dve osebi pa sta umrli v P ^ metni nesreči pri Savoni. Nes^, neža sta s svojim «fiatorr* jj čelno trčila v tovornjak. gjjjo silovitega sunka se je ma*° vnelo in moža sta umrla v P0*8^. Šoferja tovornjaka sta skušala P skočitj na pomoč ponesrečence” a se nista mogla približati avt0 bilu zaradi požara. .........................................................im.in............. ŽE TRETJA TATVINA MAMIL NA NEWYORŠKEM POLICIJSKEM POVELJSTVU Sedem kg heroinu izginilo iz jeklene blagajne Znanstveniki so ugotovili, da brezmerno uživanje pomirjevalnih sredstev vodi k uživanju mamil NEW YORK, 19. — Vse kaže, da je iz poveljstva newyorške policije izginilo še sedem kg heroina, ki bi ga morali agenti izročiti sodišču kot «corpus delicti*. V nekaj dneh so ugotovili, da so iz poveljstva new-yorške policije že trikrat izginile večje količine mamil. Prvič je izginilo 26 kg morfija iz urada za »corpora delicti*. Lažni a-gent se je predstavil uradniku s pooblastilom. da prevzame mamilo v imenu nekega preiskovalnega sodnika. Mož je nekaj dni pozneje vrnil vreče, le da je heroin nadomestil z moko. Le nekaj dni pozneje so odkrili, da je iz varnostne blagajne po- veljstva newyorške policije kdo ukra del 10 kg mamila, danes pa so ugo tovili primanjkljaj drugih sedmih kg Zadnja tatvina pa je nekoliko raz lična od prvih dveh. Kaže namreč da omenjene količine mamila niso ni koli shranili na policijskem povelj stvu, pač pa so jo neznanci iznak-nili že prej. Lažni detektiv, ki je izmaknil pr vih 26 kg heroina, je nosil značko z izmišljeno evidenčno številko, pobotnico pa je podpisal z imenom Joseph Nunziata. Slednji je bil zelo iz kušen agent, ki se je več let bojeval proti razpečevalcem mamil. Pred devetimi meseci se je ubil v služ- benem avtomobilu s strelom iz samokresa v teme. Newyorški preiskovalci sodijo, da je podpis na omenjeni pobotnici spretno ponarejen. To edino sled bodo zato izročili grafologom, da ugotovijo ali je njihova domneva pravilna. Vprašanje mamil vzbuja v ZDA v zadnjih časih največjo pozornost med Američani. Tatvine na poveljstvu new-yorške policije, procesa proti razpeče valcema Francoisu Davidu in Augu-steju Ricordu so pritegnili pozornost ljudi. Zlasti pa je presenetila Arne ričanc vest, da so razpečevalci tiho tapili mamila v ZDA v truplih ame- riških vojakov, ki so umrli v Vietnamu. V Mehiki so pred kratkim aretirali Jorgeja Asafa Balo, o katerem sodijo, da je vezni člen med francoskimi in ameriškimi tihotapci mamila. Policija je izjavila, da je obtoženec priznal, ta pa se skuša sedaj rešiti s trditvijo, da so ga agenti k temu prisilili z okrutnim mučenjem. Obtožuje namreč policiste, da so ga zaprli za petnajst dni v temnico in mu grozili, da bodo mučili njegovo ženo in otroke, če ne bo priznal, da razpečuje mamila. V Parizu so se medtem sestali znanstveniki dvajsetih držav zahtevali strogo nadzorstvo na rC. go mo mirilnih sredstev. Strokovnjak.^. namreč mnenja, da brezmerno j ^ \ mamil. Kaže namreč, da se Ilu"'"[T)i- nje mirilnih sredstev, tablet Pr°\‘ jjje vobolu in zobobolu uvaja v u , jjh* mla° .. vdaja mamilu, če starši uživajo rilna ali dražilna sredstva. Poveljstvo ameriških čet v ^ pa je sporočilo, da je vsaj vsa^njih ameriški vojak narkoman. Po r» statistikah so ugotovili, da se 4. ^ stotkov vojakov vdaja mamilo1” gg. so heroin, morfij in podobni on-skrbljujoča je tudi ugotovitev, o® stotek stalno narašča. me stanovanja. V določenem -- .. ku so vdrli v stanovanje irlj moški, ki so odpeljali ime* in delavca. Delavca so davi aa®*! še živega, gospodar pa .ie prestreljen tilnik. Na koncu naj še omenimo d® .n neznanci ranili mlado deklico nekega policijskega agenta. ške oblasti pozivajo prebivali naj ne kupuje za svoje otroke ' ki so na las podobne Pravese. orožju, ker predstavlja v danjih okoliščinah pravo nevarno za malčke. VČERAJ NA ITALIJANSKIH CEST^ Osem oseb umrlo v treh prometnih nesrečah NEAPELJ, 19. - štiri osebe izgubile življenje v prometni sreči pri Trecchinii (Potenza). ~,g za dva orožnika, jetnika, katere* sta spremljala v Milan na ProCs0 in šoferja vozila, s kateritn potovali. Na »mercedes* orožm • je pri Trecchinii padlo nekaj c ^ iz cementa, ki jih je prevažal n tovornjak, ki je vozil v drugi s”le ri. Na širokem ovinku so P°PUSV(). vezi in težke cevi so padle na ^ žilo ter ga zmečkale. Agenti P metne policije so aretirali °^a ferja tovornjaka. ^ Dva karabinjerja sta umrl® tni devet je bilo ranjenih v ProrT>e ^ nesreči blizu Livorna. Orožnik1' ^ so se vozili z majhnim avtobus®^ so bili namenjeni v vojašnico-nekem ovinku je šofer avto” _