Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. "■ Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. Frančiškanska ulica št. 6, t. nadstr., ===== Učiteljska tiskarna. ===== Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana oisma se ne sprejemajo. Reklamacije == za list so poštnine proste. = Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15-—, za četrt leta K 750, za mesec K 2‘50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42*—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni ob« javi po dogovoru primeren popust Štev« 34 Rušila razglaša konec voinega stania. j» Dunaj, 11. februarja. Brzojavni korespondenčni urad poroča iz Bresta Litovskega z dne 10. februarja: Nemška, avstrijsko-ogrska In ruska komi-siia za obravnavo političnih vprašanj je imela včeraj in danes seje. Na današnji seji je sporočil predsednik ruske delegacije po na o-čiiu svoje vlade, da proglaša Rusja konec voinega stanja in se odreda formelni mirovni pogodbi, da odreja popolno, takojšnjo demobilizacijo ruskih bojnih sil. Za vse nadaljne razgovore, ki so potrebni vsled tega položaja med četverozvezo in Rusijo glede upostavitve medsebojnih diplomatičnih, konzularnih, pravnih in gospodarskih odnošajev. je gospod Trockij predlagat pot direktnih pcgaj nj med udeležinimi vladami in po komisiji četvero-zveze, ki so v Petrogradu. Mir z Ukrajino. S prav lakoničnim poročilom javlja v soboto zjutraj korespondenčni urad iz Bresta Litovska: Mirovna pogodba z Ukrajino ie bila danes zjutraj ob dveh podpisana. Peterburška agentura pa poiroča z one t>. t. in.: Predsednik sovjeta ljudskih komisarjev je izdal ob koncu protirevolucionarnega gibanja ukrajinske rade in pristašev Dutova naslednji oklic: »Cette sovjeta so dne 29. januarja, vkorakale v Kijev. S strategičniimi -operacijami in vrhovnim poveljstvom je bil poverjen pomočnik vojnega tajnika. Garnizija »kijevska se je z vso artiljerijo četam pomočnika vojnega tatništva pridružila -im -kijevska rada je bila odstavljena. Glavni sekretariat je. ko so ga vsi zapustili, pobegnil M izginil. Izvršilni odbor sovjetov v Ukrajini s sedežem v liarknvu je brl proglašam za naj višjo oblast v Ukrajini kakor tudi zopet urejeno federativno zvezništvo z Rusijo. Glavni izvršilni odbor in ljudski sekretariat sta premestila dne 2. februarja svoj sedež v Kijev, čete rade na jugozahodni kakor tudi na nimunski fronti, so se v zmislu sklepa prostovoljno 'razšle. Glavni izvršilni odbor je sklical kongres. Udeležbo in sodelovanje na tem kongresu so vsa mesta in guvernem-enti Ukrajine brez izjeme obljubili. Vse občinske in državne ustanove so prevzele čete sovjeta. Predsednik sovjeta ljudskih komisarjev: Ulja-nov Ljenin«. __ . Iz tega oklica je razvidno, da je v Ukrajini dosegla boljše viška vlada popoln uspeh ter da 'e vlada sovjetov obnovila federativno zvezništvo med Ukrajino in ostalo Rusijo. Sklep .miru, ki ga je napravila ukrajinska meščanska rada s centralnimi državami, utegne imeti praktičen pomen le tedaj, če g)a potrdi ruska boijševiška vlada, zakaj vladna rade ne obstoji več, in ruska vlada utegne pritrditi temu 'miru le tedaj, če se sklene " -mir sz vso .Rusijo. Sili dejstev, ki odmeva iz Ljeninovega oklica, se tudi grof Gzemin im v. Kuhlmann ne bosta mogla upirati; nenaklonjenost revolucionarnim boljše vikom, ta ž^ja, da se sklene mir z meščanskimi strankami , ter »nanašanje 11 inteligence« Ukrajine, dalje gonja zlasti nemško-jiaoionataega časopisja proti Trockemu, 'ki postaja že ostudna, zbujja sum, da hočejo centralne države potom postebnjega miru s posameznimi deli ruske države prikrivati namen aneksij ter onemogočiti tnir s colo Rusijo. Zmaga sovjetov v Ukrajini pa nas prepričuje, da je mir z Ukrajino najbrže le slabp nadomestilo za mir z Rusijo. »Leipziger Volkszeftung«, glasilo neodvisnih socialnih demokratov pn*vt: »Politično bi pomenil ta poseben mir ot-ežkočanje poljskega vprašanja. Razmerje z tnovo poljsko vlado se ni razvilo tako 'kakor so želele centralne države. Poljsko regentstvo je podalo izjavo, da noben ukrep, ki bi se napravil o Poljski, ni zanje obvezen, če ni' udeležena pri njem poljska država in ga ni odobrila. Če se bodo pa določile meje Ukrajine v posebnem miru s kijevsko rado. nc da bi temu pritrdili rilska kakor tudi poljska vlada, povzroči poseben mir z Ukrajino težke diference z Rusijo in Poljsko. Sicer pa ni mogoče sklepati mir z državo, katere meje niso določene napram drugim strankam, ki se obenem pogajajo«. Poseben mir z Ukrajino, pa tudi sicer ne more Imeti posebnegga pomena. V Rusiji imajo večjo ali manjšo meščansko vojno, ki bo še dolgo ovirala redno trgovino med Ukrajino in -osrednjimi državami. Iz Ukrajine ni 'torej mnogo pričakovati. Če pa bobševiki ostanejo gospodaril situacije, bo pa mir z Lltrajiao povsem brv pomemben. Iz Rresta-Litovska že dalje časa ni poroči. Pravijo, da 'je pokvarjena telegrafska zvezi-*. Na drugi strani pa vemo, da preti Nemčija ! rr-okomu s prekinjenjom mirovnih pogajanj. Češ. da Rusija noče miru. Te vesti razširja časopisje centralnih držav, ker hoče zvaliti kriv-d-\ da se mir nc sklene, na boljševike. In te vesti, prihajajoče večinoma iz Londona, Pariza in Stockholma, moramo olisojati, ker so neresnične in zlobno tendenčne -proti ruski delavski vladi, , V Ljubljani, pondeljek dne 11. februarja 1918. Leto O. Otmtnlti moramo še dejstvo, da }• sedanja, ruska vlada že dne 29. oktobra (po ruskem štetju) 1. zavrgla načelo, da bi bil poseben mir »sramota« 'in takoj pričela mirovna pogajanja; 2. ko je prvič pretila nevarnost, da se mirovna pogajanja prekinejo, se je Trockij uklonil zahtevam centralnih držav In omogočil nadaij-na pogajanja; 3. Rusija je pripravljena opustiti Litevsko, BoAjsko, Kursko in Ukrajino (ki štejejo 48 milijonov prebivalcev), Če se hočejo ti narodi res ločiti od Rusije, o čemer naj narodi sami glasujejo; 4. Trockij potrebuje mir; če ga ne doseže, -izgubi -njegova stranka podporo vojakov in je brez -moči; 5. nadaljevanje vojne za Rusijo nima nobenega haska in je nevarno; za-kaii, nima ne prave vojske in nje vojna industrija je nezmožna. Kdor se zaveda teh dejstev, bo pač prav lahko presodil, če je -res ali ne, da bi ruska delavska vlada ne marala miru. S tega stališča le moremo tudi presojati mirovna pogajanja z Rusijo in najnovejši mir z Ukrajino. Želimo mir, a ta mora biti pošten in pravičen; pot do takega miru pa vodi le potom demokracije in demokratičnih dogovorov, sicer to ni zadnja svetovna vojna. Razpravaproti Dittmannu. -Kakor smo bili že poročali, je bil obsojen član neodvisne socialno demokratične stranke državni poslanec Dittmanin na pet let trdnjavske ječe zaradi poizkušene veleizdaje in na dva meseca zapora zaradi odpora. Dittmann je bil zakrivil te »zločine« s tem, da je bil v Treptov-skem parku poročal stavkajočim o stavki in da je dejal med drugim: »Vzdržati moramo im ne odnehati od stavke«. Govoril je -dalje, čeprav je pozval nek stražmojster množioo trikrat, naj se razide. Dittmann, da se je -tudi dejansko uprl. »Pri razpravi je izjavil Dittmann, da ni kriv. Povedal je, da -je bil član akcijskega odbora delavskega sveta. Odbor je štel 17 oseb in sicer 10 -moških, eno žensko in šest državnih poslancev. Položaj je bil-takšen, da poedinec ni imel nobenega vpliva na izbruh stavke. Stavka je izbruhnila kot elementarni družbeni dogodek, kot reakcija proti uporabi izjemnega stanja in proti početju »Domorodne stranke« in vsenem-cev. Delavstvo je bilo pod vtiskom, da jači početje teh ljudi v-oljo za nadaljevanje vojne pri- sovražnikih. Delavstvo je hotelo z demonstracijsko stavko dokumentirati, da ne soglaša z gonjo za vojno teh ljudi ta pospeševati je hotelo mirovno stremljenje na Angleškem in Francoskem. Dittmann zavrača očitek, da bi bil hotel on ali drugi člani akcijskega odbora pospeševati stavko. Njih namen je marveč bH, da pripeljejo stavkajoče v zvezo z vlado m so zato napravili izjalovljeni poizkus, da pregovore državnega podtajnika Walirafa, naj prične pogajanja z delavci in z odborom. On je sicer bil član akcijskega odbora, toda vodstva stavke ni imel v rokah. Na sh-od v Treptovskem parku je bil povabljen, a vedel ni, če je shod policijsko naznanjen ali ne. Na shodu je dejal, naj pokažejo delavci z veličastnim 'izrazom volje, kakšen naj bo mir. Ko je pa videl, da ne prodre več z glasom v vedno naraščajočem nemiru, je sklenil svoj govor z besedami: »Živel splošni demokratični- mir!« O stavki ni govoril in ni dejal, da ne sme delavstvo odnehati od stavke. Predsednik sodišča je dejal -na fco Dittmain-nu, da bi bil moral on, kot državni poslanec, vendar vedeti, da je zločinsko dejanje, če -napadejo delavci Nemčijo zahrbtno tedaj, ko je domovina v težki vojni. Dittmanin odgovarja, da stavka delavstva ni imela -tega namena, temveč da je bi/la le demonstracijska stavka proti aneksijskemu miru. Stavka je bila sklenjena le za -tni dni, a ker se vlada ni hotela pogajati, je trajala dlje. Predsednik opomini na to, da je popolnoma vseeno, kakšno ime i-ma stavka. Dittmann izjavi dalje, da je intelektuetai povzročitelj stavke po -mnenju socialistov gospod Tirpitz. Predsednik: Ekscelenca Tirpitz, ki ima vendar velike zaslu-ge, morda ne odgovarja v svojem političnem delovanju, vašim nazorom. Ce njegovo delovanje razburja delavstvo, tedaj bi bila dolžnost strankinih voditeljev del-ovaiti z vsemi sredstvi proti itemu, da se ne izraža ta razburjenost s splošno stavko. Ditt-mann pravi nato, da na take stvari nima posameznik nobenega vpliva. O dogodkih v Treptovskem parku pove Dittmann, da ga je hotel zgrabiti orožnik za roko -in mu grozil, da ga Pidi ustreli. Izmed prič je bil zaslišan tudi Scheidemamn, 'ki pravi, da je vzrok stavke v nezadostni prehrani, v razburjenju delavstva nad odpravo zborovalne svobode, ker se n-e more pogovoriti. Vzrok je -tudi cenzura, ki ne dopušča, da bi delavstvo javno prednašalo svoje pritožbe. Najtehtnejši povod jo pa to, ker je delavstvo v skrbeh, da se raztegne vojna v neskončnost, ako ne zavzame vlada jasnega stališča k mirovnim pogajanjem. Schoidemann je zanikal, da bi bila stavka v kakršnikoli zvezi z rusko revolucionarno stranko. Nato so bili preči tani letaki, ki so jih bili našli pri Dittmannu. Med letaki -je tudi eden z dne 12. januarja, v 'katerem se že govori o stavki Letak je podpisan tudi od Dittmanna. Pred-sedn-ik pravi, da govore sicer letaki le o demonstracijski srtavki, a tajno se tje mislilo gotovo- tudi tu revolucijo, kakršna 'je bila na Ruskem. Nato pravi Dittmann; Dobro vemo, da so stvari na Ruskem, ki te skoraj izključno ie agrarna država, povsem drugačne 'kakor v Nemčiji. V Rusiji ni govora o državni oblasti v mouernem zmislu, pri nas j® -državna oblast vse drugače utrjena, zato se ni pojavila pri nas taka misel, kakršno je bil izrazil predsednik, Nagib stavke je bil reakcija proti izjemnemu stanju. Zastopnik -obtožbe je izjavil: Vojna se nagiba h koncu in zato je menila socialna demokracija, da je ta itrenotek ugoden, da uresniči svoje politične ciije s tem, da revoiucioinira proti viadi. Stavka ni prišla nenadoma, kakor trdi obtoženec. To se vidi iz letakov, ki govore taka izzivajoče. -Obtoženec hoče biti voditelj ljudstva, a je podlo izrabil to vlogo zaupanja na škodo naše domovine. Voditelje stavke zadene krivda, če se vsled stavke podaljša v-ojna. Zato je treba uporabiti proti obtožencu zakon z vso strogostjo. Zato predlagam, -da se obsodi obtoženca zaradi poizkušene veleizdaje na pet let ječe in pet let izgube državljanskih pravic, zaradi -odpora na -dve teti zapora ali pa na skupno kazen šestili let ječe ta petih let izgube državljanskih pravic. Ro dvournem posvetovanju je razglasilo sodišče sledečo sodbo: Obtoženec je član neodvisne socialno demokratične stranke; njena načela so v -naj ostrejšem nasprotstvu s svetovnim, naziranjem meščanskih strank. Ta stranka stremi po tern, da zavladajo delavske -mase tako, kakor se je to zgodilo na Ruskem, Letaki dokazujejo, da se nazori boljševikov širijo tu-dd že po Nemčiji. S stavko je hotelo prisiliti delavstvo vlado, da bi sklenila takoj -mir, če tudi mir s pogoji, kakršne zahtevajo sovražniki. Zato je imela stavka revolucionaren značaj. Sodišče je priznalo obtožencu olajševalne okoliščine, ker obtoženec s svojim postopanjem ni imel namena, da bi se Nemčija razsula. Na podlagi tega se ga obsodi na pet let trdnjavske ječe zaradi poizfcu-šene veleizdaje in dvomesečni zapor zaradi odpora. Za žensko volilno pravico. Socialno demokratični poslanci HiiUebrand in tovariši so v poslanski zbornici' vložili naslednji predlog: Vlada je dne 19. -januarja t. 1. zastopnikom stavkajočega delavstva -izjavila, da so se predpogoji ta vidiki za razpravo o občinski volilni pravici vsled vojne bistveno izpremenili. V spoznanju, da se morajo v bodoče 'tudi na tem polju javnega življenja demokratična načela bolj kakor doslej uveljaviti, se je vlada zavezala, predložiti deželnim zborom čim prej zakonsko osnovo o reformi -občinske volilne pravice. Vlada je tudi izjavila, da niima načelnih pomislekov proti temu, da vsled sodelovanja v vojni opravičene zahteve ženstva po uveljavljenju v -javnem življenju, najdejo izraza v -reformah občinske volilne pravice, ki naj odgovarjajo načelom volilne pravice za državni zbor ta načetem pro-porčnega sistema. S tem je vlada priznala opravičenost zahteve po volilni pravici žensk v občini. Iz istih vzrokov, iz -katerih se ženskam ne more več odrekaiti občinska volilna pravica, se jim tudi ne sme odrekati volilna pravica za državni zbor. še večji -in pomembnejši so interesi, katerih zastopanje omogočuje ženskam Še le priznanje volilne pravice za državni zbor. 2e v mirnih časih te žensko delo pridobite za vse naše narodno gospodarstvo trajno naraščajoč pomen. Cel-e industrije temelje bistveno na ženskem delu. Vojna -je nove neštete tisoče žensk privedla k pridobitnemu delu; njih delo je v enaki meri potrebno državi kakor narodnemu gospodarstvu. Odprli So se ženskam novi poklici, nobeno polje človeškega dela jim, ni več tuje. V nezaslišani meri je nasitel pomen ženskega dela za skupno gospodarsko življenje, v poprej neverjetnem obsegu sta država in družba pri delili ženskam težke dolžnosti. Večje dolžnosti marajo imeti za posledico večje pravice — brezpravnost ženske v državi pa je ostala ista. Sl-ej ko prej je ženska 'izključena od vsakega vpliva na volitev državnega zastopstva. Vojni morajo slediti dalekosežne politične preuredbe. Pravica ljudstev, da si sama urede svojo -osodo, pravica do demickraoije se ne more še nadalje odrekati. Tajna diplomacija s svojimi nevarnimi spletkami- mora 'izginiti — potom javnih razprav bodo narodi določali svoje odno-šaje, od ljudstva do ljudstva se bodo sklepali dogovori. S tem pa narasle pomen parlamenta daleč preko njegove današnje mere, naraste pa tudi interes vseh delov ljudstva ta ž njim interes ženstva, da postane deležno pravice, upll-vati na sestavo ljudskega zastopa in s tem tudi na njegove sklepe. Kot delovne članice družbe, kot državljanke, kot matere in vzgojiteljice bodočih generacij i-maj-o pravico do politične veljave. Volilna pravica se ženskam ne sme več odrekati. Zc zdavnaj so druge države ugodile tej nujni zahtevi časa. Veliko število amerikanskib držav, avstralske kolcnite, Nova Zelandija, Finska in Norveška so že pred vojno podelile ženskam aktivno in pasivno volilno pravico, Anglija, Švedska, Rusija in druge -države so jim priznale popolno, ati vsaj omejeno občinsko volilno pravico. V vojni ojačamo stremljenje po demokraciji je prineslo ženskam politično rav- noprfl.vnost v Angliji, Rusiji, v Kjtoadj to na Data* sk-em, v Franciji ta na Nteoaeunskam volilno pravico za državo ta občino, celo Ogrska se pripravlja, priznati enemu dela njenega ž*ostva volilno pravico za državni zbor. Povsod se gladi pot za žensko volilno pravico. Glede ravmopravmasti ženstva ne san« Avstrija zaostajati za drugimi državami. Ne sme se več odlašati, tudi v Avstriji se mora odpraviti stara krivica. Zato predlagamo; Poslanska zbornica naj odobri naslednjo zakonsko osnovo: S privoljenjem obeh državnih zbornic odrejam: V prvem ta drugem odstavku § 7. temeljnega zakona o državnem zastopstvu z dne 21. decembra 1867, izprememjenega z zakonom z dne 26. januarja 1907, naj se izločajo besede »... moškega spola...« Ta izpremeoriba naj se primemo uporablja glede volilnega reda za državni zbor ta glede zakona v varstvo volilne -in zborovalne pravice. Politični pregled. — Mir z Rusijo v nevarnosti Minuli teden so imeli v Berlinu dolga »tehtna« posvetovanja, ki so se najbrže tikala vprašanja miru z Rusijo in Ukrajino. Demakrttične zahteve pe-terburške vlade ne ugajajo 'imperialistom! in vsenemcem, zato so zagovarjali poseben mir z ukrajinsko meščansko rado, čeprav tvori ta le del ruske države, da s tem izigrajo rusko vlado ljudskih komisarjev. Da je res tako potrjujejo »Leipziger Neueste Nachrichten«, ki poročajo -iz Berlina, da so centralne države sklenile poseben mir z Ukrajino iz vojaških vzrokov, ker postane s tem bojna črta od Lu-cka do Gnnovic prosta. Poročilo iz Berlina pa še dostavlja, da Nemčija na miru z Rusijo ni več tateresirana, ter da -bo nemška vlada rešila poljsko vprašanje po svoje ta se -niti ne bo ozirala na obljube grofa Czemtaa, če Trockij ne mara sprejeti njih pogoje. To priznanje pomeni prav mnogo, popoinama novo politično orientacijo. Ce upoštevamo ta dejstva v spremembi politike, potem tudi -razumemo zlagana poročila o razmerah v Rusiji, ki jih tako pridno razširja meščansko časopisje po deželah sporazuma In tudi v centralnih državah. To nam jasno dokazuje, kako lepo so složni- prijatelji ta sovražniki v boju proti ruskemu demokratizmu. Lažnjive vesti o ujetju Kriljenka, o tiranstvu botiševikav kujejo v Londonu, Parizu ta Stockholmu z namenom, da vzamejo ugled vladi, ki hoče demokratičen mir, in pripravljajo javn-ost na iz-jatevljente mirovnih pogajanj — po krivdi bolj-ševikov. Peterburška vlada je zastopnica ceie Rusije. Mir z Ukrajino bi bil mogoč sporazumno s peterburško vlado. Ker se je pa sklenil mdr za nje hrbtom, je popolnoma naravno, da bo peterburška vlada, pa bodi boijševiška ali kaka druga, odločno protestirala proti takemu miru. Obenem pa bo delalo velike težave posebnemu miru z Rusijo tudi novo stališče Nemčije v poljskem vprašanju, ki ne steni več na programu brez aneksij in samoodločevanju narodov. Poseben mir z Ukrajino ta poljsko vprašanje pa ne bosta razvnela novih vojnih stra-stšj ie v Rusiji, marveč še prav posebna v deželah sporazuma. = »Tehtni ukrepi«. Pri berlinskih tajnih posvetovanjih niso govorili le o miru z Ukrajino, Rusijo ta o splošnem miru, marveč tudi a notranjih stvareh. Zlasti so se pečali, kakor posnemamo iz razimotrivanj nemških listov, z delavskimi stavkami v Avstro-Ggrskd ta Nemčiji. Pravijo, da so ukrepi taki, da se ni treba nikomur nič vznemirjati, čeprav se ne sklene mir z Rusijo. Posvetovanja šo se tikala torej v prvi vršiti, ker poročila to -najbolj naglašajo, notranjega »sovražnika«. Le; tako moremo rezumeti pisavo vsenemških listov,' na pr. »Norddeutsche Allgemeine Zeitung«. =■ Odstop s Haberraanna. V češkoslovan-ski socialni demokraciji se je pred nekaj meseti pojavila opozicija v vodstvu stranke. Posledica je bila, da je dolgoletni predsednik kluba poslanec sodr. Nemec odstopil in je opozicija volila predsednika s. Habermanna. Konferenca, ki se je vršila v Pragi, pa ni bila zadovoljna s sedanjim vodstvom. Izrazila je jasno željo, da naj bi se s. dr. Šmeral zopet udeleževal aktivno političnega delovanja, čeprav mu je opozicija delala krivico. Habermann je namreč želel, da bi se češkoslo* vanska socialna demokracija mehanično združila z narodnimi socialisti. Zaupniki so ga skoro soglasno s tem že drug č obsodili zaradi te njegove politike. Haberman je izvajal konsekvenco tn odstopil kot predsednik. =*> Sprememba v ogrskem ministrstva. Danes sta bila imenovana generalni ravna tel' avstro-ogrske banke v Popovics finančnim, groi Bela Sereny pa poljedelskim ministrom. - Meščanska sodba o položaju v Rusiji. Ravnatelj »Nya Bankeai« Aschberg, fci večkrat potuje v Rusije, te v razgovoru, s časnikarji povedal svoje vtiske iz Rusije. Aschberg je dobil od vlade boljše vikov dovoljenje za izvoz večje množine strojnega olja, socialist Ltadhagen te dobil dovoljenje izvoz čaja. Aschberg pravi, da so boljševiki še vedno gospodarji položaja. Dogodkov, kakor razpust konstituanite, se ne sme presojati z merilom, kakršno velja za normalne čase. Rešitev revolucije se je zdela boljše vikom važnejša -nego dolge parlamentaričae diskusije. Konstituanta ni Imela med ljudstvom tako številnega pripadništva. kakor so mentli % Stran 2. NAPREJ. Stev. 34. tujini. Tudi med meščanskimi krogi občudujejo en e rži jo ;im delovno silo boljše vikov in odkrito se priznava, da ni nikogar, ki bi nadomestil vlado boljševikov, če bi ta odstopila. Značilno za to, kako narašča vpliv boljševikov je, da bo priznala Amerika v kratkem času njihovo vlado. = Velika Poljska. Poljsko 'časopisje poroča iz Varšave, da je 178 poljskih društev razglasilo oklic, v katerem so 'izražene želje in zahteve poljskega ljudstva v naslednjih točkah: 1. Vpostaviitev politično, gospodarsko Ln vojaško neodvisne Poljske v mejah, ki jej omogočijo gospodarski razvoj, z izhodom k 'morju. 2, Ustanovitev prostovoljne zveze svobodnih ljudstev na ozemlju nekdanje poljske države. SporazumJjenje teh ljudstev potom poljskega deželnega zbora in deželnih zborov dotičnih ljudstev naj se izvrši brez tujega vpliva. 3. Sklepanje o organizaciji države, o njenih mednarodnih odnošajih in dogovorih je stvar zakonodajnega deželnega zbora, ki naj se izvoli na demokratični podlagi. Vsak pritisk od tuje strani, navzočnost tujih armad in oblastni mora biti izključena. Poljska, ustanovljena brez sodelovanja poljskega ljudstva in proti njegovi volji, ne bo nikdar zadovoljna s svojim položajem in bi bila trajna nevarnost za evropski mir. = Italija in Jugoslovani. »Secolo« poroča iz Londona: Londonska vlada pospešuje poskuse, mereče na sporazumi jen j e med Italijo in Jugoslovani, ker »sveti egoizem« iz leta 1915 ni več merodajen. Rezultat londonskih pogajanj se primernim potoni sporoča italijanskemu vnanjemu ministru . — Proces proti Bolo paši. 4. februarja se je pričel pred tretjim senatom v Parizu proces proti Bolo paši, ki je obdolžen, da je imel zveze z Nemčijo z namenom, da pospešuje zadeve Nemčije. Obtožnica pravi, da je prejemal po različnih ljudeh denar iz Nemčije, s katerim naj bi vplival na francosko časopisje. S podkupovanjem naj bi pripravil časopisje do tega, da bi pričelo pisati za poseben mir med Nemčijo in Francijo. = Umri je francoski minister Luiz Renauld. Dnevne beležke. — Vzdrževalna podpora svojcev za ogrske podanike je v zmislu odloka deželnobram-bnega ministrstva (odd 18 b, št. 5705 ex 1917) popolnoma enaka podpora avstrijskih podanikov. Svojci (ogrski državljani) dobivajo, če stanujejo v Avstriji po svojem bivališču po 2 K, 1.80 K ali 1.60 K na dan, če so stanovali ob vpoklicu vsojca ali v času ko so postali podpore potrebni, v Avstriji in niso od takrat zapustili Avstrije. Sicer pa razglaša odlok izrečno, da velja tudi za te svojce v popolnem obsegu avstrijski zakon. — Olajšava glede prehrane. Z Dunaja se po>roča, da je z ozirom na dovoz iz Rumiunije v kratkem pričakovati olajšave glede prehrane. Posvetovanja glede prehrane se bodo v najkrajšem času nadaljevala. V dosedanjih konferencah se je doseglo popolno sporazumljenje glede onih odredeb, ki so potrebne, da se v obeh državah monarhije zaloge v polnem obsegu dosežejo. Z obeh strani je glede medsebojne pomoči zajamčeno lojalno sodelovanje ter se bode ne samo glede živil, marveč 'tudi glede industrijskih izdelkov po možnosti oziralo na opravičene želje in narodnogospodarske interese. — PrvJ redni občni zbor ..Mednarodne zveze tržaških in primorskih časnikarjev* se je vršil včeraj ob 11. dopoldne v mali dvorani Trgovske in obrtne zbornice (stare borza). Dnevni red: Poročilo pripravljalnega odbora, volitev odbora in drugih društvenih funkcionarjev, razno. Vojna. Dunaj 9. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. — Šef generalnega štaba. Berlin 9. februarja. Wo!ffov urad poroča iz glavnega stana: Zapadno bojišče: Severno Pa-schendaele in zapadno od Oppy smo v manjših spopadih infanterije ujeli nekoliko Angležev. Iz-vidno delovanje nekega našega maloštevilnega oddelka pri Fontaine je pri sovrsžniku povzročilo ljut topovski ogenj. Na vzhodnem pobočju Cote Lorraines je imel naš sunek proti sovražnem pozicijam povoljen uspeh. Dunaj 10. februarja. (Kor. urad) Uradno se razglaša: Na visoki planoti Sedmih občin in vzhodno Brente živahno artiljerijsko delovanje. — Šef generalnega štaba, Berlin 10. februarja. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Zapadno bojišče: Na posameznih mestih fronte artiljerijsko delovanje V spopadih z izvidnimi oddelki smo ujeli blizu morskega obrežja nekoliko Belg jcev in Fr&ncozov, severovzhodno Yperna ter med Catribraijem in St. Quentmom pa znatno število Angležev. V ozemlju Moza ter severozapadno Nancy živahno bojno delovanje sovražnika. V dolini Sedle je francoski izvidni oddelek začasno \ drl v naše sprednje črte; v pokrajini AUendorf (ub alzaški meji) smo zavrnili sovražnika pred našimi žičnimi ovirami. — Z ostalih bujiSč nič novega. — Von Ludendorff. Zadnje vesti. Mirovna pogodba z Ukrajino. D u n a j, 10, februarja. Brzojavni kore-spondenčni urad poroča iz Bresta Litovskega: Ko je bil nastopd zaunji octmor pri pogajanjih, se je razglasno, da so se našli temeiit za skiep miru med če tv er oz vezo in ukrajmsKo ljuusko republiko. Odkar so se vrnile aeiegacije v Brest Litovsk, so se vršila pogajanja na tej pocuagi dalje. Spričo energičnega in neutrudljivega uela komisij in obojestranske-naklonjenosti, se je posrečilo, da se je sklenila ra pod- • pisaaa mirovna pogodba. Ker je Odo treba izdelati pet pogoanenm besedil, je biia svecanostna sklepna seja šele v zgoanjin jutranjin uran 9. februarja in se je poapisata pogooDa Državni tajnik iv ii h 1 m a n n je otvord sejo maio pred drugo uro zjutraj z nasteunjun nagovorom: »Gospodje! Niiliče od vas ne more prezirati zgodovinske važnosti -te ure, v katerej so se sesti v tej dvorani zastopniki čet v erozveze z zastopniki ukrajinske ljuuske republike, da podpišejo prvi mir, ki se sklene v >tej svetovni vojni. V posebno zadoščenje je zavezniškim-delegacijam, aa se poopiše ta 'mir z miaao državno tvorbo, ki je izšla iz vinarjev vetrne- vojne. Naj bi bil ta mir prvi izmed vrste biagono-snih mirovnih sklepov, blagonosen za zaveznike in za ukrajinsko repub-uko, katerej želimo vsi najiepšo bodočnost. Predsednik ukrajinske delegacije gospod Sewrjuk je odgovoril: »Z veseljem ugotavljamo, da se z današnjim dnem pričenja mir med četverozvezo in Ukrajino. Frišu smo semkaj z upanjem, da pride do splošnega miru- in da se napravi konec bratomorne vojne. Politični položaj je pa takšen, da se niso sestale tukaj vse države, da bi podpisale splošen mir. Prešinjeni vroče ljubezni do našega naroda in v spoznanju, da je ta dolga vojna 'izčrpala 'kulturne in nacionalne sile našega naroda, moraimo vse moči strmi ti v to, da ustvarimo nov čas preporoda. V trdneim prepričanju, da končavamo to vojno v interesu naših širokih demokratičnih mas in da bo pripomogel ta mir za splošno končanje vojne, radi ugotavljamo, da je bilo dolgo delo v Brestu Litovskem uspešno in da srno dosegli demokratičesi, za oba dela časten mir. Z današnjim dnecn stopa ukrajinska ljudska republika, porojena k novemu življenju, kot samostojna država v krog držav. Na svoji fronti končava vojno in bo skrbela za to, da vse sile, ki so skrite v njej, vstanejo k novemu življenju in se razcveto«. Državni tajnik K ii h 1 m a n n je povabil nato poblaščene zastopnike, da podpišejo mirovno pogodbo. Ob eni in 59 minut je podpisal-minister za zunanje zadeve grof Czernin kot prvj 'mirovno pogodbo, namenjeno Avstro-Ogrski, ob dveh in 20 'minut so bili izvršeni vsi' podpisi. Mirovna pogodba pričenja s sledečimi stavki: Ker se je v teku sedanje svetovne vojne proglasilo ukrajinsko ljudstvo za samostojno in je izrazilo željo, da vzpostavi med ukrajinsko ljudsko republiko in državami, kr so z Rusijo v vojni, mir, so sklenile vlade Nemčije, Avstro-Ogrske, Bolgarije in Turčije, da zedinijo z vlado ukrajinske ljudske republike mirovno pogodbo. S tem hočejo napraviti prvi kcrak k trajnemu in za vse dele častnemu svetovnemu miru, ki naj ne konča le strahote vojne, temveč ki naj privede tudi k obnovitvi prijateljskih od-nošajev mod narodi na političnem, pravnem, gospodarskem in duhovnem polju. Potem se navedejo diošli pooblaščenci nakar slede določbe: Člen I. Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolgarija in Turčija na eni strani in ukrajinska ljudska republika na drugi strani izjavljajo, da je vojno stanje med njimi končano. Pogodbo sklepajoče stranke so odločene, da žive v naprej v medsebojnem miru in prijateljstvu. Člen II. 1. Med Avstro-Ogrsko na eni strar ni m ukrajinsko ljudsko republiko na drugi strani, v kolikor bosta mejili obe državi druga ob drugo, bodo obstojale one meje, ki so obstojale pred izbruham sedanje vojne 'med Avstro-Ogrsko monarhijo in Rusijo. 2. Dalje severno bo potekala meja ukrajinske ljudske republike pričerxš>i pri Tarnogrodu v splošnem v črti Bielgoraij-Szczebrze!izyn-Krasmastav - Puhaczov - Radzyn - Miedzyr-zecze - Mielnik - Wysoko Litovsk - Kamieniec Litovskij - Pružany - Vygonovskoje Ozero. V posameznostih se določi ta meja po etnogra-fionih razmerah in z ozirom na želje prebivalstva po mešani komisiji. 3. Če bi imela ukrajinska ljudska republika še s kako drugo državo četverozveze skupne meje, tedaj se določijo v posebni pogodbi. Člen IH. Izpraznitev zasedenega ozemlja se prične nemudoma po ratifikaciji te mirovne pogodbe. Način, kako se izvrši izpraznitev in kako se izroče izpraznjena ozemlja, se določi po pooblaščencih interesi ranih delov. Člen IV. Diplomatičm in .'konzularni odno-šaji med pogodbo sklepajočimi deli se vzpostavijo takoj po ratifikaciji mirovne pogodbe. Kar najobsežnejša namestitev., obojestranskih konzulov se določi še- posebej. Člen V. Pogodbo sklepajoče . stranke se medsebojno odrečejo povrnitvi vojnih stroškov, to se pravi, državnim stroškom za vojno, kakor tudi-povrnitvi vojne škode, to se pravi one škode, ki je nastala njim in njihovim pripadnikom v vojnem ozemlju vsled vojaških odredb vštervšd vse rekvizioije, izvršene v sovražni deželi. ~ Člen VL Obojestranski -vojni , ujetniki , se odpuste v domovino; lehko pa ostanejo s privoljenjem dotične -države, kjer so sedaj, na njenem ozemlju ali lehko odadejo tudi. v .kako dru-. go deželo. Ureditev vprašanj, ki so v zvezi s, tem, je določena v členu VlU. posameznih, pogodb. V zelo dolgem in natančno izdelanem členu VII. se urede bodoči gospodarski, odnošaji med četverozvezo in ukrajinska.ljudsko republiko po sledečih načelih: Do 31. julija tega leta se obvežejo pogodbo sklepajoči deli, da dobavljajo drug drugemu prebitke svojih poljedelskih in industrijskih produktov. Množino blaga in cene določi komisija kise sestane takoj po podpisu mirovne pogodbe. Izmenjava se izvrši deloma po državnih ali po centralnih, mestih, ki so pod kontrolo države, deloma v svobodnem prometu. Dokler se ne sklene končnoveljavna trgovinska pogodba, vsekakor pa do poteka šestih mesecev po sklepu splošnega miru, se uredi medsebojni blagovni promet s provizorično pogodbo, ki se odpove od 30. junija .1919 na šest mesecev. Ta provizorij upostavlja one medsebojne carinske pogodbe, ki so veljale do izbruha vojne v prometu med Avstro-Ogrsko in Rusijo, za promet med monarhijo in Ukrajino. Vsebuje tudi vse važnejše določbe naših prejšnjih trgovskih pogodb z Rusijo, v kolikor se lehko uporabijo za Ukrajino. Razen tega je zagotovljen svoboden prevoz v Azijo, zlasti v Perzijo, kije bil prej po Rusiji zaprt. Končno je še pogojeno: V gospodarskem prometu med pogodbenimi carinskimi ozemlji obeh držav, avstro-ogrske monarhije na eni strani in Ukrajine na drugi strani, ne bo zahtevala Ukrajina nobenih prednosti, ki jih dovoljuje Avstro-Ogr-ska Nemčiji ali kaki drugi deželii, ki je z njo v carinski zvezi, ki meji neposredno na Avstro-Ogrsko ali ki posredno meji na kako drugo deželo, ki je z njo ali z Nemčijo v carinski zvezi. Enaka določba velja recipročno za Ukrajino. Člen VIII. Obnovitev javnih in zasebnih pravnih odnošajev, izmenjava vojnih ujetnikov in civilnih internirancev, vprašanje amnestije in vprašanje o postopanju trgovinskih ladij, ki so v oblasti sovražnikovi, se uredi v posameznih pogodbah z ukrajinsko ljudsko republiko in tvori bistveni del sedamae -mirovne pogodbe in nai stopi v veljavo,-• če le mogoče, hkratu z njo. Jen IX V tej pogodbi sklenjene določbe tvorijo nerazdeljivo celoto. Potem sledi čien, ki obravnava izročitev besedila mirovne pogodbe* sestavljene v nemškem, ogrskem, bolgarskem, turškem in ukrajinskem jeziku. Končno določba pravi, da je treba mirovno pogodbo ratif cirati in se izmemajo čimpreje ra-tif cijski dokumenti na Dunaju. Mirovna pogodba stopi v veljavo z ratifikacijo. Ločeno od te rr irovne pogodbe se sklenejo Štiri posebne pogodbe med državami četverozveze in Ukrajino, ki so že sestavljene in se podpišejo v prihodnjih dneh. Te pogodbe obravnavajo v členu VIII obravnavane snovi. — ■ ■ Aprovizacija. Špeh za HI. okraj štev. 801 do 1300 dobe stranke v torek, 12. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je tale red: od 2 do pol 3. Št 801 do 925, od pol 3. do 3. št. 926 do 1050, od 3. do pol 4. št. 1051 do 1175, od pol 4. do A št. 1176 do 1300 Vsaka oseba dobi čem kg, Špeh je od ogrskih prešičev m stane kg 20 K. S seje mestnega aprovlzačnega odseka. Nastalo je prav občutno pomanjkanje mesa. Mesarji dobivajo tako lahko živino, da nikakor ne morejo ustreči vsem zahtevam svojih odjemalcev. Pred stojnicami se nastavljajo stranke že ob 2. zijutraj, da dobe za svoje družine košček mesa. Navadno se zgodi, da mora nešteviino strank oditi praznih rok in mnogo družin je, ki so po cel teden brez mesa. Pomanjkanje- mesa je tem občutneje, ko tudi drugih živil ni, posebno zabele ne. Do danes so si ljudje pri prehranit vi pomagali vsaj z mescan, kad bo pa sedaj* ko še mesa ni, pa nihče ne ve. Navzlic skrajni resnosti položaja se dobe ljudje, ki nimajo prav nobenih ozirov na stisko, v katero je zašlo nešteto družin, katerim niso da,ni niti najpriircitivnejšj pogoji vsakdanje prehrane. Mestna aprovizacija je neštetokrat pozvala da se meso izvaža iz Ljubljane* oziroma so ga nekatere družine deležne v veliko večji izmeri, kakor jim gre. Enkrat za vselej se mora napraviti konec temu, da bi dobil nekdo vse, drugi pa nič. Aprovizacija bo zato uvedla najstrožjo kontrolo pri prodajanju‘mesa. Mesarje se bo strogo kontroliralo, koliko so dobili mesa na klavnici in koliko so ga pripeljali na trg, ozir. v mesnice. Nedopustno je, da bi mesarji pod roko prodajali meso in ga celo dostavljali strankam v večjih množinah na dom. Vse meso mora na stojnice, kjer bo na razpolago1 vsemu prebivalstvu. Če se zaloti tega ali onega mesarja, da ni pripeljal vse meso na stojnice, se mu bo od sitrani mestnega 'magistrata brezpogojno vzelo koncesijo. Mestna aprovizacija bo tudi večkrat kontrolirala mesarje doma, če nimajo skritega mesa. Dognano je tudi, da razni gostilničarji dobe vse prevelike množine mesa pri mesarjih. Razumljivo je, da je do sedaj mesar veliko raje prodajal na debelo in še tem rajši, če je gostilničar preplačal meso. To' se pa. odslej za naprej ne sime goditi. Tudi za goveje meso se bo gostilničarje .izločilo s splošnega trga S posvetom z gostilničarsko zadrugo bo mestna aprovizacija določila koliko dobiva posamezni gostilničar mesa na teden. Gostilničarji bodo pcftem dobili imeso iz aprovizačne mesnice v cerkvi sv. Jožefa in bo v to svrho aprovizacija odločila vsak teden iz splošnega kontingenta, za gostilničarje gotovo množino mesa. Vse te nove odredbe imajo provizoričen značaj in jih bo mestna aprovizacija takoj še bolj razširila in poostrila kakor hitro se bo izkazalo, da so nezadostne. Mestna aprovizacija se bavi tudi z načrtom, kako bi bilo eventuelno oddajo mesa rajcnirati, kakor je rajonirano prodajanje moke in kruha. Upeljale bi se potem posebne izkaznice za meso. Vsak teden bo pa mestna aprovizacija od danes za naprej določila, koliko smejo mesarji dati mesa na osebo. Pri tej določit vi. se bo ravnalo po razpoložljivi množini mesa za dotični teden. Za enkrat je mestna aprovizacija naročila vsem mesarjem, da ne smejo prodati nobeni stranki več mesa kot 10 dkg na osebo. Pri nakupu mesa se mora vsaka stranka izkazati z rodbinsko izkaznico (izkaznioo za meso). Vsakdo1 'mora priznati, da je imela Ljubljana vedno odprto srce za begunce. Mestna aprovizacija je šla beguncenv vedno na roke in vsepovsod upoštevala njihov težavni položaj. Žalostno dejstvo pa je, da mnogo beguncev ni vedelo ceniti težavnega položaja ljubljanskega mesta. Nasprotno, kakor mogoče z nobene strani v toliki meri, so številni begunci naravnost otežkcčevali aproviza-cijo Ljubljane. Posebno s strani premožnih, se navijajo na ljubljanskem trgu v neverjetnem obsegu cene živil. Ne samo to, ampak tudi zakotni kupčiji in nedopustnemu izvažanju živil so posvetili razni špekulanti — begunci ves svoj prosti čas. Celo živila, katera so dobili pri mestni aprovizaciji in ki so se z naj večjim trudom pridobila Ljubljani, so izvažali iz mesta. V Ljubljani je tudi vse polno uradov, posebno tržaških, ki bi se<že zdavnaj lahko preselili na svoja stara mesta. Kakor rečeno, Ljubljana hoče bitii še za naprej do skraj.n0i.mej naklonjena beguncem, vendar njene naklonjenosti ne smejo omalovaževati in izrabljati. Ce oblasti nastopajo proti nepoštenim beguncem.. čuvajo le interese potrebnih in poltenih beguncev, kakor 'tudi interese ostalega domačega prebivalstva ki je ravnotako v naj večji sili in pomanj-. kanju. Aprovizacija je dobila par vagonov krompirja katerega prične razdeljevati po okrajih, ki še niso prišli na vrsto. 15 kg.na osebo. Razno. 6 Smrt »copernlce«. Iz Budapešite poročajo o naslednjem povsem s-redovečnem dogodku: V neki vasi blizu Arada so našli te dni v svoji postelji mrtvo neko žensko, ki je slovela kot co-pernica. Pri komisi on al nem ogledu se je ugotovilo, da je doslej neznani storilec zabil coper-nici skozi spodnji del života dolg žebelj, ki je predrl tudi hrbtišče ter prikoval čarodejko na. postelj. * Avstrijski konzul’ aretovan. »Suise« poroča iz Geneve, da je avstrijski konzul Ledine gg, ki je že leto dnij živel v Genevi, po naročilu tamošmega Preiskovalnega sodnika bil aretovan zaradi špicnaže. Konzul je odbolžen, da je ped imenom Galateo francoske vojake, ki so bili na dopustu, skušal pridobiti za špicnažo proti Franciji. Konzul Je baje pogojno zopet izpuščen na svobodo. - , ............................................ / tiiue- fan,vSt«*« v **%■