Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Dolnja Lendava, 20. januara 1935. Štev. 3. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol - strani 400 Din. i tak niže. i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Darüjem te tjeden svoje molitvi, trplenje i delo: naznaša Jugoslavija s tem bo zahvalna Bogi, ka jo je stvoro l dozdáj v neštetih nevarnostaj goridržao, ka do njegove zapovedi vsi njeni podaniki vemo zdržavali. * Ki se sramüje svoje materne reči, je bio i je pripraven z sovražniki države jarem vleči. ČUVAMO JUGOSLAVIJO! Toj misli bi rad dao viden znak po mojem načrti napravleni spominski prostor, delo mladih rok i mladih src v vsakoj občini Slov. krajine. Spominski prostor bi mogli določiti na jako vidnom kraji, če je le mogoče, v bližini občinske hiže, šole, ali cerkve; nikdar pa ne tak daleč od prometne poti, ka naprave na spominskom prostori ne bi prišle do velave, to se pravi, ka ne bi opominale mimo idoče, da tüdi v toj občini ma verne čuvare Jugoslavija. (Za primer omenim, ka bi meli v Turnišči lepi prostor za izpelavo mojega načrta nasproti staroga farofa, v Črensovcih na Prostori pred „Našim domom.ˮ) Glavna zahteva je pri izvedba načrta, ka ne košta dosta penez. Kem več prostovolno darüvanoga dela i materiala opravi občina za spominski prostor, tem bole se približava nameni te naprave, šteri je te, da spominski prostor je viden znak nesebične lübezni i požrtvüvalnosti vseh občanov, posebno — mladine, štera jé i more biti nedoteknjena od tihinskoga dühá. No, zdaj si pa ogledajmo pobliže naš načrti Prvič gledoč na potrebni material. Potrebüjemo: cement, šo-der, hrastov les, nekaj metrov močnoga drota, troje okrasnih drev (lejko so lipovka, cipresa, pušpang, japonska kutina i spodobno!) pa lepe cvetlice, rože. Spominski križ je lejko farban na belo-zlato-rdeče, lejko je pa tüdi v svojoj farbi. V tom slüčaji se okraski i napisi vrežejo v les. Ar drži celi spominski prostor 25 cm debela, 50 cm visika (za podlogo v zemli računajmo tüdi 25 cm !) betonirana ograja, ali stena — i za to ka je spominski prostor 6 m dugi, 4 m šürki, potrebüjemo 20X0.25X0.75 m to je eden kubični meter, to je vküper največ pet (5) kubičnih metrov betona. Telko za naš namen dobroga betona napravimo iz 10 vreč cementa, vrečo po 50 kg. Telko cementa dobimo za 400 Din. Pri betoneranji more pomagati vučen zidar, navadno siromak; njemi ra- čunajmo za delo 100 Din. Pri dovažanji šodra i pri zidanji betonirane stene pomagajo mladi prostovolci, vožnjo opravijo bolši kmetje, deske si mladina izposodi, zato lejko pravimo, ka najvažnejši del spominskoga prostora v pe- Slovenci Slovenske Krajine smo na meji Jugoslavije. Smo zid, ki ga nieden sovraimk ne pre-skoči i ne predere. Smo drevo, ki je nieden sov-ralnik ne more vöskopali. Smo srce, ki je verno do zadnje kaple krvi. A verno srce se mora skrbno čuvati močno tolažiti i vsestransko podpirati. nezaj stane okoli 600 Din. Klop z napisom čuvajte Jugoslavijo!ˮ ino spominski kriz napravi domači tišlar iz hrastovine. Klop je duga 150 cm, visoka 75 cm, široka 50 cm i jo napravimo iz 12 in pol cm debelih hrastovih desk. Križ meri nad zemlov 3 ½ — do m 4, v zemli — v betoniranom podstavi stoji — 50 cm. Vse to napravimo iz 12 ½ cm debelih hrastovih desk in nam za klop, križ i stebriče ograje zadostüje eden 4 ½ m dugi, 60 cm debeli hrastov ploj. Skoro ne vörjemo, ka v občini ne bi najšli kmeta, ki ma hrastje, šteri takšega poloja ne bi šenkao mladini za spominski prostor. Delo je itak zobston. Ostane teda ešče cena barve, drota i lepotičnoga drevja. Če računamo za vse to 400 Din, potem spominski prostor s celov opremov košta v penezaj 1000 Din. Ar pa majo naše občine povprečno do 5000 düš, na vsako düšo pride plačila 20 par, niti edna krona ne ! Telko penez, četüdi siromaki, zmoremo vsi i do konca meseca aprila lejko stoji spominski prostor z najlepšov opremov v vsakoj upravnoj občini Slov. krajine. Izvršitev dela si pa za-mislimo etak : Eden požrtvovalen mož v občini vzeme v svoje roke celo zadevo. Z bere med vsemi sloji občine nikelko lüdi za odbor. V odbori ma večino mladina obojega spola. Odbor začne zbirate peneze i kda je potreben penez vküper, naroči cement, pogodi zidara, naprosi kmete naj začnejo voziti — šoder i zemlo. (Se zna, ka se naprej dogovorijo, z občinskimi odborniki i šolanimi lüdij občine: kama naj postavijo spominski prostor!) Kda je material vküper, se začne delo. Pödrobno risbo za križ, za klop i za stebričke pri ograji napravi šteri od g. vučitelov, ali starejši dijak, slikarske delo tüdi te; ali če nemajo takšega v občini, pa najbližji slikar. V dvema tednoma je vse pripravleno, samo še dekline nasadijo cvetlične grede i v začetki meseca maja je spominski prostor pripravlen za blagoslovitev. Mladina Slov. Krajine, lepo, plemenito delo te čaka. Srečne bodo „Novineˮ i srečni bomo vsi čitatelje „Novinˮ, kda prečtémo prvo vabilo na slovesno blagoslovitev spominskoga prostora, šteri naj nas vse opomina na zadnje reči našega viteškoga krala, na dužnost vseh nas: „Čuvajte Jugoslavijo!ˮ Kovačova Julika. Ka sküpno molijo Katoličanci, Evangeličanci i Pravoslavni. To je molitev za zjedinjenje krščenikov, ki se vrši od 18. do 25. januara. Da bi se ločene krščanske cerkve zdrüžile, kak so bile v prvih stoletjaj krščanstva zdrüžene samo v edno, katoličansko, je nastavo luteranski pastor (anglikanski) Paul Francis z redovnicov Luranov molitveno drüžbo i pod imenom „Drüžba zjedinjenjaˮ. Kotrige te drüžbe so molile za jedinost krščanske vere. I ravno pastor Paul Francis, redovnica Luran i drügi voditelje so postali katoličanci. Ta pobožnost se je začela širiti tüdi v kat. cerkvi i pape Pij X., Bedenek XV. i Pij XI. so jo odobrili, blagoslovili i njej podelili popolne odpüstke, če se od 18. do 25. januara moli za versko edinost, se opravi sv. spoved i prečiščavanje. Leta 1920. je svetsko protestantsko (luteranske) spravišče sprejelo to pobožnost i jo priporočilo svojim vernikom. Isto so napravili pri toj priliki pravoslavni na tom spravišči, sprejeli so to pobožnost i jo svojim vernikom priporočili. Kristuš je eden, edna je njegova Mati, Devica Marija, edna je samo njegova Cerkev, molimo vsi, pápinci, luteranje, kalvinje, pravoslavni od 18. do 25. januara, da se znajdemo pri ednom Kristuši, pri ednoj Materi Mariji i v ednoj Kristušovoj cerkvi vsi. i Ka pravite g. urednik? Večkrat sem čüo pri lüdej se pogovarjati od „Kleklnovih Novin". Edni je hvalijo, drügi je grajajo, kak pač vsako dobro delo. Isto je sküsö sam Kristuš tüdi, ka so Vnogi šli za njim, Vnogi pa tűdi proti njemi. Jaz tak mislim, g. urednik, ka ví nemate Novin. Vl ste je ne za sebe ustanovili, nego za nas. Zato pa če je što hvali, samoga sebe hvali, če je pa graja, samoga sebe i graja. Ka pravite k tomi, g. urednik? 2 NOVINE 20. januara 1935. NEDELA. Oda je vino zmenkalo, je Jezuš zapovedao vrče napuniti z vodov, štera se je spremenila v vino. V. Naj se zdigavle, Gospod, moja molitev. O. Kak kadilo pred tvojim obličjom. Molimo. Vsemogočni večni Bog, ki vladaš vse, ka je v nebesaj i ka je na zemli, poslühni dobrohotno ponizne prošnje svojega lüdstva i daj našim časom svoj mir. Po Gospodi našem . . . O. Amen. Nedela po Treh Králaj drüga. Evang. sv. Jánoša vu II. táli. Vu onom vremeni: svádba je včinjena v Galilaeánskoj Káni i bila je tam Mati Jezušova. Zvani je pa bio i Jezuš i vučenicke njegovi na svadbo. I gda bi zmenkalo vino, pravi Mati Jezušova njemi: vina nemajo. I veli njej Jezuš: Ka ja meni i tebi žena? Ešče je ne prišla vüra moja. Veli Mati njegova slugom: kajkoli bode velo vam, včinte. Bilo je pa tam šest kameni veder položeni poleg očiščávanja židovskoga, držeče vsako dvej ali tri merice. Pravi njim Jezuš: napunte ta vedra z vodov i napunili so je do štrihoma. I veli njim Jezuš: zájmlite zdaj i neste starišini i nesli so. Gda bi pa koštao starišina vodo na vino obrnjeno i ne je znao odket bi bilo; slugi so pa znali, ki so zajimali vodo: zove zaročnika starišina i pravi njemi : vsaki človik oprvim dobro vino da; i gda se že zapojijo, teda ono, štero je lagojejše: ti si pa zadržao dobro vino do eti mao. Ete začetek je včino čüdni del Jezuš v Galilaean-skoj Káni; i pokazao je diko svojo i Vervali so v njem vučenicke njegovi. Berilo iz pisma svetoga apoštola Pavla Rimljanom (12,6-16.) ..Bratje! Mamo dare, ki so po danoj nam mi losti različni: če proroštvo, naj bo po navuki vere; če dvorjeništvo, naj bo v dvorbi; što je vučiteo, naj bo pri povučavanji; što je tolažnik, naj tolaži ; što deli miloščino, naj jo v preproščini; što je predpostavleni, naj bo z gorečnostjov; što skažüje smilenost, naj jo z veseljom. Lübezen bodi brezi jalnosti. Sovražite hüdo, držite se dobroga; po bracko se med seov lübite ; v spoštüvanji eden onomi prvačite; v gorečnosti ne bodite počasni; v dühi bodite goreči, Gospodi slüžite ; v vüpanji se veselite; v nevoli Potrpite; v molitvi zdržite; s svetimi v potrebočaj delite; gostolübje gojite. Blagoslavlajte tiste, šteri vas preganjajo, blagoslavlajte jih i ne preklinjajte jih! Veselite se z veselimi, jočite z jokajočimi; bodite edne misli med seov; ne segajte za visikimi rečmi, nego se držite nizkij.ˮ Kakša lübezen vodi apoštola Pavla, gda nas tak bracki opomina k lepomi živlenji. Opomin za opominom, tak da bi nas z par rečmi šteo občuvati vseh naših faling i nas napelati k dobromi. Mi bi vse te opomine lehko ponovili z ednov samov rečjov: ka delaš — delaj! To se pravi, kajšte gda delaš, napravi tisto tak kak najbole znaš i moreš: Gda moliš, püsti vse drügo z misli i moli. Češe spovedavleš, včini vse, da se kak najbolše spoveš. Če si katoličan, hodi celi katoličan vsikdar i povsedi. Misli, guči, delaj, živi kak katoličan v vsakšem časi. Bodimo dosledni! To ravno menka nam katoličanom denešnjega časa. Nesmo dosledni. Mi bi radi bili dobri, pobožni, radi bi slüžili Bogi. Če pa včasi trbej trpeti za toga volo, se nam vidi pretežko i neščemo več Bogi slüžiti. Radi bi živeli po božoj voli, ar Znamo, da nas Bog čaka na konci živlenja i nas bo sodo, radi bi pa tüdi posvetne veselje včasi kušali, čeravno grešno. Obema gospodoma bi radi slüžili, ka je pa nemogoče. Ali — ali. Samo dvej sta poti, šterivi pelata v večnost: edna v nebesa, drüga v pekel. Čisto živlenje ali grešno živlenje. Oboje naednokje nemogoče. Probajmo te tjeden biti dosledni! Politični pregled. Vojni svet. Kralevski namestniki so v imeni Njeg. Vel. Petra II. izdali odredbo od vojnoga sveta. Vu vojni svet se imenüjejo trije armijski generali i so svetovalci, tanačniki vojnoga ministra v mirnom časi, kak naj se brani domovina. Novi kralevski adjutant!. Prvi adjutant Nj. Vel. krala je postao divizijski general Vojin Čolak-Antič, drügiva dva sta pa Dušan Božič i Radovan Popovič. Dozdajšnji adjutant Milan ječmeničje imenüvani za častnoga adjutanta. Sestanek ministrov M. Z. za zvünešnje zadeve v Ljubljani. V Ljubljani so se sestali na razgovore trije zvünešnji ministri Male Zveze: naš Jevtič, romunski Titulescu i Čehoslovaški dr. Beneš. Zavzeli so svoje stališče gledoč na francozke—talijansko pogodbo v Rimi. Pozdravlajo te pogodbe i so pripravni je podpisati, a samo v takšem smisli, ka ne bodo škodile državam Male Zveze. Rimski sporazum. Preminoči tjeden se je sklenila velevažna pogodba v Rimi med Francijov ino Italijov. Pogodba obravnava četvero pitanj: 1. Kak daleč naj sega talijanska oblast v Afriki, gde sta si mejaša tevi dve latinskivi državi. 2. Naj se občuva mir v Srednjoj Europi i zato naj Austrija ostane slobodna država, ostale podonavske države pa se med sebov pomirijo. 3. Cela Europa naj se vpreže za ohranitev mirü. 4. V nevarnosti kak se naj brani neodvisnost Austrije. Te pogodbe naj bi podpisale tüdi drüge države, med njimi i naša. Pogodba, ki se tiče nas, se etak glasi: „Obe vladi izjavila, da sta sporazumno v tom, da priporoča državam, ki so na tom najbole prizadete, da sklenejo sporazum, ka se nedo vmešavale v notrašnje zadeve drüge države i da se medsebojno obvežejo, da ne bodo povzročile niti podpirale kakšekoli djanje, šteroga namen bi bio, da poskusi s silov očrbiniti celoto državnoga ozemla ali je namenjene proti političnomi ali socialnomi ravnanji šterekoli držav podpisom.ˮ „Sporazum, za šteroga se ide, naj bi bio obprvim sklenjen med Italijov, Nemčijov, Madjarskov, Češkoslovaškov, Jugoslavijov i Austrijov samo. Nego sporazum mora biti odprt za pristop Francije, Polske i Romunije, da se bo na te način razširo na vse sosedne ino nasledstvene države poleg Austrije ino Francije.ˮ Naša država ne podpiše teh pogodb prle, dokeč cela Mala Zveza ne zavzeme svojega stališča na posebnom spravišči. To se je vršilo v Ljubljani. Ita1ijansko-francoska po- godba nikaj ne guči najmre od Male Zveze, niti od Balkanske zveze. I to v tistom časi, gda so te zveze ne samo v živlenji, nego tüdi pri deli. Naša držáva tüdi ne sme pozabiti svojih lüdi v drügih državaj i se mora za nje gorjemati. Jasno naj bo zato v pogodbi povedano, da če edna država zahteva pravice za svoje narodnosti v drügoj državi, je to ne vmešavanje v notrašnje zadeve sosedne države i zato ne prelomitev pogodbe. Pač potrebna je velika previdnost pri podpisi pogodbe, ar so politične pogodbe navadno tak sklenjene, kak da bi z gumija bile, lejko se po miloj voli raztepejo i tüdi vküp potegnejo. Mi iz srca Želemo, da pridemo do blaženega mira med vsemi sosedi, samo naj tüdi naši sosedje z odprtim srcom pridejo k nam bliže. Od mira vekše sreče tak nega na sveti. Posaarje. Posaarje je nemška zemla, štero so začasno dobili Francozi v svoje hasnüvanje pod upravov Zveze narodov, ka bi iz dohodkov toga kraja, šteri je pun z bogatimi rü-dami i fabrikami, dobili odškodnine za tiste milijardne kvare, štere so v boji Nemci napravili v Franciji. Posaarje je pa samo do letošnjega jan. 13. bilo pod upravov Zveze narodov. Te den je bilo javno glasanje, tak zvani plebiscit, na šterom so prebivalci Posaarja slobodno lejko povedali, jeli ščejo nazaj pod Nemčijo ali se ščejo zdrüžiti z Francijov, ali pa ščejo ostati kak dozdaj med obema državama kak samostojno telo, a francozi bi rüde Odali nazaj Nemcom. Glasalo je vsega vküp 65% to je 300 jezero lüdi za Nemčijo i 25% za samostojnost. zmagala je Nemčija. Zveza Narodov se je zbrala v Ženevi na posebno zasedanje, ka razpravla od posaarskoga glasanja. Koliko je Italija dobila od Francije v Afriki. Po rimskoj pogodbi je Francija odstopila od svoje afrikanske zemle malo več kak pol Jugoslavije. Največ je odstopila v Li-biji, menje pa pri Rdečem morji. S tem je Italija zaokrožila Abesinijo ali Ethiopijo, na štero gledoč sta se tüdi po-' godile, a te deo pogodbe ne odkrit. Siromaški afrikanski narodi naj plačajo europski zemlelačni glad. Je to pravica? Keliko je vredno Posaarje ? Nemčija je zračunala, da 18 jezero milijon dinarov. Zato je pa raztrosila po njem na sto jezere letakov, da pokrajina z 800 jezero prebivalci pride nazaj v njeno krilo. Tü so bogate rüde za premog. Po mirovnoj pogodbi so te rüde postale last Francije za odškodnino i je Nemci morajo odküpiti od Francozov, gda Posaarje pali v roke dobijo. Razgled po katoličanskom sveti. Okrožnico od bi. Marka Kri-ževčana je izdao prezv. g. dr. Ste-pinac Alojz, nadbiskup-pomočnik zagrebečki za 30 letnico, ka je Marko bio med blažene prištet. Blaženi Marko je rojen v Križevcih na Hrvatskom. Mesto Križevci bo to obletnico posebno lepo obhajalo. Kolodvorske sv. meše. V Müncheni na Bavarskom se slüži vsako nedelo i vsaki svetek na kolodvori na čakalni po polnoči ob 3 sveta meša i za njov ešče pet svetih meš do pol sedmih. Te svete meše se slüžijo za izletnike, turiste ki ovak ne bi mogli biti pri svetoj meši. Lani se je slüžilo 385 svetih meš, štere je poslüšalo 71562 oseb. Pri teh sv. mešah se je 4633 düš prečistite. Genlivi drüžinski osvetek. V Parizi v drüžini M. Villaine se je obhajao genlivi drüžinski osvetek. Oča Villaine je bio vojak papove garde v Rimi i je vso svojo deco v najtrdnejšem katoličanskom dühi vzgojo. Štirje Sinovje so postali dühovnicje i štiri hčeri redovnice. Edna je že pred tem Vmrla, a štirje bratje duhovniki i štiri Sestre redovnice so prišli vküp v očinsko hišo po dugi letaj. Eden brat je 40 let bio v misijonih na otoki Fidži. Oko ne ostalo süho, gda so štirje bratje po odslüženoj svetoj meši blagoslovili svoje štiri sestre redov- nice. Po blagoslovi so se pali vsi razišli, da iščejo po širnom sveti zveličanje sebi i svojim bližnjim. Kak se boljševiki znašajo. V Ženevi je zastopnik Holandije proti tomi glasao, ka bi se boljševiška Rusija sprejela v Drüštvo Narodov. Boljševiki so se zdaj tak Znesli nad Ho-landijov, ka so zaprli katoličansko cerkev, štera je pripadala holandskomi poslanstvi v Petrogradi. No da pa s tem bože šibe ne so zaprli, štere da je rezala. Krasna 25 letnica. Mundelein Jürij, kardinal i čikaški püšpek v Ameriki so obslüžavali 25 letnico svoje višjepastirske slüžbe. Pri toj priliki je bilo navzočih 50 jezero vernikov, 84 püšpecje i 12 eršekcv. Sam sv. Oča so pismeno čestitali visokomi cerkvenomi knezi, ki je versko živlenje podigno z svetovnim eucharističnim kongresom, z veličastnim semeniščom i velikov lübeznostjov do siromakov. Kardinal Bourne Franc, mrtev. Na angleškon! je vmro vvestminsterski nadškof i kardinal Bourne Franc. Že kak mladi dühovnik je po zgledi sv. Ivana Boska Zbirao mladino i jo vodo po poti Kristušovoj. Goreči višiši pastir je bio, ki je Osnovao dve püšpekiji, celo rane v boji pridoblene svojim vernikom i lübo siromake. Na smrtno vüro so njemi sv. Oča poslali poseben blagoslov s popolnimi odpüstki. Pokojni je obiskao ednok tüdi že našo državo. Gda ga je Vseučilišče v Oxfordi odliküvalo s častjov dok- tora pravo, ga je državni vicekancelar imenüvao za: „Fidei christianae in tempore periculoso columen atque defensorˮ, to je za „steber i zagovornika krščanske vere v nevarnov vremeni.“ Drüštvo sv. Stanka je v Zagrebi v par letaj Popravilo 400 divjih zakonov. Krasna Kat. akcija. Azijski dijaki pri sv. Oči. Kitajski, Anamitski i Indijanski dijaki so bili od sv. Oče sprejeti v zaslišale. Kak veliko veselje je bilo to za te dijake iz dalnih krajov. „Mi nikdar ne smo poznati krščanske jakostiˮ. Tak se je izgovarjao pred nedavnim ruski boljševiški minister, gda je na stotine nedužnih lüdi na smrt obsodo. I to divjačino, štera ne pozna deseterih božih zapovedi, je „Krščanska Europaˮ sprejelo v Drüštvo narodov? Lepo krščanstvo ! Ka pravite gospod urednik? Po tej dugih večeraj, gda se zbira sosed pri sosedi, po dugom govorenji i rešetanji naednok pride guč na dühovnike. To se zgodi posebno tam, gde pridejo vküp vseznanci í nemaniči. Mlatijo po popi: Je takši človek, kak mi. Pa bi ga poslüšali, gda se zdira z predganice ?“ Ali se krega po listaj, ve je to njegova slüžba ?“ Ka mislite, odkod je to govorenje ? Pa ma kakši hasek? Jaz mislim, da tak tisti gučijo, ki sebe ne poštüjejo. Da če bi sebe poštüvali, bi premislili, ka se ločijo od neme stvari, štera nema düše. Rešiteo düš je pa samo dühovnik. Zato ga ne poštüjejo, ar so sovražniki svojih lastnih düš. S takšim gučom pa hasnijo samo božim sovražnikom, šterih število povekšavajo. Je prava moja sodba, gospod urednik ? Pri lüpanji kukorce i tikvinoga semena pa pri česanji perja. Vse to delo ma poseben pečat v Slov. krajini. I te pečat je vdarila na to troje delo radost. Vse se veseli pri lüpanji, vse se radüje pri česanji. Ta radost odpre srce na stežaj i z toga odprtoga, veseloga srca prikipi na vüsta lüpačov i česalk pesem. Tak je bilo negda i tak je tüdi zdaj v vnogih mestaj, a žalibog, ne vu vseh. Dosta, predosta lüpanje i česanja je puno greha. Grdoga greha. Strehovci nas včijo, ka česanje perja že rodi tüdi lüdomorce. Nedužno dete je skrvavelo pod žepnih! nožom. Pa ozadje morije je vlačügar-stvo. To, vlačügarstvo se je prikotalo med ; poštene lüpače i česalke. Grdi guči, nesramno dotikanje, grešna znanja pa tüdi sam nečisti greh se je že prikobacao na te lepe naše Slovenske večere, šteri so inda bili puni nedužnosti i čistoga veselja. Spevale so se lepe Marijine pa tüdi nedužne narodne pesmi, čtelo se je kaj lepoga, pripovedavale stare poučne pripovesti, fretalo se je dostojno pa tüdi molilo se je. To vse je že vu vnogih mestaj minolo i samo tü i tam je ostala kakša senca prvejše pobožnosti. Pred kratkim se je zgodilo v nekoj občini, fare ne povem, da je neki dovec ne daleč od lüpačov nečistüvao z nekov vlačügov. Nedužna deca jiva je gledala i lüčala. Obraz si zakrijte. Tak daleč smo prišli že. Pa se tožimo na božne čase. Ne na božne čase, nego na božna djanja se tožimo. Kak se ta odpravijo, tak se odpre nad nami smilena neha i včasi nači bo. Nastane zdaj pitanje, kak bi se moglo priti proti tem nedovoljenim i grešnim navadam pri lüpanji i česanji ? Kak bi mogli to negda tak lepo slovensko delo naše krajine v stari, pošteni plašč oblečti? Da dühovnik ne more hoditi med lüpače i česalke, vsaki razmi, ki zna, ka je dühovniški stan. Pač pa dühovnik rad pošle poštene može, žene pa tüdi odločno kat. mladino na takše sestanke i tej naj preprečijo greh, 20. januara 1935. NOVINE 3 Takši neopaženo vdejnejo pravoga Kristušovoga düha v celi zbrani šereg. Kat. akcija tü ma edno jako široko pa tüdi jako plodonosno pole. Pri tej sestankaj, pri lüpanji i česanji se lejko jako dosta dobroga včini. Z kakšov dobrov knigov, z lepov pesnikov i z hasnovitimi guči. Te kotrige kat. akcije bi potem Cerkvi naznanjale, kak napredüje Kristušov düh med narodom, pri tom deli ka se je te Popravilo i ka se ma ešče odpraviti. Ki ste za Kristuša, za njegovo pravico, za zveličanje düš, idite njegovoj Cerkvi na roko, ka se grde navade lüpanja i česanja odpravijo iz Slov. krajine. GLASI. SLOVENKA KRAJINA. Priprave za euharistični kongres v Ljubljani. Naš Prezvišeni g. knezoškof je poslao v Oglasniki poziv na vernike, da se pripravijo na to lepo Jezušovo slavnost. — V pripravlalnom odbori dela 150 oseb. — V Retečah pri Škofjoj Loki je prosv. drüštvo na Treh Kralovo melo predavanje s skioptičnimi slikami z naslovom: „Euharistični kongresi v reči i sliki.ˮ Pri toj priliki se je tüdi pobiralo za kritje stroškov euch. kongresa. Med pontifikalnov sv. mešov bodo latinski spevali Pesmarski zbori Ljubljane i okolice. — Pri polnočnici i drügih sv. mešaj bodo krasne Slovenske pesmi. Jako pametna i potrebna prošnja. Pripravlalni odbor za euch. kongres v Ljubljani prosi vse odre, naj se na njih za pripravo na kongres igrajo verske igre, „ Ve je že skoro nerazumlivo, da igralo odri, ki se s ponosom imenüjejo za katoličanske, igre, štere lehko slüžijo samo plitvoj zabavi ali celó nasprotüjejo načelom vere i jakosti “ Tak pravi pripravlalni odbor za euch. kongres. To bi se že davilo moglo povedati, a hvala Bogi, da se je bar zdaj. Odri so dosta več kvara napravili, kak haska, zato naj se vprežejo v slüžbo tistomi, komi mora vse slüžiti. Mi šibo to že davno, i jasno povedali. Trnje. Pri nas se koline jako slovesno obhajajo. Počastijo se s celonočnov muzikov i plesom. Se zna, da se ne igra i pleše pri vodi, nego pri vini. Što vüpa zato praviti, ka šče je kriza ? Ka nega stiske več, najbole jasno svedoči to dejstvo, ka je edne takše slovesne koline obhajala celo sirota, štera dobiva k božiči i vüzmi krüh siromakov. Obisk. Mil. g. Ptüjski prošt, Greif Ivan, bivši provizor törjanski so te dneve obiskali Črensovce, Polano i Törnišče. Obisk je bio prijatelski i Zednim slüžo nameni, da se računi oskrbništva pri törjanskoj fari v red vzemejo. Črensovci. Strelska drüžina Črensovci obdrži svoj redni letni občni zbor dne 27. januara 1935 ob 3 vüri popoldne v maloj dvorani Našega Doma v Črensovcih z sledečim dnevnim redom : 1. Čitanje zapisnika zad- njega občnoga zbora. 2. Poročilo funkcijonarov. 3. Poročilo preglednikov računov. 4. Volitve ino 5. Slučajnosti. Bogato naročnino z podporov so poslali na naše liste prezv. g. dr. Rožman Gregorij, ljubljanski škof, v zneski 100 Din. — Bog lepo plati. Naši subdiakoni. Dnes tjeden 13. jan. so Prezvišeni podelili šestim našim bogoslovcom red subdiakonata. Srčno prosimo Boga, naj postanejo slüžabniki boži po želi Srca Jezušovoga. Ižakovci. Dne 12. jan. smo zakopali edno vrlo deklico, Šebjanovo Katiko, naročnico Novin i M. lista. Bila je v Marijino drüžbo i v tretji red. Živela je večinoma v tihoj samoti brez posvetnoga veselja, je bila lepoga obnašanja. Njena Zadnja žela se njoj je tüdi spunila, da bi njena hiža tüdi posvečena bila presvetomi Srci Jezušovomi. Ravnok na den posvetitve je bila zadnjikrat pri sv. meši; po tistom jo je Kristuš Krao odebrao za svojo zaročnico ino njoj pokazao trnjavo pot proti nebesom. Po toj trnjavoj poti je jako mirno stopala do zadnjega zdihlaja. Zdaj pa, draga nam Katica, nemreš se zahvaliti svojim sotrüdnicam, štere so prišle te sprevajat vu tvoj hladni grob, Marijinin zdrüženkam in tvojim prijatelcam. Z venci so te obdarile i z lepimi nagrobnicami proslavile z Beltinec, z Bratonec, z Gančan, z Odranec,- z Melinec, i tüdi tretjeredniki. Draga nam Katica, naj bo lübi tvoj spomin do vseh slovenski deklin. Z Ižakovec tretja iz drüžbe Marijine si spadnola v tihi, hladni grob, a düša tvoja v raji naj še radüje. Mi znamo, da priprošnjico tam mamo. O ti žlahtni cvet si vseh deklet, pomagaj srečno nam vumreti in k tebi priti v raj presveti. O lübi Jezuš, daj nam ta dospeti, tam mo spevali slavo vekomaj. Z Bogom sestra, naša zemla je pokrila tvoje telo. Na tvojem grobi bodo rože razcvela i se s tebe spominate. Vsi za tebov Žalüjoči. Rešen nesreče. V Kuli, Bačka, je v slüžbi Antolin Mihal z svojov familijov iz Odranec. Ponoči je vdaro vö ogenj, pogorela nad familijov streha, ne da bi se ta prebüdila. Te v krajnoj nevarnosti so jo sosedje zbüdili, pohištvo znosili na prosto i vseh vekših nesreč se je rešila drüžina. V zahvalo pošila Antolin na Dom sv. Frančiška 100 Din. i z ednim Pozdravla občino Odranance, sestro i rodbino. Tüdi mi pravimo, hvala Bogi, ka je naš naročnik rešen te velike nevarnosti. Strehovci. Od česanja perja sta šle domo okoli polnoči Horvat Marija z 14 letnov hčerkov, Anicov. Ž njima je šla tüdi Horvat Bara. Med potjov je Horvat Marija Bari voči vrgla neko razvüzdanost. To je Bara tak podivjao, da je žepni nož porinola v dekličko Marijino, Anico. Dete je na pragi lastne hiše začelo vmirati na rokaj očé, ki jo je v hišo neso, gde je düšo püstila. Starostna preskrba pri Karltas. Vnogo jih je, ki na stara leta nemajo niti falačka krüha i so odvisni od milosti i nemiiosti tü- jih lüdi Živlenje takših je žalostno. Vnogi celo zdvojijo. Kakša usoda čaka vas na stara leta, ne vejte. Edno pa lekko včinite, da se naprej rešite skrbi. Zavarte se za „starostno preskrboˮ pri Karitas. Kak je s tem zavarvanjom ? Prilika: 24 let stara oseba si žele po preteki 25 let zagotoviti izplačilo nekše šume. Odloči se, da bo mesečno plačüvala 40 Din. Po preteki 25 let njej Karitas izplača 12.800 Din. Če bi pa zavarvanec prle mro, izplača Karitas taki celo zavarvano šumo. Če bi se zavarovanec smrtno ponesrečo, izplača Karitas taki dvojno zavarvano šumo... Ka pravite k tomi? Obrnite se kemprle na Vodstvo Karitas v Maribori, Orožnova ulica 8, na uredništvo Novin v Črensovcih, ali pa na domačega zastopnika i se zavarte! Hotiza. Mi se ravno neščemo dosta v Novinaj glasiti, samo parkrat na leto, Nas bole drügi na brigi majo. A zato par reči omenimo za preminoče leto. Naša občina šte 130 hiž, i je mela naročene sledeče liste vu preminočem leti: Novin smo meli 21, M. listov 67, M. Ogračekov 35, Glasnikov 5, Bogoljuba 4, Nedelje 2, Slov. Gospodara 5, Domovine 5 i ešče nekaj drügih listov za deco kak Angelčke i tak več. — Vmrlo je v preminočem leti pri nas 20, narodno se je 40, od tej nezakonski 5. To je žalostno lepo število. No pa že letos tüdi mamo ednoga nezakonskoga. Te številke bi zadosta bile za edno faro, kak so Črensovci, kde jih majo 7; pri nas je pa samo edna vés i je 5 nezakonski^. — Naše gasilsko drüštvo je melo na Trije Krale račune, na šterih smo se v lepom števili zbrali. Drüštvo stoji iz 82 članov, šteromi so pokroviteo naš domači g. kaplan. Na novo smo dobili 11 članov. Vö smo mogli zbrisati nekaj članov zato, da so ešče ne plačali pristopnine i ne članarine od tisti mao, kak smo drüštvo nastavili. — Ešče edno moremo omeniti. V našoj vesi se strašno jako kradne, pa naj bole kukarco. To lejko povemo, ka toga nega daleč okoli, kak pri nas, samo dugo nemrejo v roke priti krivci. To že znamo, kama se nosi, pa krivci pomáli tüdi vö prido, kak ovo drügo. Za koj pa nešterni dečki majo vsakši svetek pri pintešaj piti, pa se ešče na zadnje zasmicajo z nožami, kak se je zgodilo na Tri Krale večer pri nas. — Januara 8-ga so bili pri nas g. Bakán iz Lendave, da so prek davali račune našemi g. kaplani i tüdi nekaj cerkveni penez, pa ka so bili nabrani za novo spovednico, na štero so tüdi g. Bakan 100 Din darüvali iz svojega žepa. Za dar se njim lepo zahvalimo. - Hotižance. Dolnja Bistrica. K nam sta premeščeni va na šolo za vučitela g. Krizman Jožef, šol. upraviteo i za vučitelico njegova gospa Krizman Angela. Naj se dobro počütita med nami. Turnišče. Trgovino Badervo je küpo trgovec Klepec Joško z Beltinec. Küpna cena je, kak se trdi, 150 jezero dinarov. D. Lendava. Januara 7. se je ustanovo športni klub, šteroga predsednik je dr. Klar Franc, ban. zdravnik. Beltinci. Raščanovi konji z Törnišča so se spačili pri nas i v divjem diri odletelo da je nišče ne mogeo zgrabiti. Na vse kraje se je telefoniralo za njimi i so se iskali. Konji so pa pribežali do Gred i obstali pri Džilinjeki. Tü šo čakali v snegi i ledi, dokeč ne prišo na telefonski poziv gospodar po nje. Strehovci. Gda se je pri nas ta grozna nesreča zgodila, ka je vmorjena 14 letna nedužna deklica, se je zgodila tüdi edna drüga nesreča. Komisija, štera se je z Lendave pripelala na sanaj gostilničara Deutcha, se je prevrgla, ar se ne najšla tevi. Sani so se spotrle. Novine lepo naraščajo. Po priliki bomo objavili, kak smo napredüvali ali nazadüvali pri naših Novinaj. Zdaj samo teliko omenimo, ka smo narasli dozdaj v Lendavi, Gaberji, v Dobrovniki, na Ivancih, v Sotini, v Srdici, v Vančavesi, v Brezovici, pod Lipov, v Nedelici, v Bogojini, v Martjanci i v Murski Petrovci. To je narastek od konca lanskoga leta. Od začetka lanskoga leta je pa ešče vekši narastek. Naši iz Francije se v lepom števili javlajo za Novine. Le tak naprej. Domači tisk je potreben povsod, pri nas tüdi. Kratke novosti. Duga pot petroleja. V Iraki, šteri leži v Ažiji, se je obslüžavala velika slavnost ob priliki, gda se je odprla 1500 mil duga cev, po šteroj de teko petrolej od vretine do morja. Slovesnosti se je vdeležo tüdi krao Iraka, Ghazi. Po toj cevi bo steklo letno tri milijone ton petroleja. Edna tona je deset metrov. Cev teče skoz pet dežel, je delana dve leti i košta deset milijonov füntov šterlinga, to je okoli dvejezero milijon dinarov. Kralevsko zdavanje. V Rimi sta se zdala princ Torionijo i Beatrice, hči Španjolskoga kralevskoga para. Kolera v Rusiji. V mestaj Kulan i Lafa je 29 lüdi vmrlo od kolere. Zima je tak naglo pritisnola, da so skliske i ledene poti. Na tej potaj se zato dogaja dosta nesreč. V Zagrebi je par oseb tak nesrečno spadnolo, da so teško ranjene mogli gorpobrati i spraviti na zdravlenje v bolnišnice. Törski vojni minister — naš človek. Törski vojni minister Usejin Zeki Aija je te dni pismo poslao svojemi trgovinskomi drügi (ketiši), trgovci Bubuloviči v Sarajevo. Minister se je rodio v Grádiški v Bosni i že kak dete je odišo z očom na Törsko. Tü je zvršo šole. Sledkar se je povrno nazaj v Sarajevo, tü meo trgovino, dokeč ne prišo 1. 1921 nazaj v Törsko, gde njemi je sreča bila mila i ga je napravila za vojnoga ministra. Preselo sem se v Beltincih v hišo + Žižek Martina hš. 195. — Rous Štefan poverjenik „Vzajemna zavarovalniceˮ v Ljubljani. 3—1 Bistrički Ferko: Obrazi. I. Bara je štela ravno s prelaza stopiti, kda jo je Manka od livov zazvala. „Kama si hodila tak kesno ?“ jo friško pozove. „Ka ešče ne küriš ?“ „O ja!ˮ se Bara zgledne nazaj. „Ve mo že gli zdaj šli jestˮ. „Jas sem se pa dnes nekam zakesnola. Nikak sam se nej mogla k coj spraviti, ka bi zakürila. Pa tüdi našega staroga dugo nej bilo od mlina, zdaj sem ga pa spravila, naj mi malo drv nacejpleˮ. „Kak je pa gudek ?ˮ pita Bara i se nasloni na prelaz. „Zdaj sem njemi nosila mlejkoˮ. Manka je tüdi prišla k svojemi prelazi. Samo konik je bio med njima. „Pomali začne jesti. Bog moj, nikše sreče nemamo pri svinjajˮ'. „E, ve te bo pomali, či samo jejˮ, je Bara pravila i zamahnola z rokov, tak ka se je pokazao dugi lonec, šteroga je mela pod förtokom. „Ka mlejko neseš ?“ pita Manka, kda ovara lonec. „Nej! Nosila sem Grüškovnja- kovim. Nemajo mleka. Pri toj hiši nikšega reda nega. Grškovnjaicovica je dnes nanč posode ne oprala. Samo ka bi v mašini rovala. Pa kakše frlice bi mela na zidi.ˮ „Bog ti takšim dobro dá. Nej je oženila hčer v dobro mesto ? Zet skoro njeno Maričo na rokaj nosiˮ. „Ta Mariča, ta samica je griva mati. Joj je vseedno, či de mela kaj jesti ali neˮ. „Mož njoj vse kcoj prineseˮ, pravi Manka. „Drva, vse. Pá küha tüdi, či njemi samo pravi. Ti ne veš kak skače okoli šparletaˮ. „Ve moj Martin ne napravi za mene nikaj. Či bi šče jas štalo zmetavalaˮ. „Moj je ravno takši--------“. Obej sta potihnole. Pri ednoj hiši se je nešče skregao. Vlekli sta na vüha, či bi kaj čüli. Pa nikaj! Škoda ! „Ja ka sam že štela praviti.. si zguči Manka. „Znaš ka novoga?ˮ joj presejka Bara. „Ošlajova Orša je čüla pri Balažovih, ka de si Bajusov Mijao jemao Peterkove Polonoˮ. „E, odi! Ve to znan ne istinaˮ. „Ja, ja! Pravila je, ka so si že nekaj gučali od zapisavanjaˮ. „Ka bi že tak naskori?ˮ Bara je nej mogla vörvati. „Vište, Višteˮ. »Meni se ti je vidilo že dugo, ka se to vküp küha. Pa sam nikaj ne štela praviti". „Zato pa se je Polona tak visiko nosila zadnje čase. Ato sam jo gledala v cerkvi. Zadnja pride, pa po srdini cerkvi, ka jo naj vsi vidijo.ˮ „Ja, ka si misliš. Pa kak poklekne . . . Janko ma tüdi nabrano, kak že majo zdaj edneˮ. „Kama tüdi ide mladi svet. Takše frlice vesijo na sebe, ka so nikaj ne vredne. Kelko penez se zobston vkraj vržeˮ. „Pa ravno ta Polona. Ve skoro krüha nemajo, šlinganje pa ma takše, ka se eden peden od janke vidiˮ. „Ne njoj ešče to vse v tao pride, ogrizavle Bara po tüo i si popravi robec na glavi. Što visiko leti, nisiko sedeˮ. „Za doma njoj je več ne dober drükani förtoj. Ka misliš, kakše blago nosi? — Glot. Pa tak ma zašito-ga, ka se cela v njega obleče.ˮ „E!___ˮ „Ja! Z Lendave si je prinesla ato. Nindri je v deri bila, zdaj pa tak s peneziˮ. „Či se vzemeta, kama ta pa šla ? Niti eden nikaj nemaˮ. „Nevem! Na fundušaj znan kaj dobita. Pa on bi že letos rad šou v Francijo. Pa so ga ne vzeli. Zdaj misli na sprotoletje iti„. „Či bo kajˮ. Kak da, bi odrezao, sta obej vtihnoli. Po koniki je šou nešče. Spoglednole sta se, či jivi je ne čüo. Bio pa je Ivanov dečak. Obüti je bio v velke črevle i grozen ceker je noso v roki. „Hvalen bojdi Jezuš Kristušˮ, se je poklono dičak i zdigno kapo. „Na vse veke, sta s? obej odklonite. „Ka pa neseš ?“ pita Manka. „Ribeˮ, pravi dečak i se potegne z rokov pod nosom. „Bar punčule bi njemi küpo Ivan, ne ka se siromaček s temi mantra okoliˮ „Bara, Bara!“ breči Martin, Barin mouž vö s škegnja, „gde vragi hodiš, ka ti vse kipi v kühnjeˮ. „Jezuš, ščista sam pozabila. Zbogom Mankaˮ šče pove i odbižij. Tüdi Manka odide kuhat. Pujčeki v hlevi so pa brüliti, kak da jim nekaj ne bi bilo po voli. (Dale.) 4 NOVINE 20. januara 1935. Za 250 Din. duga vse odano. To se je zgodilo poleg Škofje Loke na Kranjskom Rihtarič Janezi. Dužen je bio 250 Din,; ne šteo plačati, je zatožen i celo vrednost so njemi na licitaciji pri sodniji odali, to je hišo, 4 njive, šumo i travnik za 12500 Din. Dug se je plačao, a svojega imanja pa ne šteo küpci izročiti, nego ga je strelo v roko i nogo za to je bio obsojen na mesečno ostro vozo i na 120 Din. kaštige. Zaprt ministrski predsednik. Bivši francoski ministerski predsednik Francois Marsal je obsojen na 18 mesečno vozo i 20 jezer dinarov plače, ar je z od neke drüžbe zavüpano penezom noro to drüžbo. Morilec Lindbergovoga deteta. Amerikanskomi polkovniki Lindbergi so vkradnoli roparje sinka. Nalekli so njemi pismo, v šterim naznanjajo, da njemi dete nazaj dajo, če plača določeno šumo. Lindberg je resan naleko zahtevane peneze na določeno mesto, a vsaka banka je mela znamenje, za štero je samo on znao i oblast. Deteta živoga toti ne dobo nazaj, ar so je roparje vmorili, pač pa je policija zgrabila po bankaj ro-. para Hauptmanna, ki se je te dneve sodo za rop i lüdomorstvo. Pisma naših z tüjine Roanne, Francija. Velečastiti gospod uredniki Za 60 letnico vam želem, naj vam Marija sprosi obilen blagoslov od Jezušovoga Srca, pokeč za vse svoje trplenje, za štere se vam nišče zmed nas ne more zahvaliti, ne dobite večnoga plačila, štero vam samo dober Bog lejko da. O keliko dobrot ste spravili svojemi lüstvi eti v Franciji ! Vi ste rešiteo našega maternoga jezika, šteroga smo prvič začeli gučati. Za vse vaše delo naj nam dober Bog da najobilnejši svoj blagoslov. Zdaj pa napišem, kak je ženjao šatan k božiči eti pri nas. Drüštvo brezbožnikov je spoküpilo vsefele dare, ka li dečinsko oko požele, je spravilo v edno Iepo okinčano hiša i vsako dete, prle kak je obdarüvane, je moglo stopiti na razpetoga Kristuša, gda je prag prestopilo. Kak grozno je bilo viditi to deco v rdečoj obleki z zelenimi kapami na glavi, kak je šla v precesiji i eto pesem popevala. Hodimo deca brez Boga iz delavskoga stana ! Naj nas ne moti Bog niti, Kristuš ! Hodimo naprej proti Bogi ! Proti razširjanji vsake vere ! Hodimo naprej, hodimo deca, brez Boga ! Pošilam 15 Din na sirotišnico Deteta Marijike v Turnišči. TRPLAN FRANČIŠKA iz Kükeča. (Bog plačaj na dobrom želenji. Vr.) • Pozdrav pošilajo: Sobočan Katá iz Trnja v Franciji svojim domačim, črensovskim dühovnikom i celoj črensovskoj fari. — Horvat Štefan, Bogdan Ivan, Nežič Jožef i žena iz Trnja, Plej Martin i žena, Ritlop Štefan i Ritlop Treza iz Črensovec uredniki Novin k 60 letnici i njim želejo dugo živlenje i puno blagoslova za njüvo nevtrüdno delo. Za 60 letnico so nabrali 76 frankov na Dom sv. Frančiška. Nadale črensovskim dühovnim pasterom, farnikom, vsem svojim domačim i vsem želejo, naj je Devica Marija z malim Jezušekom v tom novom leti blagoslovi. Naše liste redno dobivajo i se njim po Srednje še dobro godi, samo to jih boli, da za božo slüžbo majo kratek čas. (Najlepša hvala za srčne pozdrave ob 60 letnici, Vr. —) Jerebic Marija iz Beltinec v Franciji vredniki Novin za 60 letnico i njim želi veliki Uspeh v njihovom deli, svojim domačim, vsem dühovnikom Slovenske krajine, posebno beltinskim i prosi vseh molitve za sebe, potem beltinskim farnikom i celoj Slovenskoj krajin!. — Čeh Štefan, Nedelica iz Francije celoj Slovenskoj krajini, posebno Nedeličkoj občini, starišom, bratom, sestram i celoj rodbini i vsem žele blaženo novo leto. Piše, da vsako minuto misli na Slovensko krajino i komaj čaka tisti den, gda nazaj domo pride. — Krampač Aga, Bednja iz Francije svojim sinčkom, od šterih more biti tak dugo ločena i je Blaženoj Devici Mariji i Angelom čuvarom zrača, naj je čuvajo smrtnoga greha; brati, nevesti, teva deci, Smodišovim, sosidom, botrini i črensovskim dühovnikom. Naznanja, da redno dobiva naše liste, prvle kak ide v nedelo k sv. meši, prešte evangelium in kratko predgo, štera jo do skuz gene. — Kustec Ana, Dol. Bistrica iz Francije svojoj mami, bratom, strici, botrini, črensovskim dühovnikom i vsem žele blaženo novo leto. — Kolenko Marija, G. Bistrica, iz Francije, svojim domačin, rodbini, črensovskim dühovnikom, Marijinim drüžbenkam i celoj Slov. krajini. Naši listi jo nateliko veselijo, ka gda prído, niti večerje nema, tak rada ma svoj materni jezik. Je v dobrom mesti, lejko ide vsaki svetek k meši. — Hakl n Verona, Žižki iz Francije vsem črensovskim dühovnim pasterom, vredniki Novin, starišom, prijatelom i prija-telicam, občini Žižki i celoj Slovenskoj krajini. Posebno se veseli Marijinomi Ogračeki, šteri mladino na dobro opomína. — Grah Ilonka, Dol. Slaveči iz Francije, lüboj domovini Jugoslaviji, našim listom, šterím žele, da bi se razširili, starišom, bratom, sestram, jür-janskoj fari i njenim dühovnikom. Naznanja, ka se tam tüdi že začenja brezposeinost. — Vsi želejo vsem nam milostipuno novo leto. — (Bog plačaj vsem 1 Vr.) Zdravstvo. Dvorba pri deci, če zbetežajo na bobinkah, osepnicah. Razumlivo je, da k deteti, štero je zbetežalo na bobinkah, včasih pozovemo zdravnika. Deteti pa dvorimo etak: Pri velkoj vročini dobro denejo mrzli obkladki okoli tela. Strah, ka se beteg »obrne navznotra", je brez podlage. — Oči betežnika operemo vsakše tri vöre z mlačnov borovov vodov ali pa koprovim čajom; pri vekšoj deci denimo na tri vöre obkladke na oči. — Izpirajmo pogosto betežniki vüsta z mrzlov borovov vodov ali s koprovim čajom ali z limonadov (ci-tronova voda). Sobo, gde leži betež-nik, večkrat prezračimo, a tak, da dete ne zadene prepih; vsako trétjo vöro odprimo okna; če je mogoče, menjajmo večkrat sobo, da se drüga prezrači. Odvajanje uredimo s klisti-ranjom. Hrana se davle v tekočoj obliki; za prve dni zadostüje citronada, čaj ali mleko. Betežnika ne smemo siliti jesti. Želodec je razdražen, potrebüje počinka i bi se proti vsiljenoj jestvini včasih protipostavo. Potli pridejo na red župe, kompot, mlečne jedi, rahla zelenjava, keksi itd. Kašeo njemi olehšamo s prsnim čajom ali s seltersovov vodov, ka vzeme betežnik z mlekom ali brez njega. Sobo zatem-nimo, svetloba naj ne jemle betežniki Vida; zadostüje polmrak. Dobro je, če zasenčimo okna z rdečimi zagrinjali; znano je, da rdeča barva dobro vpliva na obolelost kože. („Zdravjeˮ) Gospodarstvo. Krumpli. Peronospora se pojavi na listaj, šteri zgledajo, kak da bi bili pisnivi. Pri zavijanji listov ali kondravosti, so pa listi zasükani. Proti tem betegom se branimo s tem, ka krumpišovo nat škropimo z 2% galica pomešanov vapnenov vodov. To znajo posebno dobro delati naši goričanci. Počrne-nje posebno opazijo naše gospodinje pri lüpanji krumplov. Pod olüpjov eden ali dva milimetra globoko v mesi opazimo čaren trak, takši krumpič je več ne za saditi. Gnitje se pa pojavla celo leto med rastjov na njivi i v spravlenoj kleti. Vse te gnile krumple ne smemo püstiti ne na njivi i ne v kleti, liki je moremo zakopati globoko v zemlo, polejati z vapnom i dobro zakopati. Če je pa püstimo Odzvüna, si sami beteg razširjamo. Če je nosimo na gnojišče, z gnojom pridejo škodliva na njivo. Žadnji i najnovejši beteg, šteromi pravimo nitavost, ma ime od svojim tenkim nitam spodobni klic. Poleg toga pa je takši krumpič zednim na mesto z debelov močnov klicov z malimi izrastki, šteri so spodobni krumplom. Vzrok nitavosti je najhitrej krivo to, ka so krumpli izrodjeni. Dostakrat sem po zrokaj premišlavao, gda sem vido polovico njive prazne i v jeseni namesto pet ali šest voz krumplov, samo eden i tisti krumpli takši, ka so se ešče svinje z njij norca delale. S tem je zgübleni trüd, vničeni gnoj i ves trüd brez haska. Ka je pa ešče najhüjše, zmenka hrana za lüdi i živino. Proti najhüjšemi betegi nitavosti pa ešče nemamo nikšega zaneslivoga vrastva. Varvati se pa moremo. Zato začnimo že zdaj po zimi. Krumple moremo spraviti v süho, zračno i hladno klet ali pivnico, štero prvle z vapnom namažemo i s tem razküžimo. Ne smemo je meti na jako visikom küpi, zato ka postanejo vlažni i začnejo gniliti. Za semen je moremo že na njivi prebrati i od tiste krumpline trave, štera je popunoma zdravi. Vzemimo jih nekaj več, kak je neobhodno potrebno. Te deo krumplinov preberimo vsaki mesec i vse tiste, šteri začnejo gniliti ali pa majo na mesto klic mlade poganke, odstranimo i je polagajmo živini. Na te način bomo sadili popunoma zdrave krumple i klitje bo tüdi popolnejše, rastline pa močnejše i odpornejše proti betegom. S tem bo eden deo zdravlenja zagotovljen. Pošta. Titan Franc, Krog. Svetinjico blagoslovili i odposlali v Francijo. - Bačič Marija á Vaux, Francija. Peneze sprejeli. 20 Din smo odračunali na čast bl. Devici Mariji za podporo Mar. lista, kak ste želeli, naj Vam i Vašoj deci pomaga. — Lovenjak Milika, Francija. Sprejeli smo 100 Din. naročnine. Je zadosta. CENE. Penez. Novi finančni minister je vödao odredbo, po šteroj se sme odsehmao objavlati tečaj dinara na borzaj prek mej naše države. Naš dinar notira v Zürichi 7.02, kak prle. A ar je naša država tečaj dinara znižala za 28.5% kak premijo za dinar pri izvozi, se tej procenti odračunajo od tüjih valut. Angleški fünt 168.11 Din., amerikanski dolar 33.82 Din., holandski rajnški 23.14 Din., nemška marka 13.72 Din., Švicarski frank 11.08 Din., Belgijska belga 8.01 Din., talijanska lira 2,93 Din., francoski frank 2.26 Din., Češka korona 1.43 Din. Živina. Na živo vago debeli jünci 4 do 4.50 Din., poldebeli 3 do 3.50 Din., vprežni 2 do 2.75 Din., debele krave 2 do 3.50 Din, Za klobase 1250—2 Din, teoci 4—4.50 D. Svinje. Debele 5—7 Din. na živo vago, plemene 85—100 Din. falat Konji. 500—3500 Din. po komadi. Zrnje. Pšenica 111—120 Din. meter, kukorica 61-71 Din. Pričaküje se zdig cen pri zrnji. Sladkor (cuker). Z novim letom je cuker več ne v karteli. Kartel se pravi drüžba trgovcov ali fabrik, gda si določijo sküpne (vednake) cene, čeravno so te krivične. Nova odredba je zbrisala kartel na cuker, zato so cukorne fabrike začele konkurirati med sebov, štera bi falej dala cuker. Nešterne veletrgovine so za 2.50 Din že znižale ceno cukra pri kili, tak ka se dobi že za 12 Din. Želno Čakamo tüdi v Slov. krajini znižanje cen pri cukri. Delavsko drüžino Sprimemo v slüžbo — samo z več dela zmožnimi člani. Pogoji: stanovanje, drva, komencija, 24 mesecov zrnja, mleko, pol plüga zemle mesečna i dnevna plača. Pismene ponüdbe na MARTIN F1SCHER, Gornja Radgona. 2—1 Sveče za svečnico i vse potrebščine küpite najugodnej v trgovinah SENČAR Mala Nedelja, Ljutomer ino Štrigova. 2-2 Iz kapele v gradi grofa Szaparyja v Murskoj Soboti se odajo dne 21 januara 1935 ob 10 vöri na javnoj dražbi : oltar-barok, marmoriran, pozlač. ornam., 6 podob, 6 angelov, tabernakel s 4 angeli, posvečnjeki, menza (hrast) kalvarija, reliet Marije, križ, posvečnjek, vaze, 8 klopi, törmska vöra od Kr, Maltarja iz Radgone ex 1788, 2 zvonca, 1 zvon, sakristijski omar, misale, škropilnica, kadilnica, 3 korne ograje z glažami, klečalnik, blazine zvonček s trakom. Razglašena cena: cenilne vrednosti. Pogledne se lehko vsakši den v gradi. Informacije da upraviteo konkurzne mase, Dr. VESNIK, odvetnik v M. Soboti. Banka Baruch 15, Rue Lafavette, Paris odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Hollandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24—9 Boljševizem je delo židovov v Rusiji. (Po Slovenci.) V Berlini je izišla zanimiva kniga, štero je spisao Herman Fehst od zveze med židovstvom i bolševizmom v Rusiji, v šteroj pisateo polaga račun od svojega večletnoga dela na pitanje, kakši vpliv ma židovstvo pri bolševiškoj revoluciji v Rusiji. Z vödržanjom, šteroga je zmožen mislimo samo nemški znanstvenik se je zmagoslavno prerino skoz vse ovire i je podao zdaj skrbno i vsestransko, z bolše vinskimi dokazi podpreto razpravo, gde je dokazao, ka je bolševiške revolucije v Rusiji židovska, ka vodijo vso bolševiško zakonodajo i upravo židovje i ka je tak smešno zgodovinsko lažlivo gučati od slovanskoga bolše-vizma i od slovanske revolucije. 150 miljonov Rusov je zročenih židovstvi, šteri v narodnostnom sestavi Rusije stvorijo samo kakših 5.5% slovanskoga prebivalstva v Rusiji. Ta kniga, štera je edinstvena na tom poli, nam je prišla prav, ar bo žarko posvetila v debate, štere se vršijo dostakrat med našov mladinov. Občütlivost časa za slovansko Rusijo, štero so židoski širitelje bolševizma znali prebrisano raztegnoti med strašnimi djanji ruskoga komunizma, je zapelao vnogo mehkočütečih navdüšencov za slovanstvo, da so zaprli svoje oči za vsa istinita djanja ruskoga komunizma ravno iz razloga, ar se je pojavo v slovanskoj Rusiji i ga razvijajo — Slovani. Te fabule, šterih praznoto smo že zdavna slütili. bo zdaj konec, gda se bo pomali zvedelo, da ma ruski bolševizem s slovanskov düšov ravno telko za opraviti, kak marksistična dejanja, štera smo zadnje čase beležili v Španiji i Mehiki. Pomali bomo začnoli razmiti veličino žaloigre, štera se je v slovanskoj Rusiji zaistino odigrala i hüdobijo napravleno nad slovanskimi Rusi, toda ne kak vretino slovanske ruske düše i ne po krivdi slovanskih činitelov, liki kak sad židovsko-marksističnoga brezdomstva, štero je po kraji zasedlo slovansko rusko zemlo, na šteroj pa je slovanski Rus ostao rob nekše klike, štera njemi je tak po krvi, kak po svojoj naravi popu- noma tüja. Bajka od slovanskoga bolševizma bo zatonila v bridkoj istini, da je ruski bolševizem samo v telko slovanski, ar se slovanski ruski narod ešče nemre otresti verig, v štere ga je okovao tüjerodni židov v tesnoj zvezi z brezdomovinskim marksizmom. Vsigdar i povsedik katoličanski. Vsi podložniki Napoleona Velikoga so se bojali svojega casara i redkokda ali nigdar njemi nieden ne drzno ugovarjali. Ednok - bilo je v petek — je pozvao nekaj svojih generalov na obed. To je bilo visiko odliküvanje. Pri obedi je bilo prinešeno tüdi meso. Samo eden med navzočimi — bili so vsi katoličanci — se ne dotekno mesa na tanjeri, pa se zadovolo s prikühami. Med zaničlivim režanjom povablencov ga je casar zasmehlivo pitao, če se še kak general slavnoga francoskoga casarstva zmerom drži zastaranih predsodkov. Kak hitro pa je vtihnolo zaničlivo kiketanje pri stoli, je general na to pitanje moško odgovoro: „Veličanstvo, ne sem katoličan samo v cerkvi, ne go tüdi pri stoliˮ. Zaistino, to je bilo junaško i prav povedano. Občüdüjemo toga generala ino ščemo ga tüdi nasledüvati. „St. Raphaelsblattˮ. PREKOSNICE. Na vlaki eden potnik gor odpre dveri pa pravi: „Prosim lepo, eti poleg je edna gospa omedlela, če bi meo šteri žganico, ali rum ?“ Vsi gledajo eden na ovoga. Eden stari možak odprejo kufrek i natočijo štamprlin ruma pa ponüdijo potnik!. Potnik vzeme, spije pa pravi: „Hvala lepa, ne morem gledati, če što omedleˮ. Eden siromak je poldne župo dobo od hižne vertinje. Gda jo je pojo, je pravo: „Oh, kak sem blaženi pa srečen, ka sem nej vaš možˮ. Župa je najmre jako božna bila. Nočni stražar ednoga pijanca najde pred hižov sedeti. „Zakaj pa nejdete notri, pa klüč v rokaj mate!ˮ — „Gospod narednik, klüč tü mam, samo hiže ne morem najtiˮ. ZA CERKVE i KAPELE izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajateli in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.