Mjaja vsak dan rasen eobot, in praznikov.
]asued dailjr oxoopt
Sundays aad Holidajrt
PROSVETA
t
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE '
Uredniški in upravnliki prootori: 2667 South Lawndaio Avo.
Offko of Pubiiootlon: JS57 South Lavvndaie Avo. Tciophono, Rockweil 4804
Enter XI M Mcund-ciaat asatter Janvunr I«. Ita. tt th« post-otflo« •t Chlca«©. IIHnote. undar th« Act ot Consta« ot March S. 1STS.
CHICAGO 13. ILL.. PONEDELJEK, tt. NOV. (*OV. M). 1943 SubacripUon 10 00 Yoarly ŠTEV.—NUMBER 332
AaepUnce for mailing at special rate of poatago provided for ln acction 1103, Act of Oct 1. 101T, author Umi on June 4. 101«.
asni bombni napadi na pap^posredu-
Nemčijo se nadaljujejo
Bombe razdejale tretjino Berlina. Voditelji nacijev razpravljajo o evakuaciji civilistov. —Rusi okupirali Gomel in potisnili v past nemško armado okrog 300,000 vojakov. Nemike bojne črte v Beli Rusiji se rušijo pod udarci sovjetske sile.—Oddelki osme britske armade raztegnili mostišča na italijanski fronti.—Avstralske čete okupirale japonsko bazo na Novi Gvineji
London. 29. nov.—Roji angle-ih bombnikov in bojilih letal sinoči in danes zjutraj odle-ii proti Nemčiji, kar je zname-je, da se bo velika zračna ofen-a nadaljevala. Zadnji bomb-napad na Berlin je bil izvršen nji petek, v katerem so An-"1 vrgli čez tisoč ton bomb na 'ko prestolnico. To je bil peti iporedni napad na Berlin, ttgart, središče orožne indus-je, je bil tudi tarča bombar-nja iz zraka. Poročilo iz Stockholma, Šved-pravi, da milijon ljudi biva kleteh in letalskih zavetjih kot edica strahovitega bombardi-ja Berlina iz zraka. Bombe razdejale tretjino nemške pre-Inice, vodovode, električne trale in druge naprave. Distriktni nacijski voditelji so sestali v Potsdamu in rpzprav-1 o evakuaciji civiliatov in | delavcev iz Berlina. Vest Stockholma trdi, da jc zdrav-
0	ministrstvo predlagalo iz-itev civilistov.
Londonska radiopostaje poto-je izbruhnila generalna ka v Berlinu, šepca v. eo»oa<. jske avtoritete zapretile z dra-imi kaznimi. Druga vest >i, da so bile ženske in otroci odvedeni iz mesta v kraje v
1	Nemčiji. Živilska situacije kritična, ker so bombe uni-
skladišča živeža.
London. 27. nov.—Kolone ru-armade, kateri poveljuje eral Konstantin K. Roko-i, so okupirale Gomel, ki.-ič do nemških utrdb v Beli >, in potisnile sovražno silo okrog dvajset divizij, 300,000 Ntkov, v 40 milj širok kori-J*. Ta sila je zdaj v nevarno-uničenja.
PVelika sovralna sila je bila "«nana iz zadnje trdnjave na strani reke Dnjeper," ■glasi naznanilo iz Moskve. Nemška fronta v zapadnem «elu Bele Rusija se ruši pod u-J"01 naših armad. Cez 7000 aemcev je padlo v bitkah z našo na fronti, ki se razteza od ^ela do krivine Dnjepra. Iz-sovražnika v vojaštvu in "^rialu so ogromne.**
pa<l<T (JomeU je naznanil J**»er Stalin nekaj ur potem, J je Berlin priznal umik nem-cet iz mesta. SovjeUke če-* *> začele novo ofenzivo in o-^pTile 30 vasi in naselbin na rVernru ln zapadni strani Gome-m Pr°drle so devet milj daleč % fogi železnice, ki vodi v »*»n, /.sedle Kostjukovko, •Ir*^>''no mesto, in se pribll-Kormi.
enote ruske srmsde
J^Tajo roti reki Berežini In odpor sovrsžne sile. O-«P»uIe w §aflli in ^^ na
J^sapednl strsni U reke. So-> kolone so v prodlrsnju r«-*Ji smeri ob proti železnice r^*p>nsk zasedle SUri Ms 7*' ^ilj zapadno od Rečice milj vzhodno od Kalinko-p " kjer »e železnica Gomel-
i"	z železnico Odesa-
^»ngrad.
V Vpadni Ukrajini, južno od
pod poveljstvom gene-v * lk°laja T. Vstutlna usU-* nt-miko protiofenzivo v
vti« J ,1'v* ln	Po-
f nemške armade na Uj
»sa u" f' ,dmar**» FriU Erich t "innstata. V operacijah rnlju ob krivini Dnjepra
sp Rusi okupirali nadaljnjih dvanajst naselbin.
Z okupacijo Gomela so Rusi zabili zagozde med nemškimi frontami na severu in onimi v Ukrajini. Nemci so zasedli Gomel v avgustu l. 1941.
Zavezniški stan v Alžiru. 27. nov. — Oddelki osme britske armade so odbili vse nemške napade na svoje pozicije in raz-Ugnili mostišče čez reko. San-gro v bližini iUlijanskega obrežja ob Jadranskem morju, se glasi uradni komunike.! Ljute bitke divjajo v sredini lUlijanske fronte in na severozapadni strani Castel di Sangra, kjer so briUke čete okupirale strategič-ne višine.
Aktivnosti pete ameriške armade na zapadni polovici bojne črU so bile omejene na topniške dvoboje. Ameriški letalci so izvršili nove napade na železniške proge, ki vodijo iz Bologne v Florenco in iz Genove in Leg-horna v Rim. Bombe so porušile več posUj na teh progah in paralizirale promet.
ipndan, 27. nov.—Berlin, ki je v plamenih, je bil sinoči spet bombardiran iz zraka. To je bil že peti napad na nemško prestolnico v petih dneh in no1 Čeh. LeUlski maršal Arthur Harris je dejal, da se bodo napadi nadaljevali, "dokler ne bo srce Nemčije prenehalo biti."
Ameriške leteče trdnjave ln bombniki so bombardirali Bremen in nacijska oporišča v severni Franciji. Napada se je udeležilo čez 500 trdnjav ln bombnikov, ki so vrgli čez dva tisoč ton bomb na Urče.
Zavesniškl stsn na Pacifiku. 27. nov. — Avstralske čeU so naskočile in zasedle SatUlberg, japonsko bazo na Novi Gvineji, in pognale v beg sovražno silo. To je največja zmsga zavezni kov na Novi Gvineji od okupa clje Finschhsfens.
VVsshlngton, D. C.. 27. nov.— MornsriČni department poroča, ds je ameriška pomorska in le-talska sila potopila devet japonskih parnikov ta ladij v zad-njih štirih dneh. Poročilo do-stavlja, da japonske Izgube na morju od zahrbtnega napada na Pearl Harbor znašajo 745 parni kov in bojnih ladij vseh vrst.
Propaganda v prilog bivšemu rumunskemu
kralju prepovedana
New Vork, 27. nov. — Columbia Broadcasting Co. Je naznanila, da Je urad cenzure preklical dovoljenje glede oddajanja govora bivšega rumunskegs kralja Karola po radijskem o-mrežju. Karol, ki je dobil zavetje v Mehiki, je imel govoriti sinoči. Urad je preklicsl dovoljenje pod pritiskom protestov proti širjenju propagande v pri log bivšemu kralju.
Naciji izpraznujejo
holandsko meeto
London, 27 nov. — Nemci so odredili Izpraznitev UtrechU. holandskega mesta, ki Je Imelo 165,000 prebivalcev, ds ns rede prostor za nemške civilisU. katerih hiše so bife rszdejsne v bombnih napadih To poročilo je objsvil holsndski list Vrij Nederlsnd. kl IzhsJs v Londonu V Utrecht bo prišlo nsjmsnj 100,000 Nemcev, v drug* holand-tke province ps od 12.000 do 28,000.
Patton mora priti pred sodišče
Senator zahteva akcijo proti generalu
Waeklngton, D. C« 27. nov.— Senst je dobil od vojnega Ujni-ka Stimsona detajllrano poročilo o generalu Pattonu in incidentu, ki ga je slednji povzročil z napadom na ranjenega vojaka v vojaški bolnišnici. Poročilo je prečiUl senator Robert R. Reynolds, demokrat lz Severne Karoline in načelnik odseka za vojaške zadeve. To vsebuje med drugim pojasnila generala Eisenhowerja, vrhovnega poveljnika zavezniške sile v Sredozemlju, zakaj ni odstavil Pat-tona ln ga posUvil pred vojaško sodišče. Eisenhower pravi, da jc Pattonu prizanesel, ker se je izkazal kot sposoben vojaški voditelj v teku operacij proti osiščni aili v Siciliji.
Waahtngton. D. C.. 27. nov.— Senator Josiah W. Bailey, demokrat iz Severne Karoline, je zahteval, da mora general George S. Patton, kl je v vojaški bolnišnici v bližini San Štefana, Sicilija, napadal ln oklo-uuUl ranjenega ln živčno pretresenega vojaka, priti pred vojaško sodišče in dobiti zasluženo kazen za svojo bruUlnost. Senator je naglasil, da ukor, ki ga je T dal Pattonu general Dwight D. Eisenhotver, vrhovni poveljnik zavezniške oborožene sile v Sredozemlju, ne zadostuje, čeprav je Patton obžaloval svoje dejanje.
"Za generala, kl ne more kontrolirati ivojih čusUv in brutalnih nagonov; ne sme biti me-sU v armadi," je rekel senator na sestanku s časnikarji. "Pat-tona je treba postaviti pred vojaško sodišče."
Vojni tajnik Henry L. Stimson je dejal, da slučaj ne bo iz-tavnan, dokler ne dobi deUjll-ranega poročila od Elsenhower-ja o incidentu. Dalje je rekel, da popolnoma zaupa Eisenho-werju, njegovi pravičnosti ln zmožnosti v vodstvu zadev armade, ker ve, da so mu InUresl oborožene sile ln Amerike prvi in glsvni. IncidenU ne more komentirsti v polnem obsegu, dokler ne dobi detajllrsnega poročila od Eiaenhowerja.
Stimson Je naglasil, da vojni department priznava pozicijo Eisenhowerja kot vrhovnega poveljnika oborožene sile v Sredozemlju, kl mu dsje popolno jurisdikcijo in oblast nsd vojaki in čsstniki, zaeno ps je na-mignil, ds bo Patton odpoklican Molk glede Pattonovih aktivnosti, ki prevladuje, odkar je na-padel ranjenega vojaka v bol nišnici. je povzročil različna u-gibanja. Nekateri menijo, da Je bil Patton ie odpoklican.
bje mehnemci in zavezniki?
Senator Downey vidi razMul Ntmčije
SVARILO PRED NA. CIJSKO ZVIJAČO
Bara. Svlca. 17. nov.—List Basler Nachrichten je dobil poročilo iz Čhiassa, mesta ob švl-carsko-lUUjanski meji, da je papež Pij prevael vlogo posredovalca med NanaČijo in zavezniki, da jih pridobi za sklenlUv miru. «DiplomaUčni in cerkveni krogi niso potrdili in ne zanikal poročila, dasi list trdi, da je dobil informacije iz italijanskih katoliških virov.
Dopisnik švioarskega lisU pravi, da je Imel papež važne razgovore s poslaniki Nemčije, Velike BriUnije, Francije in A-merike v Vatikanu, kakor tudi s svojimi svetetialci. Papeža, pravi poročilo, so obiskali kardinal Francesco |ffarchetti-Sel-vaggiani in več drugih kardinalov.
Washington. D. C.. 27. nov.— Senator Sheridan Downey, demokrat iz Califamije, je dejal, "da se nameravajo vplivni Nemci znotraj in»tunaj armade pogajati glede kapitulacije svoje dežele, da obvarujejo nemška mesU in Industrijska središča pred toUlnim uničenjem."
Downey, ki je n senatnega odseka za vojaška isadeve, je dejal, da je dobil ta informacije iz zanesljivih la poučenih virov.
"Mnogi zavezniški vadtUlji sn uVerjeni, ds je Nemčija na pragu poloma," je rekel senator. "Ta lahko pride pred božičem ali pa nekaj dni pozneje. Ena izmed -številnih potežkoč, povezanih s kapitulacijo Nemčije, je vprašanje Izločitve Hitlerja ln njegovih pajdašev."
Londen. 27. nov. — Brendan Bracken, minister za Informacije, je Izjavil pred čUnl Ameriškega društva, da so nemški vojaški vod i Ulj l izgubili vero v zmago in da se obračajo do nemških politikov v pričakovanju, da bodo tl spremenili voja-ftki poraz v politično zmago, ds se Nemčija izogne posledicam svoje napovedi vojne človeštvu.
"HlUar še vedno upa, da bo zanetil razkol m«*d Združenimi narodi," Je rekel Bracken. "On dalje upa, da bo sklenil separatne mirovne pogodbe s nekaUri-mi narodi. Ce se mu bo to posrečilo, na kar vss sedaj opozarjam, bo formirsl še mogočnejšo vojno mašlno, ds podvrže ves svet svoji kontroli."
Kampanja za vzpostavitev španske republike
Domače vesti
Nov grob v Borwynu
Chicago.—Dne 26. nov. je v predmestju BCrwynu umrl Anton Račič, star 54 let, doma iz vasi Skuplce, fara Cerklje na Dolenjskem, ln član društva 440 SNPJ. V Ameriki Je bil 33 let. Njegovo truplo leži v pogrebni-Škem zavodu na 6211 W 2tfth St., Bcrwyn. Pogreb bo jutri (torek) ob dveh popoldne la kapele na pokopališče Woodlawn Memorial. Pokojnik zapušča tukaj ženo, sina, hčer ln tri vnuke, v starem kraju pa pet sester in tri brate, če so še živi.
Lovca našli mrtvega
PitUburgh, Pa. — Jos. Zaje s severne strani PitUburghs se je 13. novembre izgubil na lovu In dne 15. nov. gs Je državna policija, v družbi katere ga je Iskal tudi Jos. Hrvatln, našla mrtvega. Zadela ga je srčna kap. Stsr je bil 70 lat, doma ls Ribnice ln tukaj zapušča ženo. BU je član društva 118 SNPJ.
Nagla smrt pri delu
Klein, Mont. — Dne 3. t. m. je pri delu naglo umrl George Jakovach, sUr 42 let in član društva 132 SNPJ. V Ameriki je bU 21 let ln tukaj zapušča ženo-tn tri mladoletne otroka, v Roundupu braU ln v Great Fallsu strica, v starem kraju pa maUr ln aeatro.
Is dršave Waahlngtona
" Enumclaw, Wash. — Ime rojaka, o katerem smo poročali v Prosveti, da je umrl istega dne, kakor njegova hči Mary Gore, je bilo Jernej Krašovec ln star le bU 78 Ut.
Saart v ognju
OneonU, N, Y. — Pred dnevi je tukaj požar uničil hlev, v katerem ie zgorel rojak John Ko-kalj, star 61 let in rojen v Tržiču. Policija preiskuje, ker sumi, da gre za umor. Nesrečnik je bil v Ameriki 38 lat ln v UJ deželi nl Imel sorodnikov.
Vojaški sdravnik na dopustu
Scofleld, UUh. — KaplUn ln dr. Wllllam Gorlshek, ki služI v armadi že tri leU, in sicer pri medlkalnem oddelku, in kateri je bU zadnjih 16 mesecev v Angliji, Afriki ln Siciliji, Je zdaj na dopustu doma pri svojih sUrših. Njegov oče FrSnk Gorlšek, Je član društva 32 SNPJ.
Nov grob v lušnem Illlnoteu
Benld, III. — Dne 24. nov. Je po Užki operaciji umrU Ana Biličič, roj. Dragovlč, etara 42 let ln člsnlca društva 356 SNPJ. Rojena ja biU v Mt. Ollvu, IU . In zapušča moža, dva sinovs pri vojakih, očeU, štiri braU in dve sestri.
Smrtna nesreča člana
Mulberry, Kans. — Pred dnevi so našli 60-let nega Alberta Brilla mrtvega v njegovem stanju. Zdravnik Je ugotovil, da je padel po stopnicah in ai razbil glavo. Nesrečnik je bil |hi narodnosti Poljak in Član dru* štvs 281 SNPJ,
Is MUneeoU
Duluth, Mlnn. — Te dni Je v bolnišnici St Mary's dobro pre-tUls operacijo rojakinja Pusto-vrh lz Chisholma
Nemci ustrelili 50,000 Rusov
London, 27 nov. — Radio Moskva Je naznanil, da so Nemci ustrelili M),000 Rusov v času o-kupacije Martupola In odvedli 60,000 v Nemčijo, kjer morsjo delati kot sužnji v vojnih Industrijah.
Člani Petainovega kabineta aretirani
Curih, ftvica. 27 nov, — Nacijska Ujns policija je sretiraU več uradnikov v Vtrhyju, med temi tri čUne PeUinovega ke-bineU. se glasi por oči 16 iz Lyo-na listu Gazet te de Lausaane Vsi so btli odvedeni v Nemčijo Poročilo ne omenja Imen areti-irsnih ursdnikov.
Mežico Clty, 27 nov. — Grupe petih španskih > epubllkanskih strank, kaUrih kandidatje so dobili okrog šeat milijonov glasov pri zadnjih svobodnih velitvah 11 1036, so usUrioviU "Junto za osvoboditev ftp»nlje," kstero;	... ■
IH'11. "I	Ekeekucije nemških
Uh strank. Ts bo. vodlU kam-	9
panjo sa vzpostavitev špantke
republike. Clarn junU ao Dle-
I go Martinez Bar no, aocUlist In-
daleč io Preito. Al aro de Albor-
jnoz, Antonio-Mana Sbert in Phl-
lipe Sanehes
častnikov in vojakov -
Stockholm, ftvedalua, TT nov. — Dsnsks časni Ska agenturs
poroča, da je bilo pet nemških lastnikov tn 40 vojakov uatrHjenih v Copenhagnu, kar ao se u-prli ukaru, da morajo oditi ns rusko fronto Vsi ao bili ustreljeni po obsodbi, kl jo je Izreklo vojaško sodišča.
Policijska zaščita iidov v Argentini
MonUvideo, Urugvaj, 27 nov I- Močna policijtka zaščita ži	japonske izgube
dov v Buenos Airasu, gUvnem j ^ morju
Waahlngton, D. C, 27, nov — Vojni tajnik Henrv L. Stimson je naznanil, da ao Američani potopili 74 japonskih bojnih ladij In pomikov v novembru in u*
Možnost izpraznitve Berlina
Nezadostna obramba izzvala proteste
Stockholm. Avadaka. 27. nov.
Visoki nacijski uradniki so sc sestali na seji, na kateri so razpravljali o popolni izpraznitvi Berlina, kl je bil zadnje dni tarča silnega bombardiranja iz Sraka. Seji je predsedoval Joseph Goebbels, miniater nacijske propagande. Slednji je tudi načelnik berlinskega distrik-ta.
Poročila dopisnikov Švedskih listov iz Berlina trdijo, da je Goebbels »klicaj sejo nacijski h voditeljev pod pritiskom poplave protestov zaradi nezadostne ir^ neučinkovite obrambe nemške prestolnice pred bombnimi napadi. Požari, kl so jih zanetile zažigalne bombe, še vedno divjajo. Vojaške čete so bile poSlane v mesto, kjer zdaj podirajo stene razbitih poslopij. Gasilske brigade so dospele v Berlin lz Leipziga, Fresdena In Stettina, mest, kl so oddaljene 60 do 100 milj od prestolnice.
Visoki nemški uradniki sn priznali, da bo Berlin postal drugI Hamburg, če se bodo bombni napadi nadaljevali, Hamburg je bil razdejan v devetih zavezniških bombnih napadih v desetih dneh. Potniki, ki so dospeli v Bern, fivics, ls Berlins, so povedsll reporterjem Švedskih listov, ds je Berlin v razvalinah. Bombe so porušile mnogo mestnih predelov ln več vlsdnlh palač v nsrčJu mests Hotel Kaisarhof, v katerem so se zbirali vodilni naciji, Je kup podrtij. Druga dva največja berlinska hotela — Brlstol in Pavilllon — sU še v pismenih. HoUl Ksiserhof je stal ns drugi strsni ulice od ursda ministra Goebbelss.
Dopisnik švedskega llsU Alle-handa poroča, da so bombe, kstere so sngleškl letalci vrgli na Berlin v dveh napadih, ubile in ranile najmanj 25,000 ljudi.
mestu Argentine je preprečila nove protižidovake demonstracije v čaeu zatemnitve mesta v noči zadnjega t^rfca po UJevi potnikov, kl so 'Joopeli v Uru-gvsj Nekaj bornb je eksplodl
ralo v žldov aken dtstriktu Po- j aičili M3 japonskih bojnih letal ročil* trdijo, da ae sovražniki žl- Arneri/eni so v Um času i/gu-I dov pripravljsjo za lov ns Žide j Mil 01 letsl In enega rušil« a
Nov apel za invazijo Balkana
Jugoslovanska vlada »se morda vrne v London
London. 27- nov.- Jugoslovan■ aki krogi so obnovili spele za takojšnjo zavezniško invazijo Balkana, obenem pa so pouda rili, da vsaka ura odlašanja in vazije pomeni izgubo tlaočev življenj ameriških in angleških vojakov v bodočnosti.
Poročila lz glavnega stana generala Tita kažejo nezmotljiva znamenja izčrpanja partizanske sile pod močnim pritiskom nem Sko armade. Poučeni krogi tr dijo, da 10,000 sli več zavezni ških vojakov čaka snirt, če bo invazija Balkana odložena do (»omladi.
Paralizirane radijske komu-nikar!je^ m /a/asno blokiralo poročila o bitkah V Jugoslaviji. Glavni zavezniški stan v Alžiru je naznanil, da so sngleškl letalci izvršili nov napad na nemške komunikacije pri Dubrovniku, Jugoslovanski luki.
Poučeni jugoslovanski krogi poročajo, <U se bo jugoslovanska ubežna vlada morda vrnlU v London iz Kaira, Egipt, v zvozi s pripravami gleda 'poroke kralja Petra t grško kneginjo Aleksandro. Člani Jugoslovan-skega kabineta se boja, da bi kralj lahko podlegel vplivu elementov <»porlelje, Te na bi bili oni navzoč! pri poroki, katero smatrajo za državno zadevo.
partizanske enote razpršile nemško kolono
Bolgarski bataljon uničen v bitki v Srbiji
ČETNIKI KONTROLI RAJO ČRNO GORO
London. 27. nov.—Komunike iz glavnega stana generala Tita, poveljnika jugoslovanske o-svobodilne armade, pravi, da so imrtisani razpršili nemško o-k lopeo kolono, kl Je skušala počistiti obrežje Jadranskega morja na južni strani Reke, zaeno pa priznava, da so partlsanl v defenzlvl v Dalmaciji, kamor jc nemško poveljstvo zagnalo novo čete. Nemška kolona je bila ruzpršena v bitki, ki se je vršila na ozemlju 33 milj južno-vzhodno od Reke.
V bitki v centralni Jugoslsvl-ji so partizani ubili in ranili 380 nemških in lutkovsklh vojakov, Pozorišče bitke Je bilo pri Ušl-cah ln Prljepolju, 35 milj Jušno-vzhodno. Nemške In bolgarske vojaška poaadke so bile ojačane v okolici Klcnme, 12 milj sspad-no od Užic. V zadnjih dneh ao partizani ubili In ranili 180 nemških in bolgarskih vojakov,
Nemške ln albanske ČeU v Sandžaku, ki so skušale udretl v PrljepolJe, so bile poražene v bitki s partlsanl. Slednji trdijo, da ja 200 sovrstnikov padlo v Uj bitki.
lUlijanske ČeU bivše beneške dlvlslje, ki se bore ns strani jugoslovanskih psrtlzanov, so stdiutyle bolgarski baUljon v bitki v Srbiji, pravi poročilo. To je sledilo nasnanilu, da feldmaršal Erwin Rommel, vrhovni poveljnik nemške sile, nadaljuje ofenzivo za kontrolo osemlja ob Jadranskem morju.
General Draža Mlhajlovlč je Izjavil, da Ja njegova četniška armada dobila kontrolo nsd vso Črno goro. Ta je biU središče Intenzivnih gerilsklh aktivnosti več mesecev. Četniki ln partizani se bore drug proti drugemu, kakor tudi proti Nemcem.
Naznanilo, ki ga Jc objavil Informacijski urad jugoslovanske ubežne vlade v Kairu, Egipt, pravi, da so Mihajlovičevl četniki prevzeli tudi Boko Kotor-sko nad trdnjavskim ozemljem. Ta tvori šali v ob oskem pasu dalmatinskega obrežja, ki loči Črno goro od Jadranskega mor-ja. iy
Delovni teden v čikaškem distriktu podaljšan
Chicago, 27 nov. — VVilliam H. Spencer, pokrajinakl direktor federalne komisije za doba* vo moštva, Je odredil podaljšanje delovnega tedna na 48 ur v čikaškem distriktu. Odredba stopi v veljsvo 16 Januarja, In se nanaša ns vaa podjetja, kl upoalujejo osem in več daUv-cev ln Jih krije mesdnournl zakon Spencer je dejal, da je nastalo |»omsnjkanje delavcev in de Je to narekovalo podaljšanje delovnega tedna.
Nemci se maščevali nad Italijani
Zave/ruški stan v Alžiru, 27. nov — Nemški vojaki ao ustrelili 53 ljudi v Italijanski vssi Belloni v bližini Neapls S Um so se maščevali nad vaščani, ki so Ubili enegs nemškega vojaka, enegs |»a ranili.
General Charles de Gaulle bolan
Aliir, Alžerije, 27. nov. -» General Charles da Gaulle, načelnik odbora za osvoboditev Francija, je zbolel. NspadU ga je influence, toda upanje je, da bo kmalu okreval.
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
JEDNOTE
Organ ol and publiahed by Slovana National Benefit Sociatf
Naročnina aa Združen« driave (laven Chlcaga) ln Kanado HM na loto. 1340 sa pol lata. $1.60 sa četrt lota; sa Chicago tn okolico Cook Co., 97 JO sa calo lato. 13 JI sa pol leta; sa inosematvo M.00. ' Subscrlptlon rateat for lhe United Statea (except Chicago) and Canada 104X1 per year, Chicago #ftd Cook Counly 17.60 por year. foreign oountries $6.00 per yaar.
Cene oglasov po dogovoru.—Rokopiai dopisov In neaaročenlh člankov so ne vračajo. Rokopisi literarne vsebine (črtice, povesil, drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju lo v slučaju, čo je priložil
Advertlaing ratas on agrsamenL—Manuscrlpis of co mm ualcs tions aad uasolidtad articles will net ke returned. Other maauscrlpts, sueh as storles. pleys, poems. ate., will be returned ta sender only whon accotnpanied by self-addressed end stamped anvelope.
Naslov na vse, kar Uae stik s listami
PROSVETA 2657-59 So. Lavrndale Ave., Chicago 23, Illinola
MEMBER Of THE FEDERATED PRESS
—
PROSVETA
Glasovi

Datum v oklepaju na primer (November 30, 1043), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Pono-> vita jo pravočasno, da se vsm list nc ustavi.
Kapitalisti ne vodijo te vojne! >
Včasi je med socialisti veljalo mnenje, da so moderne vojne ka pitalIstičnega ali komercialnega izvora in zato so bili socialist proti vsaki zunanji vojni. Imeli ao prav glede mnogih yojn. Tudi prva svetovna vojna je bila v dobri meri tekma med Nemčijo in Anglijo za svetovne trge. Amerika je sicer izjavila, da gre v vojno za zdrobitev pruskega militarizma in za odpravo vojn sploh amj>ak to je bila izjava VVilsonove vlade, dočim so ameriški kap* ta listi na debelo izkoristili vojno za svoje privatne interese in uničili Wllsonov mirovni program.
O današnji svetovni vojni pa to ne velja; ni veljalo niti v začetku, ko so komunisti vseh dežel obsojali to vojno kot "imperiall; stično"—in ko so jim nekateri ameriški* socialisti pritrjevali. Kapitalisti v Angliji ln Ameriki niso—z malimi izjemami—hoteli nič slišati o tej vojni! Ali smo že pozabili, kako so ameriški reakcio-narji, glavni stebri kapitalizma, metali vsa mogoča polena pod noge Rooaeveltovl vladi, ko je takoj po izbruhu vojne poskušala s pripravami za oboroženo obrambo Amerike in ko je nudila prvo skromno pomoč Angliji?
Trmoglavo nasprotovanje ameriških kapitalistov pripravam za vojno je ponehalo šele po japonskem napadu na Pearl Harbor, ka kor je nasprotovanje angleških kapitalistov ponehalo šele po Dun kirku. Kakor je Churchillova angleška vlada naravnost izsilila mobilizacijo angleškega kapitala za vojno, tako je Rooseveltova vlada izsilila sodelovanje ameriških kapitalistov. Edino veliko napako je storil Roosevelt, ker ni takrat, ko je bilo železo vroče, f6r-slral zasege vseh ameriških vojnih industrij, tako da bi bila vlada sama proizvajala vso bojno opremo, namesto xia je to proizvodnjo oddal privatnim kapitalistom. Danes je vsem treznim ljudem jasno, da sama kontrola ne zadostuje.
Ameriški kapitalisti že dve leti, hočeš ali nočeš, sodelujejo z vlado, kakor na drugi strani sodelujejo organizirani ameriški delavci. Dnevni dogodki dokazujejo, da ie kooperacija kapitalistov še danes mestoma zelo šepava; mnogo je kapitalistov, kl sabotirajo bojno produkcijo, čeprav se z njo mastno okoriščajo. Na stotine ameriških kapitalistov še danes sovraži Roosevelta bolj kot Hitlerja— in bojna produkcija jim je prej sredstvo dobička, kakor pa sredstvo zmage nad nacizmom in japonizmom.
To je dokaz, da ameriški kapitalisti ne vidijo radi sodanje vojne, kakor je ne vidijo radi kapitalisti v Angliji—ne zaradi tega, ker jim v tem momentu prinaša mastne dobičke, temveč zaradi tega, ker so v strahu, kaj pride po vojni. Kapitalisti si mislijo: Kaj nam pomaga vse bogastvo, ki nam ga prinaša vojna, če pa bo to bogastvo po vojni—socializirano ull odvzeto z radikalnimi davki ali bomo drugače razlaščeni?
To je prva velika, moderna vojna z ideološkim motivom in ciljem. Radi verjamemo, da se Churchill z mnogimi drugimi kon-.servativci vred na Angleškem ne briga dosti za demokracijo v Nemčiji ali kjer koli v Evropi ln še manj v Indiji—ampak ogromna masu angleškega ljudstva, zlasti delavcev, ki imajo močan glas v angleški vladi, se briga. Churchill se v glavnem briga za bodoče varstvo Velike Britanije, zato je prisiljen računati z zahtevami angleškega ljudstva za mednarodno organizacijo, ki bo bolj efek-tinva, kukor je bila Liga narodov. Da bo nova organizacija bolj efektivna, so potrebne večje ekonomske in socialne 4#forme, kaki šnlh Churchill sicer osebno ne mara, toda morale bodo priti, če si hoče Anglija zasiguratl obstanek v novem svetovnem redu. Vse to sili Churchillu tu druge angleške konservativce k'velikim reformam.
, f
Roosevelt se osebno bolj briga /u demokratične svobodščine povsod in ob svoji strani ima lepo število somišljenikov; Ima pa tud« nasprotnike, katerim je svetovna demokracija lanski sneg ln najraje bi videli, da vse ostane po starem—ampak tudi konservativni Američani, med katerimi so tudi kupitultstl, spoznavajo, da se nc b< do mogli ustaviti večjim reformam, če hočejo, da bo Amerika v bodoči varna pred katastrofami, kakršna Je sedanja vojna. Vstop Amerike v svetovno organizacijo ie že danes zagotovljen—in tudi peščica najbolj zakrknjenih **lzolanacionall|tov" že Jahko obupava nad svojim uspehom. Ameriško ljudstvo if v veliki večini za reforme, ki /asigurujo tudi Ameriki trajni mir.
Iz tega lahko spoznavamo, da so omefftki in angleški kapitalisti v veliki dilemi, da nisnjalgurni glede avoje bodočnosti—dn nemo-lejo kontrolirati v^jne&a avoje bodoče interese v splošnem.
Nihče ne moic Vedeti, kaj pnde po vojni ln kakšne sadove prinese zmsga Združenih narodov delavskemu sloju vseh dežel te-sploh malim naroftom. poaebei še Jugoslovanom tn Slovencem v stan domovini ali jim princ*, demokracijo in svobodo ali novo razočaranje ampak, dokler sn na krmilu Amerike zagovorniki demokracije, štirih svobod Iti malega človeka, se lahko zanesemo v pivi visti nanje. Na nikoli drugega ae ne moremo toliko za-r.<A
V ni\i svetovni I zaveznikov, touu k
IZ
naselbin
k»jni je Amerika b«la odločilni faktor zmage
meje je zmago vrgla v vodo.
V sedanji d«ugi svetovni vojni bo Amenka spet odločilni faktor zmage Združenih narodov, toda to |«.t ne bo vrgla zmage v v«>do To pot bo Amenka pnsiljena. da obdrži in izkonatl zmago Združenih narodov v interesu kooperacije vseh narodov, v interesu trajnega miru.	^^
Pri prijateljih
Detrofc^Upam, da mi boste oprostili, če nekoliko opišem moje potovanje v Milvvaukee in na za j. Tja aem se odpeljala 30. okt želela pa sem že več let, da obi-Ščem Milwaukee. Poleg sestre imam tam še druge znance iz mladih let, ki jih nisem videla že od leta 1906-07, ko sem bila še čisto mala deklica in sem še letarfa za kravami. Ko nam umrla mati, ao tisti ljudje vzeli k sebi najmlajšo izmed nas treh sestric, ki smp oitale Jjrez star šev, kajti oče se je kmalu potem oženil z "ml^do frfljo", ki ni marala za nas. Pisali so se Bevec in pri hiši se je reklo pri KriVcu
Ko so šli leta 1907 v Ameriko so mojo mlajšo sestro pustil; tam, pred nekaj leti pa so se slu čajno zopet znašli v Milvvaukee-ju. Od tistega časa sem jih želela videti tudi jaz. Spominjam se dobro, ko sem služila v bližin in hodila mimo njih hiše v šolo, mi je Krivčeva teta—tako sem jo klicala—dala tako velik kos koruznega kruha, da je bil skoro večji od mene. Kadar je spekla kruh, sta ga domača hči in moja sestra vedno dobili vsa-s ka en hleb, in sicer toliko, da ga nista mogli pojesti in sem ga bila tudi jaz deležna. Tam, kjer sem jaz služila, smo ga imeli bolj malo in zato sem morala v šolo vedno brez malice. Tega nisem mogla nikdar pozabiti.
Ko sem izvedela, da je tista žena bolna v Milvvaukeeju, sem jo želela videti. Ona je že šest let na bolniški postelji; leži na hrbtu in pravi, da se ne sme nič jremaknltl—ima kostni revmati-zem. Ob tej priliki sem tudi iz vedela, da ml je malo v sorodu: i eta iz tretjega kolena. Njen zet John Kegel Ima na National aVe. jostilno ln restavracijo, v dru-I ;em nadstropju pa stanovanje s 5 sobami—pet zase, deset v na emu, vse moderno urejeno. Zahvaliti se moram za brezplačno postrežbo, katere sem bila deležna vselej, ko sem jih obiskala.
John in žena Anne imata devet otrok. Starejši sin je že nekje preko morja—kje, starša ne vesta. Drugi sin se je učil za duhovnika, a je že tudi v armadi, retji sin pa je šel 8. nov., komaj atar 18 let. Ena hči je že poročena pet let in ima dva otroka, ena hči pa je pri nunah. Ko sem videla njeno sliko v nunski obleki, sem rekla, da je škoda, ker je tam tako lepo dekle. Pa me je zagotavljala mati ln stara matL da je tam najboljši prostor zanjo jn se ji zelo dopade. Vsa-"kdo po svoji pameti.
John in Anne, ako res prideta v Detroit prihodnje leto, vama aom skušala H*xmtk gostoljubnost. Hvala vama za\se. Nazujgrede sem se ustavila še Chicagu. Predvsem sem hote-a obiskati glavhi urad SNPJ in uredništvo Prosvete, ker jih vedno nadlegujem z mojimi dopisi, včasih z dolgimi. Iz "loopa" sem se peljala s poulično do jednoti-noga jjoslopja, kamor je precej daleč. Ko se ml je zdelo, da sem se j^eljala dovolj daleč, vprašam kondukterja, ako ml more pove-atl, kje je Lawndale. Da mi prestopni listek in pravi: "Tam-e na oriem vogalu vzemi poulično in se peljl naprej." Mislila sem si, no zdaj pa imaš, ker nisi hotela plačati taksija. Grem par sto korakov in vidim pismonošo, ki ga vprašam, kje je Lavvndale. am nn drugem bloku, 2657 pa je next corner". Tako sem mnogo ažje našla jednotino poslopje, ki sem ga poznaln že prej.
Tam smo bili z družino4 pred dvema letoma na proslavi dneva SNPJ. Takrat sta bila še oba sinova doma in sta igrala žogo-met pr' Young Americans. Takrat smo bili samo v spodnji dvorani, urada na nisem videla že 11 let
MoJ vodnik Jc bil Vinko Loč-niškar. ki me je predstavil glavnim uradnikom. Razen dveh sem vse poznala že od prej In so me že od daleč pozdravili kot dobri prijatelji. Kden me je podražil, če še vedno "plavžem". Zakaj oa ne.' ako se kdo pusti, se od režem Ločnižkar ml poda pravkar oeeeno Prosveto in pravi, da je še topla Včeath sem ališala, da v glav-
nem uradu eamo—"cigare kadijo", jaz pa aem videla vse drugo na njih mizah Jcot cigare. Ako pa kateri pokadi kako cigaro, se mu prav tako prileže kot kakemu drugemu Zemljanu. In tudi ima isto pravico in zato ni treba; da bi bil—"big shot".
Končno ser moram zahvaliti vsem za prijaznost, posebno pa bratu Cainkarju, ker se mi je ponudil, da me ^apelje na postajo Tako sem se oddahnila od skr bi, da bom morala zopet na pou lično. Mimogrede me je zape Ijal tudi v Delavski center, kjer je uredništvo Proletarca in Družinskega koledarja. Urednika Franka Zaltza ni bilo tam. Torej hvala, brat Cainkar! Ko pri dete v Detroit, bom pa vrnila milo za drago.
Naj še omenim, kako so ameri Ški vojaki in častniki uljudni Razlika med vojaštvom v bivši Avstriji in Ameriki je kot noč in dan. Na primer ali bi se kak avstrijski general umaknil s sedeža pred navadno plebejko, kot je to storil ameriški general mojem slučaju na postaji v Detroitu, ko sem pristopila k bari da si kupim nekaj za žejo? Takoj se oglasi nekdo poleg mene ako hočem njegov stol. Pogledam ga še enkrat, da se prepričam, ako aem videla prav. Po zvezdah sem ga spoznala, da je brigadni general.
Ko pridem na vlak, sedem slučajno poleg mornariškega ♦astnika—Ensigna, kar je toliko cot poročnik v armadi. Peljal se e v Battle Creek, Mich., kjer ma starše in sestro, v Chicagu ?a ženo in otroka. Tudi on je zmetal moje stvari na polico.
Ko se na neki postaji mučim, da dobim moj kovčeg s police, stopim na sedež, ker sem bolj eratka, pod polico pa je sedela dama in sem pe bala, da bi ji j [a vrgla na glavo. Pa se oglasi za menoj: "Can I help you, la-dy?" Obrnem ;se in zopet častnik z dvema-srobrrvma trakoma, torej kapitan, ,Zopet v drugem slučaju mi je dal kovčeg s poli ce prvi poročnik. Skoro bi rekla, da so višji častniki bolj uljudni kot podčastniki in drugo vojaštvo, dasi nisem pri nikomur zapazila kakšne neuljudnosti ali surovosti. V bivši Avstriji pa si e vojak domišljal, da je že pol cesarja, ako je smel čistiti čast' nikom. Taka je razlika v vojaki vzgoji. Tam naduti, tukaj uljudni.
Zadnje čase je šlo že več slovenskih vojakov preko morja. Eden teh je Herman Koss, drugi >oročnik, star šele 22 let in član lruštva Young Americans. Njegova sestra Olga je bila prestav-ena iz New Yorka v Georgljo sti čas, ko je bil Herman v New Yorku. Ona je pri Waves.
Pred nekaj tedni je družina Joseph Grom dobila telegram od vojnega departmenta, da je njih n Rudy, drugi poročnik, pogrešan od 10. okt. Kot smo čitali v stih, je bilo omenjenega dne sestreljenih največ zavezniških letal nad Nemčijo, po številu 60. Od- tistega dne pogrešajo tudi tudyja. V telegramu je bilo rečeno, naj ne obupajo, kajti mogoče je živ in zdrav. Dne 15. nov. res dobijo telegram, da je ujet na Nemškem. To sicer ni
ponedbubk. qjgw.tn|l
posebno vesela vest, ali vendar i fašizmom tako grenko, suženj^ bi ne bilo tako trauie ^ je vesela za starše, ker imajo! sko življenje, da kaj takega ni- bo pa nai urednik ddAn upanje, da se še povrne živ in ma noben narod niti v Rusiji. Če člevelj čita m pri z®**3'
•vetine uredniške članke^z Ad!!" micevimi knjigam; in bul' kaka razlika! „J?eUnu-
zdrav. In iporda ne bo več dolgo, ko bo Nemčija klecnila pred zavezniško premočjo.
Katherine Krains.
Zagovarja diktaturo in partizane
Milford, N. J.—Pošiljam obnovljeno naročnino za Prosveto in rad bi nekaj komentiral. Polemika glede partizanov in čet-nikov ni noben "špas." To sta v resnici dve bojni stranki v Jugoslaviji, ki predstavljata dva programa. Četniki so za kralja in ni jim dosti za Slovence jn Hrvate, partizani pa so za svobodno, federativno Jugoslavijo.
Jugoslovanska vlada, ki je zdaj v Egiptu, razpolaga z milijoni v zlatu, ki so last ljudstva prejšnje Jugoslavije in to ljudstvo se danes bori ob strani BrozoviČa (Tita), ki nimfi mili jonov. r To so stvari, ki jih čla ni SNPJ ne morejo prezreti v tem lažnem momentu, ko gre narodu v domovini za obstanek.
Dolžnost ameriških Slovencev je, da pomagajo do osvoboditve svojcem v domovini, zato pa ne zaslužijo zafrkacij urednika Prosvete, ki pravi, da so se upijanili s simpatijami do partizanov. Br. Molek je mnenja, da je v pravem, ker se opira na resolucijo pittsburške konvencije SNPJ. Resolucija kot taka je s svetov nega delavskega vidika na mestu, če bi bili delavci vseh narodov v vojnem času za to stališče — ker pa niso, je treba u-poštevatl, da vsak narod gleda najprej zase, za svoje interese, čeprav večkrat na škodo drugega naroda.
Poglejmo, kaj so naredili Italijani po zadnji vojni z našo Primorsko, sedaj pa mislijo, da bodo lahko dobili še več v škodo Slovencev in Hrvatov, ako ne bodo na straži. Angleški politiki so najprvo in povsod za svoj imperij, kar dovolj pove zgodovina Anglije. Naš narod še ni imel svoje neodvisnosti, dasi bi jo moral že davno Imeti, Če ne popolne, pa vsaj delno. Kako naj doseže to neodvisnost? Strank je že bilo med Slovenci, kolikor gob i>o dežju, a bile so jrez konstruktivnega programa. Da je šlo tako pri nas dolgo let, sta za to najbolj skrbela Rim n Berlin, ki sta bila v prijatc.i-skem paktu z Avstrijo po geslu "razdeli in vladaj." Voditelji slovenske katoliške stranke, ki je bila najmočnejša, so bili večinoma orodje Nemcev in Itali-anov; zaradi tega je naš narod propadal gospodarsko, ampak njegovi katoliški voditelji se za to niso brigali, temveč so vedno vpili, da je "vera v nevarnosti."
Prav je rekel pokojni Cankar, ko je imenoval lastni narod hlapcev in ni se lagal. Fašisti so neki del teh hlapcev u-ničevali 23 let in danes jim pomagajo še Nemci in Madžari, da spravijo hlapčevske Slovence s površja zemlje. Upamo pa, da se jim ta satanski načrt ne xj posrečil. "Hlapci," posebno e primorski Slovenci in Hrvat-e, ki imajo iz zadnjih 23 let bridke izkušnje, so se odločili, da se bodo bojevali za svobodo n da bodo oni gospodar ne svo-i zemlji. Dovolj jim je hlap-čovanja pod izkoriščevalakinii vladami, tudi pod kralja Petro ne marajo.
Urednik Prosvčte je mnenja, da vse partizanski delo izvira iz Rusije. Ako si je narod to izvolil, je to njegova stvar. Primorski Slovenci so imeli pod
Nismo še čitali, da bi kaj podob-i.ega počeli komunisti v Rusiji, čeprav br. Molek vidi v Rusiji le diktaturo in nič dobrega. Ne ljubim nobene diktature, toda, če ne bi bilo ruske diktature, bl najbrž tudi ^Ameriki mi vsi občutili bič TOflerizma. K sreči je baš Stalin s svojo diktatu ro rešil svet pred ppcifa šizmom. Če bi Rusija padla, bi Hitler dobil tamkaj neizčrpne vire materiala in založen bi bi, za dolgo vojno. Sreča v nesre či je bila, da je prišel "nezaže-ljeni" lp»munizem, ki je zadal nacifašizmu smrtni udarec, m Rusija ga bo s pomočjo Ameri ke in Anglija popolnoma strla in pokopala. #
Andrej Krišmančič.
j (Trditev br. Križmančiča, da je Stalin s svojo diktaturo reši ves svet nacifašizma, je ne sa mo bosa, temveč tudi kosmata Ali mislite, da so vsi ljudje že pozabili, kako je bilo v prvem in drugem letu vojne, ko je Sta lin imel pakt s Hitlerjem in ga je zalagal z materialom potem ko sta si razdelila pomandrano Poljsko? Če ne bi bU Hitler znorel in bi bil miroval napram Rusiji, bi bila s Stalipom še da nes prijatelja in za komuniste Vseh dežel bi bila vojna še da nes "imperialistična" vojna. Če ima kdo največ zaslug za uničenje nacifašizma, ga iihata An glija in Amerika. Anglija se je leto dni sama bojevala s Hitler jem, nato pa je pritisnila Ame rika s svojim "arsenalom de mokracije" in od takrat zalaga Anglijo in Rusijo z bojno opre mo. Bodimo pošteni in' pravič ni!-)
Vaak po avoje Bellln^ham. Wash.—Vidim, da je v mojem dopisu z dne 9. nov tiskovna pomota. Naše društvo 493 SNPJ ni staro 40 let kot stoji v Prosveti, marveč le pol tega Ampak tudi 20 let staro društvo je vredno, da ima primerno proslavo.
Med drugim me v Prosveti za nimajo urednikove pripombe ali "kritične misli". Zadnjič se je dotaknil partizanov — delegatov in poslancev, ki so zborovali nekje na Dolenjskem. Well, bo že tako: nekaj je treba napisati in urednik ve, kaj je njegova dolž nost. Mi stari čitatelji pa tudi vemo, kakor hitro sta dva časopisa, že Iščeta prepir. In kjer je prepir, tam se tudi smet najde Gotovo je tudi, da partizani so ljudje z napakami. Verjetno je. da je ena teh njih napak ta, da ne marajo kralja, niti njegovih petoliznikov. Dalje je verjetno (jaz bolj poznam ljudstvo v sta rem kraju kot urednik Prosvete), da si je to ljudstvo ustvarilo tudi svojo postavo in ogorčeno odklanja, da bi mu kdo drugi, ki sedi daleč proč na yar nem in razmeroma v dobrem položaju, delal postave. Tud Rusija ne, niti komunisti s Stalinom vred, kar se tiče njih ožjih domačih zadev m bojevanja Te ljudi—Gorenjce, Dolenjce. Štajerce, Primorce, Hrvate, Dal-matince, Hercegovce, Črnogorce in tudi Srbe poznam. Oni rekel bi—preveč ponosni in ne-zaupni. Mogoče so se pridružili partizanom le oni, ki so proti kralju in ki ne dajo za svoje srbsko klanovstvo počenega gro-ša. Torej tako zveni "ruski pri-j a tel jI'*. Primorci so prijatelji vaeh Slovanov, in če ao prijatelji Rusom, se jim prav nič ne čudim. Čudil bi ae, če bi ne bili.
yRuaija ima v avoji zvezi več republik raznih narodnosti. Dovolj smo že ališali o diktaturi v Rusiji in jaz se le čudim, če je to res, ako more en človek ukrotiti toliko različnih narodnoati, da se tako junaško bore za avojega —tlačitelja, ali pa tudi za Rusijo. Prva leta boljševiške revolucije amo čitali v kapitalističnem tlaku, da ao tudi žene "recionali-zirsli", kakor vso drugo imovino. JSodim, da pod tem vplivpm še mnogi kolebajo. ■Vsak razsoden človek ve, da je Rusija še danea podobna veliki ladji na visokem morju brez jader in brez drugih modernih strojev. Vendar pi JI kljubovala viharjem in pstapela pravočaano v varen priaUn.
Čudim ae našim "učenjakom", ki iščejo dlake v jajcu. Plaanje o komunistih, komunizmu in sopotnikih je že neslano in tudi
Italijanske matere dojijo svoje otroke ne podr.laah k« v Allfa. J	Bilo bi7ZZ.™ ^ W
Kdo je potem "sopotmk""
Kar se tiče vesti iz Ln^ in od drugod, ne poUgat^ ne važnosti, kaj sem po ^ z dveh postaj slišal ogromn« , i
o ameriškem velikanu8 ^
jo v načrtu: bombnik ki hr sil 40 tisoč ton! Nič se n^ tim. Slišal sem dvakrat zlT*. doma—"4p thousand tonsk o verjemite kaj.	™
Gornik.
Naši na domači fronti Mt. Olive. 111.—V Prosveti ,
dne 17. nov. vidim interesant« dvoboj med urednikom Prosve! te m zastopnikom Jankovem
kar jima ne dela nobene času Jankovičev protest je bolj ^ doben nekaki reklami. Ni jI nič gotovega, da bo baš Stalin rešitelj Jugoslavije. Zakaj je Jankovič pozabil na drugi dve zaveznici. Menda iz prevelikih simpatij do partizanov, ki pa ne bodo veliko zalegle, ako se u-resniči obnovitev Avstrije ka-kor so sklenili na konferenci v Moskvi. Tukaj je pes pokopan.
Kakšna bo obnovljena Av-strija, je še tajnost treh velesi Pravijo, da bo neodvisna in d* mokratična. Kako bo velika, bodo pa povedali po vojni. Vse kaže, da bodo Nemčijo precej oštrigli in morda tudi Jugosla-vi jo, ako bodo dali Avstriji pot do morja, brez katere ne bo mogla živeti. Tako bo Trst spet avstrijski. Kam bodo pripadali naši slovenski kraji, se nam pa lahko sanja. Kako daleč bo Stalinova roka posegla na vse to, se ne ve — gotovo pa ne do Kranjske gore, kjer je sedanja meja med/ Jugoslavijo in Italijo.
Lahko se zgodi, kakor pravi pregovor: Kadar se prepirata dva, tretji dobiček ima - in baš z obnovitvijo Avstrije lahko to pride. Prepir v Jugoslaviji je dobra pomoč v tej zadevi najbrž bodo razočarani vsi oni, ki so danes tako zaljubljeni v Rusijo, kakor oni, ki so za staro Jugoslavijo. Poleg tega imamo še enega zagrizenega gada, ki je grof Sforza, največji sovražnik našega naroda. On trdi, da je Primorje bilo in bo italijansko, kar je prekleta laž.
Med zadnjo svetovno vojno so se godile pomote med nami v Ameriki, ko nekateri niso hoteli vedeti, da se ameriški državljani ne smejo vtikati v notranje zadeve evropskih \ježel; zato smo doživeli blamažoS--^
Moj namen ni, da bi zagovarjal urednika Prosvete, niti Jan-koviča. Predobro se znata zagovarjati sama. Želim pa, da opustita to pričkanje v listu. Naša slabost je* da ne znamo potrpeti v sedanjem resnem času. Ampak zadeva Avstrije jt važna. Da bo Nemčija ukročena in jaonižana, je prav, todi kakšno korist bo imela Evropi od neodvisne Avstrije? Žaluj so ne bi raje zedinili za Združene države v Evropi z glavnini mestom na Dunaju ali v Pragi Seveda, sovjetska Rusija se « to ne zanima, ker že ima svojo Unijo. Vse kaže, da so v Moskvi naredili načrt za veliko Avstrijo kot protiutež zoper Nemčijo, katero pa bodo nekij časa držali pod zavezniško kon trolo.
Rad bi pa vedel, kaj naši sim-patiki z Rusijo pričakujejo <*> nje, dokler je diktator Stal* njen gospodar. Demokracije ne more dati nikomur, ker je sam nima in noče. Kak« je to, dji nekateri rojaki vidijo v R^ samo dobro, ko pa tam te bili?
Aadrew Mars.
Veselo ln šalostno svidaajt
Boald. nt-Bilo je na Martinovo nedeljo zvečer ko se rt no zakopljemo pod odejo, ko** kdo potrka na vrata. Moj gre hitro odpirst. jaz pa kdo bo prišel. Prišla >e Nai» Rugel Iz Kansesa in me J' ^ bila na postelji Zelo smo bili veseli. prišla obiskst. Bila N JJJ otroki h v Detroitu. kjer Ja* " ainova in dve hčer. N>«\ Ludvik ime tukaj gosblno. gi .sin Fredie pa v IU. Fred je seda)
mado in Malkaaelo žaluje^
vse matere Ona Je fcn^g
čanka kot jaz in smo * vn l Dalie aa t
ismo iz Londona
Ojrirno poročilo Prosveti) 26. oktobra 1943.
Semčija je danes zmajska.de-Uko nenaravna in zlobna, p je strašilo, ki bruha ogenj ^ Na vrhu imate nacije, * kot 15-letni dečki začnejo , da se sprehajajo po tovar-ii nadzirajo in strahujejo ^no, sestradano delavstvo, Z ga zgonili skupaj z vseh v Evrope. Delavstvo, ki je ini otopelo od trpljenja, ki le redkokdaj zasveti iskra t v očeh, da pokvari stroj iniči proizvod. Potem imate sko ljudstvo, robotsko po-o ukazom in obožujoče uni-o. ki predstavlja red, sistem [oblast. Nu koncu pridejo raz-razredi onih, ki so. prišli na Jno delo. Da, naciji delajo ko nad brezpravniki kot so prisilnega dela v tretjem u. Italijanom in Špancem t godilo boljše, kakor Fran-jm; tem se je godilo boljše, $ onim z Balkana; najslabše ■ godilo Rusom. To mi je vedoval Slovenec, ki je uše prisilnega dela v Berlinu. Ta-e vsaj bilo še letos v začetku tja. Za Italijane se je od ta-morda kaj spremenilo. Za-so pa že maja meseca odha-v Italijo, ker so že govorili, se bo Italija predala. Jovencev ne priznajo, pravi-da ne obstoje. Jugoslavije ne jo—tudi ne obstoji . je živel v Belgradu, torej ljal za Srba in kot tak za nca in kot tak je delal v u med onimi, ki se jim je io malo boljše, kakor Ru Bil je med onimi, ki "ne ijo nič reči, nič vprašati", v Nemčiji s krilatico ozna-brezpravni položaj nesreč-tov dvajsetega stoletja. V sta časih so to na kratko imeno-sužnji". Potem se je člo-vo dvignilo, prišlo do stop-ko so ponekod dejansko, [od formalno priznali člove-njegove Savice. Povsod pa bilo sram pred 50 leti in bi na vse pretege zani-da njihova dežela ni tako la, da bi ne dajala ljudem I, da se pritožijo in zago-Ijo. Danes se Nemci bahajo
tem nimajo ves teden nič. In po vseh taboriščih je sredi mize velika posoda s toplo rjavo vodo. Nemci to imenujejo "kava". Nikdar se še ni nikomur posrečilo dognati, s čim je pobarvana ta voda, da je rjava. Samo v skrajni sili je ta ali oni popil dva ali tri požirke te tekočine. Drugače pa so si umivali roke v njej.
Edino ena dobra stvar je obilna danes v Nemčiji: tovarištvo med vsemi temi nesrečneži. "Čehi, Poljaki, Rusi, Slovenci in Srbi so se naučili, da se z lahkoto razumejo med seboj. Enako lahko jim je razumeti Francoze, Italijane ali Grke. To je res, da delajo s Francozi malo boljše, kakor z Balkanci ali Rusi. Ali moj znanec trdi, da je bilo najbolj žalostno videti francoske delavce, ki se jim je poznalo, da so bili vajeni boljšega življenja, kakor n. pr. Poljaki. Zato so Poljaki manj otopeli v trpljenju, manj so jih zlomile razmere. To je bilo dobro slišati. Dobro je bilo izvedeti, da Nemci niso uspeli s svojimi intrigami, s katerimi se ne ustavijo niti med temi nesrečniki: razdvajati in nahujskati drug na drugega dva, ki bi si mogla biti prijatelja. S Francozi postopajo boljše, ali nihče zato ne sovraži Francozov, nasprotno, najbolj se jim smili-
jo. Stari nemški načini so izgubili svojo moč: pred petimi, tremi leti se jim je še izplačaloflfia-hujskati Slovake proti Cehom, Hrvate proti Srbom. Danes ne pomaga nič več: eden kakor drugi sovraži Nemce in to jih je ze-dinilo.
V sredi Nemčije, v Berlinu samem imate danes stotisoče teh tujih brezpravnikov, ki čakajo, da bo njihov gospodar premagan. To vam je ogromna potencialna petokolonska sila proti nacijske-mu kraljestvu. Kakšno vlogo bodo igrali v ogromnem zlomu? Več bi škodili naši stvari, kakor koristili, če bi špekulirali s tem. V sredi Berlina so, v najvažnejših industrijskih središčih so, po rudnikih so. po utrdbah delajo. Pravijo, da jih mora biti kakih 30 milijonov po vsem nacljskem kraljestvu.
"Tukaj ste človek, v Angliji ravnajo z vami kot s človekom; v Nemčiji, kakor da bi bil razcapan zavoj mišic", mi je rekel moj znanec. Mogoče bodo Nemci kmalu odkrili, da imajo ljudje —vsi ljudje—dušo, ki je zmožna večjih podvigov, kakor fizična sila. Mogoče bodo to odkrili in se bodo kesali, da prej tega niso vedeli, pa bo prepozno. Duševna sila se razodene onim, ki ne verjamejo v njo, z naglico in udarom, kakor blisk in grom v temni noči.
Dolenjka.
=
delavcev—različne po vilu, kakor zahteva potreba— lijo nacijski biriči iz kraja v gonijo jih na delo z enega ca mesta na dru gl. Niso to ivci, kakor smo jih navajeni eti po naših alf vaših podlih železnicah. V lesenih »h ropotajo, cunje vise od umazani, premraženi, se-*ani; 12 ur dela dnevno, šest dela tedensko.
oliko so plačani, ne ve nihče, koncu tedna dobijo plača v •»»ti- V nekaterih kuvertah roark, v nekaterih 10. Ne-je dobil na koncu šest dni «a dela 2 marki v kuverti. 'd«*t dobiš 20 cigaret . em t&išču. Vsakdo, ki ho-javeti, mora imeti zveze s čr-triiščem. Oni z dvema mar-v rokah gre k upravniku "Jaz nisem bil zra-dabi vedel, koliko si zaslu-da bi videl, koliko je bi-^narja, ko si odprl kuverto. r)rugi teden je že drugi V kuverti najdejo papir ;,|'«ami. N(.kakI računi. vso-fJd katere so odšteti vsi mo-. odbitki. Nihče ne razume, p* nu no razloži, nič ne od-
y "Nič ne smejo reči, nič
■tfati."	—v*	i
po barakah. Lesene be-■ postavili nalašč za te jTa,VrH '<an»ko zimo je še J^^jjrjave. Za postelje lesene zaboje, Fo«im, kakor na ls-
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanje i 2. strani.;
pogovorile. Rekla je, da je mislila, da bo šla v Št. Rupert, ali odkar ji je mama umrla, jo več ne veseli. Povedala je, da je že sedem tednov od doma in se boji, kaj bo njen France rekel. Mislim pa, da sta se prav prijazno pozdravila. Le še pridi, Malka!
Bilo pa je bolj žalostno pri naših sosedih, ki so tudi naši prijatelji. Mrs. Bilicich je šla k zdravniku drugič. Povedal ji je, da mora v bolnišnico. Tega se je zelo prestrašila, kajti je pričakovala sina na dopust, katerega ni videla že 17 mesecev. Vpraša zdravnika, ako lahko počaka teden dni, da pride njen Johnny domov. Zdravnik ji odvrne, da lahko, ker ni tako nevarno.
Anne je čakala od pondeljka do četrtka. Dalje' ni mogla in so jo morali odpeljati v bolnišnico v četrtek zjutraj, sin pa je prišel domov zvečer. Zelo je bil vesel, ali ko so mu povedali, da je mama v bolnišnici, mu je kar tflava klonila. Skupaj smo šli v bolnišnico v petek zvečer in mati je bila zelo vesela. Vsi smo mislili, da bo šla domov v nedeljo. Ali se je kar hitro obrnilo in v pondeljek, 8. nov. je bila operirana. Od takrat je vedno gorje.
Dne 21. nov. smo jo zopet obiskali, a ni nič več govorila, niti nas spoznala. Stn&no se muči in tako rekoč bori s smrtjo. John-ny je prosil za podaljšanje dopusta in ga dobil za pet dni, toda 21. nov. se je moral prijaviti pri kadru. Kako se je ločil od mame, si lshko vsakdo predstavlja.
Mrs. Bilicich ima dva sina, oba pri vojakih. Maljši Laverne je >il nedavno j>oslan preko morja. Mati je dobila od njega pismo ravno, ko je bila operirana, toda nl upanja, da bo mamo še kdaj videl drugače kot na sliki. Res žalostno.
Rudarji so tukaj nekaj štraj-kali—za prazen nič. ^Ako bodo
dobili $8.50 na šiht, bodo tudi morali delati osem ur. To bo fajn. Le kako bodo delali, ker je še sedem ur preveč pri njih napornem delu. Tukaj ni nobenega mladega premogarja več, so vsi stari, vsi izčrpani možje, katerim je še sedem ur dela preveč. Seveda zopet košček blagoslova za ubogo delavsko paro.
Annle Widmar. 356.
Izkušnje starega naseljenca
Piše rojak s severosapade
X
Dan za dnevom naprej proti Ameriki. Noči sem v gozdu prespal med kamni pod drevesom, ali kjer sem že mogel najti bolj udobno mesto. Nekega dne se pa zopet znajdem v indijanski vasi. Tukaj so me Indijanci sprejeli kot dolgo izgbuljenega sina. Ta naselbina je bila dosti večja kot prva in vse bolj živahna. Vzrok temu je menda bU, ker tukaj je bilo dosti mladih fantov, ki so bili zmiraj veseli ln tudi starčkom kratek čas delali. Dva ali tri dni sem se kratkočasil med temi ljudmi,
Ko sem se tuksj naveličal, posebno pa, Ker so začela dekleta za menoj gledati,' sem si mislil, da je bolj zdravo, ako se prej 'poslovim kot ps jo od kakšnega fanta po gla\rt dobim. Pa tudi sem vedel, ds Amerika ne bo k meni prišla, ampak moram iti sam tja. Tem fantom sem kazal proti severu in ponavljal: "Amerika, Amerika .,,"—"Huh, Amerika," so govorili in menda razumeli, kaj mislim, ker Šli so po konje, jih zajezdili in tudi meni dali enega, še precej mladega in lepega.
Zajezdil sem tega -koAjička in hajdl z njimi v—Ameriko. Skoraj dva dni smo jezdili prej kot smo videli ksko živo dušo, potem pa dospeli v precej živahno naselbino, kjer je bilo tudi nekaj Amerikancev. Indijanci so se tukaj poslovili od mene, mi pustili konja in odjezdili nazaj, od koder so prišli.
Konja imam—sem se sam sebi
FmVktmrj*
iTotUitl
BONDS STAMPS
smejal. Ali kaj bom z njim tu«, kaj delal? Privezal sem ga k drevesu in šel v neko hišo prosit jedi, kar sem tudi dobil. Kuhano in pečeno je bilo bolj po ev-ropejsko, ali bolje rečeno, kot v črnomeljskih gostilnah, Zena je postavila predme na mizo, pokrito s čistim pregrinjalom, mesa, belega kruha, tolalev in kave. Bila je oblečenajfolj po ev-ropejski šegi.
Novice tudi v mehikanskih mestih kaj hitro potujejo od hiše do hiše. O tem fantu, ki nobenega jezika ne razume, je izvedel tudi neki katoliški duhovnik, in sicer Še prej predno sem se najedel in se dvignil Qd mize.
"A kakega hlopa imate tu?" slišim nekoga, ki je v kuhinji vprašal gospodinjo. "A ja nje-vim. Njič ne razume. JeŠč sem mu dala," je odgovorila.
Skočil sem od mize kot da je hiša v plamenih in k njima v kuhinjo.
"Ali ste vi Slovenci, Cehi, Poljaki ali Rusi? Jaz vaš govor precej dobro razumem."
"Poljaci smo," mi oba hkratu odgovorita in me osupla gledata.
Takoj, ko sem priiel v to hišo, sem tisto ženo poprosil za jed v tisti moji mehlkanščini, ki sem se je naučil v enem mesecu, kar pa je toliko pomagalo, da bi ms žena ne razumsls, kaj sem jo prosil, če bi ne imel rok in ji pokazal v usta, da sem lačen. Med Indijanci sem kar po slovensko govoril, tukaj pa nisem imel toliko pameti, da bi bil tej ženi povedal, da ssm Slovensc.
Torej ko smo vsi trije videli, ksj je kdo, smo bili ksj hitro stsrl prijstelji in znanci. Drug drugegs smo prsv lshko razume-11, ker žene, kakor tudi duhov nik, sta bila precej učena. Njen mož je bil tuksj uposlen kot In-ženir-zemljemerec. Povedal sem jim, kaj se mi je ns morju zgodilo, da me je neka ladja rešila in me odpeljala v bolnišnico, kjer sem bil nekoliko čask in popolnoma okreval. Mislil sem, da sem prišel živ iz pekla v nebesa, ker ta duhovnik mi bo povedal, kar mi bo pomagslo zs nadaljnje potovanje.
Bila je sobota tisti veseli dan« Moje bogastvo—konjiček—in jas sva šla z duhovnom, jaz v njegovo stanovanje, konjiček pa v hlev, kjer mu je duhovnik dal krme. Tam sem morsl še enkrat večerjati. Drugo jutro pa sem šel k maši. Kaj je duhovnik pridigal, ne bom tukaj povedal, rečem le, de je govoril nekaj dobrega o meni, kajti ljudje v cerkvi so vsi neme gledali. Ko js blls maša končans, je šlo dosti ljudi k njemu in no mu denar dajali. Duhovnik je znal tudi angleški.	•
"Dobro, hlop, nabrala se je lepa vsotica denarja za tebe," je rekel duhovnik, ko je preštel denar.
Tisti dan in tisto noč sem še ostal pri njem. Drugo jutro mi je pa moč dsl den t ameriških dolarjev Tn nekaj mehikanskega drobižs. Rekel je, ds so U de-nar dsli njegovi far sni, da ga meni ds. Zahvalil *em se mu milijonkrst in odje/dil na svojem konjičku v severno smer. Hrane nisem vzel iz te naselbine, ker je duhovnik rekel, da bom po tisti poti, katero mi je pokazal, kmalu priiel v drugo naselbino. (Se nadaljuje.) i
*)» al, Uh
ri<
»ir/u
I" nekake" P»* nad M,
Posteljnine. Ce se preskrbiš dve "h ukradeš, tatovi so 1,1 »stota ko huda ku-tenice. Ce si neroden, ' ™ "dejo Sli nobene, Mila ni v Nemčiji, ' umivanjem ni tre-*ve. Perils nimajo, '"b". njihovo stsro je 1 "J'h V istih cunjsh »»"dnevi in ponoči.
(>P"ldne. ksr si ' krbi m prištedi in ' v taboriM-u to-n«'kaj krompirja in ' K niha dobe « "o »n pol kilogra-1(1 J* ali po večini ** »sti dan. Po-
V.,

r>i*
Ruske čele v akciji na trenil prt
Načrt osvoboditve j
Napisal Carl Hartmaun
Washington. — Centralna S-vropa bo morala počakati, dokler ne bodo njeni trnjevi problemi narodnih meja razrešeni, predno bo imela priložnost po vojni, da si izbere svoje demokratične vlade.
Zahodna Evropa, ki ima oboje, demokratično tradicijo in trdne, splošno priznane meje. se bo mnogo prej osvobodile vojaške okupacije.
To je program, katerega sta nam razodeli dve izredno vaftni konferenci s časnikarji državnega tajnika Cordella Hulla, ki je govoril o svojem delovanju^ s runanjima ministroma Edenom in Molotovom na moskovski konferenci. Analiza, kl sledi, navaja le deloma točno njegove izjave, Her velja za večino Hul-lovih izjav Časnikarjem dolo&> ba, da se ga ne sme dobesedno citirati.
Prvi korak k osvoboditvi Ir vrope mora biti invszijs armad Zedinjenih nsrodov. Te bodo ostsle ns licu mests tsko dolgo, da bodo vrhovni komandanti prepričani o tem, da je politična situscijs dovolj stslna in zanss ljiva. Politično življenje Evrope se bo torej začelo obnavljati pod egido teh okupacijskih armad.
Na vprašanje, dali bo ts vojaška okupacija skupna stvar Britanija, Rusije ln Zedinjenih držsv, je Hull odgovoril naslsd nje:
"To je odvisno od tega, katera vojsšks organizacija bo vdrla v deželo in jo osvobodila. Vojaška oblast pa ne bo poskušala postaviti sama te ali one vlada ter jo potem s silo držati pokon ci."
V Italiji sta Ameriks in Veli ka Britanija v tesnsm sodelovs nju ln s odobrenjem Moskve u-vedli svojo vojaško vlado. Po moskovskem sporssumu bodo ltslijsnsks politične ssdeve pri šle pod nadzorstvo posebne komisije treh velesil ln Francije, katerim bodo pomsgsli prsd-stsvniki Orčije ln Jugoslevljs. Hull je izjsvil o tej ssdevl ns slednje:
"Nasvet ni sbor (omenjena komisijs zs Italijo) ims začasno le naloge, da daje svoje nasvete gensrslu (Eissnhowerju) in komisiji zs prsmirjs, ki posluje pod njim. To velja za čas vojaških potreb. Kakor hitro j>a bo mogoče opustiti vojalko nsd zorstvo, bo novi odbor prevzel vse."
Ono, ksr v VVashingtonu ime nujejo 'italijanska formula', Je Hull označil kot zavezniški na črt za bodoče okupacije. Toda dokler je vojaštvo v deželi, so civilne zadeve pod njegovim nadzorstvom. Kakšno bo sta lišče vojsštva nsprsm civilnemu prebivalstvu?
"Poverjene mu je nslogs, da prodre v deželo," je dejsl Hull "ter vzpostsvi mir in red. Vse domače organizacije in skupine mu bodo dobrodošle — v politične gibanja, ki bi mogls nastati, pa ae voj.sštvo ne bo niti najmanj vmešavalo.'1
Tu Je treba omeniti, de naše armade niao nikjer naletele na politični vakuum in tudi v bodoče najbrže ne bodo. Tode do-godkJ v severni Afriki In ICsUji so pokazali, da kvizllngl izgube vso svojo ze slom bo, čim* začno svobodno delovsti domače narodne politične struje.
Do zdaj še nismo osvobodili nobenegs večjegs ozemljs, pripadajočega eni Izmed vlad v izgnanstvu. Verjetno 'Js, ds bo vpliv teh vlad v bgnanstvu presegsl vpliv vsekegft kvizlin gs, s katerim bl ml inogjl poskusiti pobotanje Hull seveds U■ zadeve nI hotel obravnavati, a je vendsr izjsvil naalednje
"Vlad v izgnanstvu /e dent Dali bo vseh deset prišf" nazuj k svojim ljudstvom, to je druga stvar. Na to vprašanje ne moremo odgovoriti. Mords se bo do nekatere izmed njih vrnile V vsakem slučaju pa je volja narodov odločilna."
Moskovska deklaracija pred videva za Italijo, da bo njens vlada morale postati bolf de mokratlčna, in sicer na t s na čin, da bodo stopili vanjo taki] elementi, ki so bili vedno na tprotnl fašizmu Ker pe so ravno U elementi odklonili vssko Midelovanje s fiedogliom Ln s kraljem, Je jasno, da bosUft u
Slika kale ameriške vojaka v hribih na Italijanaki fronti.
dva preostanka fašizma morala kmalu izginiti. Moskovska deklaracija zahteva poleg tega tudi svobodo govora ln organizacije tsr odstrsnltev fašistov in njihovih institucij iz italijanskega jsvnega življenja. •
Po kratki dobi takega prehodnega režima bi morala biti vsaka osvobojena dežela sposobna, da si izvoli svojo lastno vlsdo, tods v tem trenotku nastopi kot obtcževaln* okolnost vprašanje msjs. Meje Francije, «Nizozem-ske, Belgije. Norveške ln Danske so nedvomno jaans. Druge evropske dežele pa bodo morale iti skozi hude prepire,—Hull je dejsl:
"Vsi prepiri glede meja bodo morali počivati prav do konca borbe neglsds ns politične pomisleke. Sicer bi morsli popol-noma opustiti vso svojo dosedanjo politiko in oelo — v neka terih pogledih prenehati s bojem, ds uredimo približno 30 do 40 teritorielnih prepirov. ltslijsnsks formuls osvobodilne procedure je neiivedljiva, dokler ozemlje ni zares osvobojeno ,.."
Is vaegs tega je rszvldno, ds bodo nskstere osvobojene dežele, kot ns primer Grčija, Al banha, Jugoslavija, pred vsem pa £ehoslovs|ka, imele prilož nost, ds že jako kmslu uvedejo svoj Issten demokratični režim ker so le sorazmerno mali deli njihovega nsrj>dnega dzomlja izven njihovih državnih mejs. Pretežni dol njihovega ljudstva bo mogel takoj glasovati in Iz birati primerni režim, dočim bodo mogla sporna ozemlja po čakati do prihodnjih volitev Mogoče, da bo veljalo isto tudi za Bolgarijo in Finsko.
V slučaju Poljske ln baltiških držav pa bo težje, kajti tam bo do nove vlade in volitve prišle na vrsto šele takrat, ko IkkIo po vojni njihove meje deflnltlvno začrtane. In stično bo najbrže tudi v alučaju Madžarske In Rumunije.
Anglija proti olajšanju blokade
Churchillova vlada zavrnila sugestije
London. 27. nov.—Angleška vlada je zavrnila sugestije glede olajšanja blukade, kl bi omočilo pošiljanje živil v okupirane evropske države Dlngle M. Koot, parlamentarni tajnik ministrstva za ekonomsko vojno, Je dejal, da bl bilo olajšanje blokade v korist Nemčiji.
"Izkušnje so nas naučile, da me Nemci ne bi obotavljali pri ustvarjanju večjega stradanja in pomen t kan js, če bi ml upo-4tevall sugestije," je dejal "Anglija ae ne bo izp^tavtla tej obliki nemškega izailjevanjs."
Koot je dejal, "da ne dvomi, la oni, kl sgitirajo zs olajšanje blokade, delajo Ut Iz humanitarnih razlogov, kar pa dejstva ne irpremeni Slika, 41 JO kanejo, ignorira bistveni položaj, Pre-pričsnl smo lehko, da bl Neme! pograbili /m^ri druga živila, ki bi prišla v immd^n*' drftave Ta bi tvorila nemško rrzervb in po-loJej prebivalcev, kl stradajo, se ne bi isboljšel."
Rusija pošilja
■■ms*
tiskovine v Ameriko
(Helen Lombard, washlngton-ska poročevalka člkaškega dnevnika Daily News, je pred kratkim poročala naslednje:)
VVaahington, D. C., 12. nov. — Vzlio spiuinemu vtisu, da Zdru-lene države še ne prejemajo o-bratnega "lend-leasnega" blaga is Rusije, se to godi, ampak kakšno js to blago? Tiskovine!
Na tisoče ln tisoč ton potiskanega papirja se stalno izklads z ladij v ameriških pristaniščih na paclfičnem obrežju. Ts mstsrisl prihsjs v Ameriko na ladjah, ki ae vračajo iz ruskih pristanišč, kamor Izvažajo is Amerike strelivo, avtotruke, orodje za stroje, živež ln v nekem slučaju je bila trsneportirana v Rusijo cela ameriška tovarna.
Tiskovine, kl nam jih pošilja Moskvs, ao največ v obliki časopisov, ki «o tiskani v tujih je-rikih in so namenjeni za rssllr-Janje med tujezemskinfti delsvci v ameriških indQ*t£t|ah. Od 100,000 do 300,000 listov iz Rusije Je i z lot eno mesec na suho v San Franclscl Sesttlu ln drugih ameriških lukah ob Pacifiku. Končno pridejo ti časopisi v roke Lltvlncev, Kutencev, Ukrajincev, Poljakov, Hfbov, Hrvatov in drugih slovanskih naseljencev v Združenih drŽavah, katerim so namenjeni.
Ti listi so tiskani na dobrem papirju, ao dobro Ilustrirani In V Aincliki najdejo organizacijo, katera dobro skrbi, da so tskoj lasdeljeni po načrtu; vlaki Jih odjieljt j<< v Mn-higan. New Vork, l'ennsylvanljo in drugem.
Časopisju iz Rusije Je pričelo prlhsjatl v Ameriko šele pred kratkim. Kolportaža je blls organizirana šele potem, ko Je blls — kominterna razjiuščena in ko Je bila ta razpustitev na široko oglašana. Največ tega blaga" dobivajo ameriški Poljaki, namreč v obliki časopisa "Wolna Polske," ki Izhaja v Moskvi. Urednica tega Usta Je Wands Wassllovska, ki Je državljanka MovJelaJte unije in žena sovjetskega podkomtsarja za zunanje /adevc Aleksandra Tor-nljezuka. Wassllov»ka Je danes častna |Jblkovni<-a v rdeči armadi - čeprav nima vojaških Izkušenj In se zanima le za politiko in literaturo. Ameriški Poljaki jo dobro poznajo in med njimi j o /nsna kot "poljski Kari llrowder."
Vsi ti • ssopisi, ki prihajajo is Moskve v Ameriko, pišejo v enotnem tonu, da je namreč treba pridobiti vse ameriške Slovane zs "Komlnslav" — vseslovensko gibanje v Združenih državah. Ameriški državljani slovanskih narodnosti ao poziven! v teh listih in drugih tiskovinah, naj se združijo v enem osmem rssnem bloku v tej deželi.
(Oornje poročilo pojasnjuje, zakaj je bil v Moskvi ustanovljen V»e*lovsnski odbor, kl pub-IJdra mesečnik "Slavjane" in zakej je NI lan! v Ameriki organiziran V***lovanski kongres ,., Op ur J
MsJisoeelJIreJše dnevne de-lav ske vesli so v dnevnik« "Pre-■ A Jlh tilaie

GUSARJI
. (Lm Flfe«aflara daa M«rs)
^CLAUDE FARRERE
PmIm«U r. J.©
------ - - ..................................rr f frrr j jjj j jrrjijjj I
(Se nadaljuje.)
Ta je padel na kolena in <ysi tovariši z njim. Ne da bi le poskusili pobeg pred groznim krvnikom, ae trepetajo priporočajo bogu. Pred četrto žrtvijo ae Tomaž ustavi, toda ne udari, marveč vtakne meč v nožnico. Revna žrtev vstrepeta v novi nadi. Glavo vzdigne k Tomažu, kakor da mu hoče kaj reči. Toda njegovo upanje ugasne že ta hip. *Vrv!" kratko ukaže Tomaž. Dva Flibustejca priskočita z vrvjo. "Zvežite mu roke in nogej Tri vozle ln zanj-ko."
Zgodilo ae je.
"Krog vratu, in vso butaro v morje!"
Stok obsojenca utone v valovju.
Se štirje ujetniki žive. "Ta tukaj," pravi To-maž in ogleduje petega. Potem se prekine in pogleda Mary Račkam. "Kaj si rekla?" jo vpraša. "Da ni druge poti v Ciudad Real ko po reki?" Pri tem ostro pogleda Špancu v oči. "Ni druge poti?" Spanec se že pripravlja, da nekaj zine, "Se to uro bom vedel za dve ali tri druge steze. Ta možakar tu pa gotovo ne pozna nobene."	,
Za pasom ima Tomaž dve pištoli. Sedaj potegne eno in jo dvigne pred jetnikov obraz. "Steza . . zajeclja ujetnik, bolj-mrtev ko živ. "Nobene!" nadaljuje Tomaž in sproži. Raz-streljeni možgani poškrope vso okolico. "Sedaj pa, kar se tega tiče," nadaljuje Tomaž in stopi pred predzadnjega, pol Kastilijanca, pol Indijanca. "Senor capitan," zavpije ta obupano in se vrže na trebuh, "ne ubijte me, milost, vse vsm povem!"
"Oho!" odgovori Tomaž ravnodušno in prekriža roki. Pri tem pa ne gleda na mulata, ampak na.Mary Račkam.
"Seyeda poznarp atezo, prav zanesljivo stezo." zagotsvlja mulat po španski, kakor da je v tem najstrašnejšem trenutku popolnoma pozabil vsak drug jezik in tudi flibustejski dialekt, ki se sicer govori po vsej iztočni smeriškl obali.
"Kaj aem tl rekel?" pravi Tomaž k Mary. "Kaj sem ti rekel? No, ali je kakšna pot ali
je ni?"
'Ta steza vodi okrog gorovja, zapadno, dvajset milj od tod. Tam je tudi gaz čez reko. Ce ste jo prsgazili z levega na desni breg, se obrnete skozi jelovje in pridete brez zaprek v Ciudad lieal ..." i
"Naj tej stezi," nadaljuje Tomaž, Še vedno obrnjen k Mary Račkam, "na tej stezi bi nas prav lahko čakala zaseda . . ."
"Le tega ne mislite, gospod kapitan " živahno ugovarja ujetnik. "Ni zasede, istlno govorim . .
"Pa če bi zaseda tudi bila," nadaljuje To-mož, "bi bilo to najhujše, kar more doleteti naša vodnika, ker jima v tem slučsju potegnem kožo z živega telesa, jaz lastnoročno . . ."
"Ds, ds, da, le potegnite, gospod kapitan," pritrjuje ujetnik. "Če pa se Izkaže, da sem govoril istino, mi darujete življenje, je li?"
"Darujem vama življenje. "Dobro!" obljubi T<>ma>., stopi potem k babnici ln jo udari po ramah. "No, ali sta govorila, je U? Kaj praviš k temu?"
Pri tem se zarežl krčevito, grozno.
"Božja strela," zakolne Mary, "naš kapitan in general je pu res dečko. Krotak je ko jag-ii 1» pri moji duši!"
"Jugnje Tomaž, hura!" takoj povzame Rdečebradec Iz polnega grla.
Dvajset Pllbustejcev ponovi ta klic še ta hip.
"Tomaž Jagnje, Jagnje hura!"
Tornaž se še vedno reži s tistim groznim krčevitim izrazom v licu, roko odpre ln jo steg-
od
ne proti Flibustejcera, kakor da prejema njih svoj novi priimek v dsr in odgovori: *
"Jagnje?' Dobro je tako. Odslej sem torej Jagnje. Sedaj pa naprej! Krmilo nazajl, smer na zapad! Jagnje gre sedsj v strigo k mladim volkovom v Ciudad Resi!" -
M- 1
Ko so bili še sto režnjem oddaljeni od mestnega obzidja, ustavi Tomaž Trublet, odslej imenovan Tomaž Jagnje, vso četo s kretnjo roke. Doslej so prodirali krito. Sedaj se pa Tomaž zravna in se tako pomoli iznad visoke trave, ter odide sani še kakih trideset korakov dalje, da rekognos&ra sovražne postojanke. Tri muškete počijo zapored na obzidju, kajti straže so budno pazila. Tudi strelica švistne, kajti med branilci sa je nahajal marsikateri Indijanec. Tomaž se je pa za strelico brigal ravno tako malo kakor za krogle. Kakor vedno, je zaničeval opasnost in je imel v mislih le, ksko bi najbolje razgledal utrdbo in sovražnikove postojanke, da si izbere najbolje mesto za naskok.
Mesto Ciudad Real na Novi Granadi je bilo zgrajeno na visoki planoti, koje stene so na tri strani strmo odrezane. Ns četrti strani pa se plahota lahko nagiba k reki in se končuje v rečnem nasipu, kjer ladje pristajajo, da izkrca-vajo blago. Pri tem jih straži več prikritih obrežnih baterij, ki branijo nasprotniku dostop do mesta z morske strani. Ob reki se na isti strsni navzgor in navzdol nahajata še po dve močni bastiji, obrnjeni proti kopnini, in vrhu tega zapira pristop še močno trdnjavsko obzidje. Katerokoli točko si torej napadalec izbere za napad, povsodi zadene ob največje težsve in najmočnejše utrdbe. Podjetje je torej več ko težavno!
Spredaj pred jarkom se dviga več sežnjev visok branik, za katerim so kazemate iz debelega zidovja. Da jc* pristop k glavni trdnjavi še bolj otežkočen, sta zasajeni pred nje tudi Še dve vrsti palisad. Prav na vrhu trdnjsv-škegs obzidja pa groze trdnjavskl topovi na vse štiri strani. Pod temi topovi ni videti ničesar. Le nekaj cerkvenih stolpov štrli v nebo. Trdnjavsko obzidje je potemtakem višje, ko katerekoli zgradba v mestu. '
Zopet počijo trije streli. Straže so namreč med tem zopet nabasale svoje muškete. Le dva koraka pred negibno opazujočim Tomažem brizgne kamenček, zadet od izstreljene krogle. Tomaž je pa sedsj že videl, kar je nameraval, in se zopet umakne ter vodi svojo četico s seboj. Španci se mu pa iz svojih kazemat rogajo, kličejo za njim, da je psiček, ter ga izzivalno vabijo, naj vendar naskoči trdnjavo. Tomaž se mirno oddaljuje in se na vsa roganja in izzi-vsnjs le smehlja.
Jetnika iz forta Svetega Jeronima sts se iz-, kazala "za dobra vodnika. Prehod preko reke na levi breg, pohod pocj gorovjem proti severu in potem na jug ter končno zopet prehod čez reko tik pod mestom so uspeli v nsjlepšem redu. Le štiridaset izžrebsnih Flibustejcev je pstalo na "Lepi podlasici", ki je zapustila zaliv, da se izogne morebitnemu napadu španske mornarice ali njihovih požarnih ladij, in ki sedsj križari zunaj na debelem morju sem in tja.
Skoraj tristo mož "vojske je Yia kopnem" pa je obšlo iztočne utrdbe in se je sedaj nepričakovano prikazalo tik pod glavnim obzidjem mesta. S tem so se umaknili vsaki borbi in vsem nepotrebnim izgubam.
(Dalja prihodnjič.)
Deset povesti
Anton Novačan PRVI GREH *
IV.
Obup mu j t* hpučli obraz, oči m» ne mu oroaile. Trudil se je, <la iti i/rckcl; tods ht»gov jezik j< l.il mrtev in U* pusti, zamoUli knki so se mu trgali is pnu. Strah m Im»I »ta lokala njegovo t< rimo zaostalo zavest |n mu podu.d.i bogvc kako lepe sanje o Ji/uhtku, ki je mu l dolgo haljo / /lat m /arobljenuin zlato ki o. i m > na ('lavi
"Dajta mu Jcruščka! Mapa l*Arfii/ jc gro/.ila Micika ln rr>-
|x't.«ia / n<i||n
J«»)r j«- bil tni m neuamiSjm.
' < V !><> zaplcHal, dobi'" jv
"<i, <\<>ii| m napravil s prston velik kolobar.
Kakor jc plesal Ittiačrk . u i>< »vc u /U ukor Jo ki uha. tak< je /<laj i a/o tii«-) p.!^la\ca Lica
zavrtel m* je pied oknom netimo kolikor so d j|i< ibke n .loke no#e Za-»►v« /akutni u—u u' - v«- veselili. Jam< I «1 postelje lil jila|H,
M M.ti /jUkllilU
dvakrat trikial !<tftno < kotno l!J«*Xo\ i-trgnil y ln otr<«
P I"11*'
lal z rožnatimi ročicami. Smejala ae je tudi pravična Micika, ki je poprej jokala. Še enkrat se je zavrtel beda-
ček in potem nagnil glavo ponižno na stran. Zamomljpl je zasopel:
"Bona . , , Boga . . .!" "Tako, zdaj mu pa dajmo Je-zušeka'" je ukazal Jože in šel *am k postelji in prinesel Je-zuščke in Ka poda! bedačku.
"Lepi. lepi!" je vzdihml Janče in usta so mu šla na jok Ves potrt je gledal brdačka, ki je hlastno tlačil Je/um. k a V svojo potr-Kano suknjo. Nič ni bil jezen, nič ra*Jaljen. Pokimal je še otro-kom v po/drav in je o<icapljal
22
SMOPP1NGV DAYS LEFT-!
oott ^
.X
But/ ChrisfmKScals
žurno od koče. Janče se je vzpel na okno in je gledal za njim. Bedaček je hitel po blatni stezi čez polje. Ko je prišel do samot-ne vrbe, se je okrenil ln še en-krst prijazno pokimal nazaj. Tedaj je Janče videl, da je padlo bedačku nekaj belega iz suknje in se je tsm v blstu svetilo In blestelo in bilo očitno v sivem žslostnem polju. *
Jezušček! je pomislil Janče in Je vedel, da je bedaček izgubil svojega ljubega Jezuščka.
Notranji glas mu je veleval, da bi zaklical za bedačkom in da bi bratu in sestri vse povedsl. Tods Janče ni zaklical v polje in ae ni Kanil od okna. Tih )e strmel v polje in drago mu je bilo, ko je bedaček izginil za vrbo. Še mu je videl glavo in kos ramen, fte bi Janče lahko zaklical. zakričal bi in Jože in Micika bi kru ala ž njim in bedaček bi se vrini in bi našel Jezuščka. A Janče je vedel, da gre za vrbo pot nav/dol in zavije ^a hišo. ki stoji spodaj in se vidi od nje le črna veitasta streha Zatisnil je tiči In ko jih je zopet odprl. nI bilo brdačka videti več. Jezušček pa ee je »Vetll v blatu na stezi kakor velika l>ela roža i J ai icc se je ozrl po biatu in
RAZPIS SLUŽBE V glavnem uradu SNpj praznjeno mesto hišnika L" todian). Kdor se zani£ £ »lužbo. naj se prijavi takoj J podrobne Informacije J 1 drugo pišite gl. predsedniku^ Cainkarju, 2659 S. Lav,nI Ave., Chicago, IIL nda
Državni tajnik CordaU Hull govori konference.	*
skupni sajl obeh kongresnih sbornic o izidu moskovsko
sestri. Ničesar nista opazila in oba sta že pozabila na bedačka in na njegovega Jezuščka. Opre-zovala sta pri durih in kukala k materi v kuhinjo. Janče je obložil glavo z rokami in prevdar-jal: "Kmalu bo noč, lej, kako
temno je že na nebesih. Tudi tam, kjer je stalo solnce, so zdaj oblaki, večji, gostejši, ugasnila je zarja, ki jih je pojila z
rdečim zlatom. Nobena tička ne leta več. Drevesa v polju so mirna. Utrudil se je hitri veter in zlezel v svoj brlog za goro. Po vsem polju je mir, po vsem polju je mrak, le Jezušček se še svetlika."
Sklenil je Janče, da odrine in ga prinese s polja. Tiho se je splazil k durim ln zlezel med sestro in bratom v vežo. Pogledal je v kuhinjo. Mati je bila s peko gotova ln si jte umivala roke. Stala je z licem od veže in ni videla, ko je stopil Janče na plan. Zunaj le je razgledal. Cez polje je korakal črn mož in se pri vrbi ustavil. Janče se je prestrašil. Mislil je, da je bedaček Tina in da se je vrnil po Jezuščka. Toda črni mož je bil hud mož. Imel je velike žgoče oči in je gledal Jančetu naravnost
v srce.
"Jezuščka je prišel stražit, a zjutraj bo zopet izginil!"—se je tolažil Janče in pobegnil v izbo.
Med večerjo je bil Jože razposajen, Micika vesela, Jančetu pa je bilo tesno pri srcu in večerja mu ni dišala. Nikomur ni pogledal v oči, in ko ga je mati pred spanjem poljubila, ga je poljub zaskelel. * In potem so vsi poza-spali. Panče pa se je premetaval na ležišču in ni zatisnil očesa. Drugič bi se zagledal v strop in bi videl tam bele drobne konjičke, kako vozijo majhne voze, kako poskakujejo ln se igrajo. Videl bi pisana polja in zlate ptice. Ali pa majhno vodo, ki žubori v jarku. Ob njej bi si delal mlin, ki bi j? sukU tako hitro, tako hitro ..«Ali pa bl se v stropu prikazala mnogo, mnogo solne, ki bi se tepla med sabo in se naposled adružila v eno samo veliko solnce. Tisto veliko solnce bi vzdignilo strop in vzelo vso kočo v višave in bi plulo z njo vedno više ill vedno dalje.
Nocoj pa. je bil pod stropom črni mož, hudi mož. Če se je ozrl Janče vanj, je izbuljil črni mož jezne, igoie oči. In ko se je skril pred njim in se Odel čez glavo, je stopil hudi mož s stropa na tla ui se plazil k ležišču. Težak in počasen mu je bil korak in votlo so donele njegove stopinje.
Janče je vstal in zbudil mater.
"Mati, črni mož je tu!" .
Mati se je čudila. \
"Kakšen črni mož, kje je črni mož?"
Vzdignila se je na postelji in poslušala. Tedaj je od zunaj zaropotalo. Udarilo je ob stene^ potrkalo na okno.,
Začul se je bedačkov glas.
«U—u—u!"
Pogrešil je svojega Jezuščka in se vrnil. Morda je legel k počitku kam na parno in je pred spanjem hotel sanjariti in se igrati z Jezuščkom. Preiflkal je svojo suknjo in je zajokal, ko ga ni našel. Zdirjal je na plan-, morda je na poti do koče zašel, blodil okoli, padel in se ranil. Zakaj po licu je bil krvav, ko je mati pristopila s svečo k oknu. Sklepal je roke in prosil, obupno tulil.
"U—u—u! Boga ... Boga ..."
Zbudila sta se jože in Micika in materi vse povedala.
"Saj smo ga vrnili Jezuščka!" je rekel Jože.
"Vrnili smo Tini Jezuščka in s seboj ga je odnesel, ko je odšel od nas," je dejala Micika.
"Jezuščka dali . . ." je jecljal Janče.
Toda povešal je oči in mati ga je vzela v naročje.
"Kje je Jezušček?"
Prijel se je matere okrog vratu in zaihtel:
"Jezušček zunaj . . . Tina izgubil Jezuščka ... Jezušček pod vrbo ... Jaz hotel Jezuščka ..."
"Bog se vas usmili!" je dejala mati, ko je vse razumela. A bedačku so dopovedal| z znamenji, da ni v koči Jezulčka, da ga je izgubil in da leži Jezušček v polju pod vrbo. Potolažil se Je bedaček, prijazno pokimal in od-kolovratil na plan.
In zopet so vsi zaspali in tudi Jsnče se je umiril. Nič več gs
ni strašil v stropu črni mož. Zdaj so plule tam pisane ladjef, gori, doli pisane ladje z rdečo rožo po sredi. In ko se je naveličal Janče pisanih ladij, se je pokazal v oknu bedačkov Jezušček. Velika svetloba je bila ž njim in .je pregnala temo iz kotov in napolnila kočo s tihim sijajem.
(Dalje prihodnjič.)
Rasni mali oglasi
ŽENSKE
za nočno čiščenja uradov; Stflno delo, dobra plača. Oglasite se: Room 1120-125 SO. CLARK SI
•2J00 V GOTOVINI KUPI 4 sobno leseno hišo na 374 čev u Kokošnjak. Zadej zagrajeno. Z tričen štedilnik. 8 ion premoS® peč. 2 bloka od 103rd st. hu, lOSOi So. Whipple Si.
HIŠNIK (JaaliorT za banko v mestu
DNEVNO IN NOČNO DEL
Dobra plača. Počitnice in v«
bančni prazniki plačani FEDERAL RESERVE BANK 104 W. Jackson Blvd., Chicaio
ŽENSKE za delo v mestni bani Nič ribanja.—Dobra plača Počitnice in vsi bančni prazniki
__plačani
FEDERAL RESERVE BAI 164 W. Jackson Blvd., Chiq
AU ste naročeni na dnev^ "Prosveto"? Podpirajte svoj
AGITIRAJTE ZA PROSVETO!

POTREBUJEMO ŽENSKE
ZA
v čiščenje uradov
Stalno dalo oadaj in po vojni ^ 48-urno tedensko delo
IZREDNO DOBRA PLAČA DELO STALNO r ALI ZAČASNO
IZVRSTNO
DELOVNO *
STANJE
Oglasite se v našem uradu
BRANCH EMPLOYMENT OFFICE 1250 Milivaukee Avenue
Ni treba nič plačati za uposlitev.
FASCIST EX-POUCE CHIEF GRILLED
MKHNO rotCO (seateS at left). Hm* of the ftetlan i
Nap let ara* la quMttoned br British offlcials aftar hia feaelst rturf. rspture* Mm« bt cvuld flee tbe clt/,
his poMTM>«fe
potke In the
Tbe former 1.000 Ure la
naročite si dnevnik PROSVETO
Po sklepu 12. redne konvencije aa lahko naroči na list Prosvsts Is j« eden, dva. tsL ŠR*t ali pat člaaav la esM drušlns k sni nsm-Ust Prosveta stane sa vse enako, aa šlane ali nečlana » 00 m
itno naročnino. Kav pa ttaal Ae ptošafa prt asesmentu IliO « tednik, se Rm to prišteje k naročnini. Torej seda) nI tsreks. rs& da je llet peedraf aa tlaae SHPJ. Ust Pvaavala Je vaša lastnina is gotovo Ja v vsaki tfrnfttal nekdo, ki bl red tttal Ust vsak dsn.
PoJasaOoi—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti čUs SNPJ, ali če ae preseli pro« od družine ln bo sshteval ssm svoj 1* tednik, bode moral tisti član ls dotlčne družine, kl je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravmitvu lis* ln obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta. Ako u-f« «* stori, tedaj mora upravnlštvo mižati datum sa to vsoto naročniiu
Cena listu Preerofta Jat Za Zdruš. dršave In Kanado RJI Sa Chlcago la okolico je J?*
In
1.11
II'- J*
IM 4 tednike In --------- J-JJ
nič " —
1	tednik In
2	tednika In _ 2 tednike la _
4	tednike In ...
5	tednikov in
4J0
1
2 tednika la -2 tednika In . 4 tednike la . 2 tednikov In
Za Evropo Je.
Ispolnite spodnji Mooey Order v|
in si
PROSVETA. SNPJ. 1S57 So. Lavmdale Aee. Chlcago 22. IIL
priloftito
dk eeote denarja sH lisi. ki je vaša lastniss.
aa Sat Preseoto eeeto 2

od**4*