Dopisi in novice. — XI. s e j a 15. o k t o b r a. (Konec.) Gosp. poslanec Dežman govori proti narodni stranki. Ko je oporekal dr. Bleiweisovi hvali tirolskih šol, pravi dalje, da kakor kažejo uradno priobčeni izkazi, koliko novakov pri vojakih pisati in brati zna, je v Tirolah še zmirom temno. Nič dosti boljše nij na Kranjskem, seveda če bi se »Novicam« verjelo, potem uže, te kažejo vse v naj lepšem svitu. Da nij peticija deželne šolske konferencije navela nobenih posameznih slučajev, to jo stori mnogo vredno, kajti ona uči nekatere gospode omike, ki se nijso sramovali v neki izjavi kranjsko učiteljstvo nečuveno zasramovati. Če se reče, da šolo občine izderžavajo, to nij res; saj je bil dr. Costa sam poročevalec o zakonski osnovi, da bode od slej plačeval učitelje deželni fond; torej bi jih imel tudi imenovati deželni šolski svet. — Če dr. C o s t a toži o germanizaciji, je v čudnem protislovji s svojimi volilci, ki so namreč v Postojni prosili, da se uvede v tamošnjo šolo nemški jezik. Če je dr. Costa rekel; nas imenujejo »Deutschenfresser«, odgovarjam jaz na to, da je ono rečeno le časnikarska fraza. Jaz pa na pisarije nobenega časnika nič ne porajtam. Ampak vse kaj druzega je, če se bere v deželnem zboru interpelacija, ki je polna grobih napadov na učitelje, ki jih tako rekoč »vogelfrei« razglaša. Vprašam gospoda, kje je omika? Gospodje one strani tožijo o germanizaciji, ali oni sami narod germanizujejo. Jako Cudno je slišati govorjenje dr. Zarnika, ki se toliko jezi, da so učitelji prcsili za državno službo; saj je on sam pred kratkim re- kel, naj država šolstvo vzame v svoje roke. (Dr. Zarnik: Nij res, tega nijsem nikoli rekel!) In poslednjič pravi g. Dežman: Kakor bi duhovni ne bili zadovoljni, da bi jih, občine nastavljale, tako tudi učitelji ne morejo biti. Zato jaz želim, da se to vprašanje na tanko pretrese. Dr. Zarnik; Kar je g. Dežman rekel, da se po statističnih vojaških izkazih vidi, koliko ljudstva zna pisati in brati, kaže da se g. Dežman nij nikoli naše domače statistike temeljito učil, kajti dobro se ve, da vojaški novaki nijso pravo merilo, ker velika večina baš kranjskih vojakov zatajuje pri asentiranji vednost branja in pisanja, da bi vsled tega ne avanzirali za frajtarje in korporale in prej na odpust šli. Če Dežman našo slovensko dramatiko s tem zasmehuje, da mi Lumpaci Vagabunda prestavljamo, poglejmo pa Nemce, kaj pa oni preštavljajo ? Prancoske igre o prešeštovanji kakor Frou-Prou i. t. d. Ce g. Dežman pravi, da sem jaz rekel, da bi deržava sama za šolstvo skerbela, to nij res; jaz sein samo rekel, da naj država k plačam učiteljev toliko doda, da bodo namesto 400 gl. 700 gl. imeli. Če se misli v šolah nemčiti, jaz rečem, rajše za zdaj nobene šole, nego taka. Če g. Dežman pravi, da se Nemci za nas niti ne brigajo, povem mu, da predobro poznamo, in sicer ne samo mi, nemški program: »Vom Belt bis zur Adria«. To mi znamo in zoper to se bodemo branili vsikdar uprav zato, ker smo poslanci slovenskega naroda. Poslanec Obreza predlaga konec debate, kar se sprejme. Predlog dr. Schreija, da se izroči peticija deželne učiteljske konference, deželnemu odboru v prevdarek, ne odobri se in se prošnja odbije. Proti njej so glasovali vsi narodni poslanci. Tako je bilo tedaj letos zborovanje o šolstvu v deželnem zboru kranjskem. Prinašal sem govore obeh strank objektivno po »Slov. Narodu«, ki sem jih pa primerjal s stenografičnimi zapisniki imenovanih sej. Ostre pušice so letele iz tabora v tabor, govori še sedaj odmevajo po časopisih; slehernega sili to k premišljevanju, posebno veliko se pa učitelji iz tega lahko nauče; sedaj namreč vidijo, kaj misli večina deželnega zbora o njih težnjah in peticijah. Šlo je v IX. seji najpred za povišanje učit. plače. To kljuse »Schlztg.« posebno rada jezdari; kdor se liofie ljudem prikupiti, mora peti tisto pesem, katero radi slišijo; možje, ki take peticije kujejo, dobro vedo, da sedaj ne dosežejo nič, a popularni hočejo biti, tedaj vsi gore za povišanje plače, ker je ta pretveza naj boljše sredstvo za agitiranje. — Zanimivo je, kar je poslauec pl. Langer o tem rekel, da je namreč težko podvreči osebno mnenje interesu dežele, a stvar je taka, da dežela ne more več dati. Učiteljske plače res niso sijajne, in v primeru s sosednimi deželami majhne, in če vse prevdarimo, kar se tirja od učiteljev, res premajlme, kajti kdor vse to, in to dobro in izverstno zna, ni se mu treba vkvarjati s tako težavnim posloin, kakor je podučevanje mladine, plača trudu in terpljenju. res ni primerna, a stan tirja od učitelja- požertovalnost. To je tudi spoznala in izrekla vsa zbornica, a večina, ker učiteljem plače ne more zboljšati, privošči jim postranskih zaslužkov, da si plače zboljšajo. Kljubu temu pa vendar le mislimo, da bode mogel deželni zbor prej ali slej povišati učiteljem plačo, ako bo vel še tak veter iz vladnih krogov, kakor sedaj, pa sliši se, da se veter tudi v tej zadevi nekoliko obrača. L. 1872 se je dr. Zarnik prevdarjaje vse te okoliščine v naši deželi toplo potegoval, da ostanejo poure učiteljem, in tudi letos je nasvetoval, kar je tudi obveljalo, da naj bode učiteljem privoljeno, opravljati službo občinskega tajnika. Tukaj pa nikakor ne govorim pro domu sua (za se), kajti že več let nisem od pour beliča videl, kdo bo neki plačeval poure v revni predmestni fari, a morebiti, da marsikateri teh, ki podpisuje proteste zoper dr. Zarnika, vendar rad sprejema ta priboljšek, kateri večina deželnega zbora učiteljem iz serca privošči, kajti javnemu poduku to ne škoduje; priden učitelj bo svoje dolžnosti že tako ali tako spolnoval; najemnik pa ostane najemnik, ako tudi ni pour. Učitelji so pa tudi dr. Zarniku pokazali, kako znajo hvaležni biti! V XI. seji se je govorilo o prošnji učiteljske skupščine, da naj se okrajnim šolskim svetom vzame pravica učitelje izbirati, to pravico naj ima deželni šolski svet. Da so se narodni poslanci potegovali za pravico krajnega šolskega sveta, razumeva se samo po sebi. Čemu jih je narod poslal v zbor, kaj mar zato, da bi molčali pri tako važnem vprašanji, ki globoko sega v pravice krajnih šolskih svetov ?! Govoriti tukaj je bila njih dolžnost. Kdor tega ne spozna, temu res ni pomagati, in tak, ki govori zoper pravice krajnih šolskih svetov, ne gleda druzega, kakor samega sebe; njemu je vse drugo deveta briga; samo da en pot doseže, kar si želi. Se ve, učitelji se skregajo v svojem kraju, potem zaslove po deželi, soseske se jih branijo; taki gotovo žele, da bi jih kdo iz blata vlekel in deželni šolski svet naj bi opravljal ta posel. — In potem pa zabavljajo zoper narodne poslance in pomagajo zdražbe delati. Ljubljanski učitelji, in tisti, ki so v cesarskih službah, lahko tako glasujejo; Ljubljana ima svoje šolsko nadzorništvo, in te pravice ne daje iz rok, poslednje pa to nič ne zadeva. Kaj neki pomagajo vse take izjave učiteljev, kaj pomagajo protesti, ko bi jih podpisali tudi vsi kranjski učitelji, kar se pa menda nikdar ne bode zgodilo. — Ko bi učitelji molfiali in se ne vtikovali v take, eminentno politične reči, bi pač naj bolj pametno ravnali in molčala bi tudi narodna stranka iz marsikaterega obzira, ker noče učiteljem v ničem škodovati, dobro pozna njih težavno nalogo, in gotovo tako dobro, kakor nasprotna stranka želi napredek šolstva, a pri takih sklepih pa ne gre za napredek šolstva, marveč za vse kaj druzega. — Kedar pa narodni poslanci, p. dr. Zarnik to odkrijejo in stvar s pravo besedo imenujejo, takrat pa zaverši po učiteljskili krogih, se ve da, le po nekaterih, češ dr. Zarnik nas je razžalil?! Mar ste res tako nevedni ali se tako nevedne delate? Oboje ni lepo, in ne pristuje ljudem, ki hočejo veljati za samostalne ljudi. Mar s tem mislite dr. Zarniku veljavo vzeti? Jasno kot beli dan pa je, da so vsi taki sklepi učiteljske konferencije merili na to, učitelje popolnoma odločiti od ljudstva in od dežele, katera jih vendar plačuje, in podvreči jih popolnoma deržavni oblasti. To pa je na dvoje nabrušen meč; in zgodilo se bo morda tudi brez uoiteljskih peticij. In potem bodo še le učitelji spoznali, kaj se pravi deržavno suknjo nositi. Se ve, dokler konja love, ponujajo mu ovsa in detelje, ko ga pa vjamejo, naprežejo ga v voz in če ne boga, dobi pa z bičem. A ne da bi jaz ne cenil cesarske službe ali deržavnih vradnikov, samo smešno se mi zdi, da človek prosi sebi večjega podložništva. To pride že samo po sebi, ako čas tako nanese. Iz svobodnega stališča se to nikakor ne da opravičiti, in celo breztaktno je prositi pri deželi povišanja plače, pa prositi ob enem tudi deržavne suknje. Komu tukaj ne pride na misel Buridanov osel, ki je videl pred sabo dva snopa sena, pa premišljeval, katerega bi se bil lotil. Eevež bi bil vendar-le mogel lakote poginiti, ko bi ne bil končal svojega premišljevanja in se lotil enega snopa. Učiteljska zavednost in samostalnost, oj kje si doma ? Sicer se je pa »Schlztg«. sama hvalila, da razen ene kope odposlanih učiteljev so bili vsi udjekr. L. Lehrervereina. Obravnave in sklepi deželne učit. skupščine so bili tedaj le nadaljevanje teh člankov in teh sestavkov, katere v »Schlztg.« beremo že dve leti, in to nam vse pojasni. M. M. — V seji c. k. dež. šolskega sveta 9. oktobra se sklene, da dobe učiteljske okrajne bukrarnice, bukvarnice večrazreduih šol in šolske bukvarnice po srednjili šolah »Dimitzevo Geschichte Krains«. — TJčitelj, ki prosi, da se mu učiteljska skušnja pregleda, ne usliši se. — Na dvorazredni dekliški šoli v Kamuiku bode 1. 1874/75 izjemoma poldnevni poduk. — Zastran šole v Kersnicah se naroča okraj. šl. svetu v Litiji, spravedljivo pripraven prostor dobiti za šolo. — Krajnemu šolskemu zavodu v Senožečah se dovoli, da sme prodati zaveznico 8100 gl.; da poplača trošek za šolsko poslopje, ter verne dolg 2000 gl. — Nekdo ki se je zavezal za šolo v Adlešičih vsako leto nekaj plačevati, se vnovič Tsled §. 36. dež. šl. post. št. 21. dež. zak. v to obveže, in njegova pritožba se overže. V seji 17. oktobra se sklene, prositi sl. ministerstvo, da se postavi na deržavne troške poslopje za možko in žensko učiteljišče z vadnicarai in otročjim vertom. (Sl. ministerstvo je v to privolilo, in ravno sedaj se išče po nL. Zeitung" pripraven prostor za tako poslopje, ako je namreč kak hišni posestnik pripravljen v kup dati svoj prostor.) — Podučiteljska služba na Verhniki se spremeni v učiteljsko z letno plačo 450 gl. — Na novo šolo v Zagradec se pokliče pomožni učitelj, ki bo dobival nagrado iz prihodkov spraznjene službe. — Pervemu učitelju na dvorazredni šoli se daje nagrada iz prihodkov podučiteljske službe, ker je v obojih razredih nad 30 ur učil. — Pri kranjskem pokojninskem zavodu je precej denarja na razpolaganje čez opravke, za ta denar se bodo kupile zaveznice in se prepisale (vinkulirale) na pokojninski zavod kranjskih ljudskih učiteljev. G. Eobič, farni oskerbnik na Šenturski gori je poslal 666 rastlinskih plemen, zato se mu izreka javna zahvala. — V seji 29. oktobra se oddajajo s priterjenjem knezoškofijskega redništvo Metolkove nagrade; štirje drugi prosilci dobivajo tudi nagrade iz normalnega šolskega zaklada za poduk v kmetijstvu. — V Šiški sedaj še ne bode 3razredne šole, ampak samo dvorazredna, ko se bode šola zidala, gledalo se bo na to, da se s časom prizida tretja šolska soba za 70 otrok. — Za šolske potrebe v vsakem okraji, kakor jih našteva §. 44. dež. post. 29. aprila, se ima narediti v vsakem okraji naklad na direktne davke, privzemši tudi redno tretinjsko- priklado, v zvezi z okrajno priklado (Bezirksumlage). Kar šolski okraj potrebuje vsako leto, se razdeljuje po davkih na davkarske okraje, in okrajni šolski svet naj to o pravem času predlaga c. i k. okrajnemu glavarstvu, da nareja troškini provdarek, ter denarje iztirja, kakor se tirja okrajna priklada na davkih. Kjer se še ni moglo skerbeti za troške 1. 1874, naj se za okrajne šolske potrebe najpred vzame 1. 1874 i 1875 sicer pa vselej eno leto prej. Deželna vlada se naprosi za dovoljenje, da smejo okrajne blagajnice posojevati okrajnim šolskim svetom proti temu, da vračujejo to prihodnje leto. C. k. okrajni šolski sveti se bodo za svoje mnenje popraševali, koliko imajo dobivati učitelji potnine za okrajne konferencije, in koliko dnine za okrajne in deželne konferencije. — Sklene se: učitelj v Kadovljici nima pravice do tistih 195 gl.; ki jih je dobival stalni prošt za prevžitnino; ta svota se ima odpisati iz proračuna za ljudsko šok» v Kadovljici, kar primankuje, doda normalni šolski zaklad. Nek učitelj dobiva odpust za tri mesce. Pervi učitelj v Hrenovcah bo imel od 1. januarja 1867 po 500 gl. za 1. 1875. pa dobi podpore iz normalnega zaklada. Prošnji za prizanešenje zastran povernila deržavnih štipendij na učiteljišču se predlagate ministerstvu. — Učiteljem v Teržiču se dovoli nagrada za ponavljalno šolo. — Prošnja nekega učitelja za upokojenje se zametuje. Konečno se rešujejo ^prošnje za nagrade in pripomoč. — Dr. Zindler, vodja gimnazijski, je imenovan ud deželnemu šolskemu svetu. — Na dekliški šoli z nemškim učnim jezikom so imenovane: Gospodična Ana K e i n i s c h, ravnateljica, gospodična Ida T o m a s i n i, učiteljica in gospodična Albertina Jagrič, začasna učiteljica. Perva je iz Dunaja, tisti, ki jo poznajo, trdijo, da je vodstvo v dobrili rokah. (Dunajska »Volksschule« obira to ravnateljico po svoje. — Dobro znamenje. — Kogar liberalci objedajo, mora že nekaj veljati.) Želeti je, da se izredijo deklice nove šole v takem duhu, kakoršnega je polna ravnateljica, potem že zdaj šoli srečo voščimo. Tako piše »Glas« iz Gorice. — V Proseku blizo Tersta in v Kobaridu na Goriškem ste letos pripravljalni šoli za nastopivne uoenike. Šola v Kobaridu je se otvorila s slovesnostjo 15. novembra. Iz Ljubljane. 6. t. m. je bilo v čitalnici z obleko obdarovanih 25 dečkov I. in II. mestne šole, in 25 deklic nunske šole.