Št. 11. V Gorici, v soboto dne 25. januvarja 1902. ¦ Šestih Izdanjih, in Izhaja trikrat na teden _ . sicer: vsak torek, Četrtek in soboto, zjutrauje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s ,Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre* .jemana ali v Gorici na dom poailjana: Vse leto.......13 K 20 h, »Ji gld. 6-60 pol leta.....• • • 6 , 60 , , , 3-30 četrt leta . . - •"• . ••.-? „ &> v ; '* - WQ-Posami5ne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v cGoriški Tiskarni* A. GabršCek vsai dan od 8. ure zjutraj do 6. zveCer; ob nedeljah pa iOC 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlane naročnine *e ne o:slramo, " Oglasi in poslanice so racunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krai 7 kr., 3-krafcJi .kr. vgaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — V^čje črke po prostoru. — Reklami in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. --Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. Tacaj XXXII. -Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavne. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večerno izdanje.) »Gor. Tiskarnac A, Uredništvo se nahaja v- Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Ta.™?dmkom Je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ler od % do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 11. »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage roči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvo. .»PRIMOREC« izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. : «Soča» in < Primorec* se prodajata v Gorioi v to-bakarni Schwarz - Šolski ulici ir. Jellersitz v Nunski ulici; — s Trstu v tobakarai LavrončiS na • trgu della Casermaln Pipan v ulici Ponte della Fabbra. ~*\-.....—.......-..........- - [Iv. Meljavec) tiska in zal. Klerikalno gospodarstvo. in. Ogledali smo si v zadnjih dveh člankih zavarovalnico BUnio catholica", ki je veljala kot veliko klerikalno podjetje raznonarodnih klerikalcev v Avstriji, in videli smo v tem velikem kosu žegnanega gospodarstva goljufijo, sleparstvo, skrajno brez vestnost in najbrezsrčnejšo igro s kmetom, kateremu drugače klerikalci spredaj in zadej trdijo, da oni so mu edini pravi prijatelji in odrešeniki. , „. Sedaj pa poglejmo malce po naši deželi, kako gospodarijo med nami klerikalci, ki hočejo, kakor v d'rugcm, tako tudi v gospodarskem vprašanju imeti povsodi prvo in odločilno besedo, kslor da so le žegnane glave poklicane, učiti nas o vsem na svetu, in kakor da mora pred žegnano roko vsako pozemsko bitje pasti na kolena ter počakati milostivo žegna, da se mu bo dobro godilo na onem svetu, v katero ga popelje g. nune tudi čez gospodarsko polje, sebi ne v škodo, kmetu pa ne v korist.... »Primorski List«'je pred kratkim klical kmetom : Organiznjto se! Vse se mora orga-nizovati in preplesti z društvi, in sicer kar najhitreje mogoče. Kdor je čital tiste reči v ,Prim. Listu* ter kaj^jfzume o gospodarstvu, si je mogel napraviti le to sodbo: Kdor tako piše, ali ne razume prav nič o našem gospodarstvu in njega potrebah, ali pa ga vodijo pri tem posebni nameni. Pri naših klerikalcih imata obedve eventualiteti svojo veljavo, ker oni ne razumejo nič o gospodarstvu in imajo pri tem svoje posebne namene. Da ne razumejo nič, o tem nam pričajo njihova društva v Št. Petru, v Šempasu, v Biljah, v Cerknem itd., o katerih smo že govorili in se še povrnemo k njim, da imajo z društvi in s svojo »organizacijo" kmeta pnsebne namene, to pa v6 vsakdo, kdor le količkaj pozna naše življenje po vaseh, in kdor ni bil slep in gluh ob zadnjih volitvah v državni, zlasti pa v deželni zbor. Klerikalci hočejo ^posojilnicami, s kmetijskimi, gospodarskimi društvi, z mlekami-cami itd. preplesti celo deželo samo radi tega, da bi imeli kmeta v vseh delih naše dežele na vrvici, da bi bil odvisen od njih, kar bi Dva huzarja. Ruski spisal Lev Nikolajevih Tolstoj. Poslovenil I. Sodar. (Dalje.) Udovica je z veseljem zapazila vtis, katerega je napravila; pa nekaj jo je jelo vznemirjati in strašiti v gro-fovem obnašanju, če tudi je bil mladi hu-zar ne le Ijubeznjiv, temveč tudi tako uljuden, da bi to po sedanjih pojmih ne bilo več lepo. Tekel je za njo po mandelnovo mleko, pobiral ji robec, iztrgal iz rok stol nekemu škrofuloz-nemu pomešeiku, ki ji je tudi hotel postveči, da jej ga poprej ponudi, itd. Zopazivši, da je svetska Ijubez-njivost tedanjega časa le malo vplivala na to damo, jo je poskusil pripraviti k smehu s tem da ji je pripovedoval razne anekdote, zagotavljal ji, da je pripravljen, če mu ukaže, zapeti kakor petelin, skočiti skozi okno ali pa skočiti v luknjo, prebito skozi led na vodi. To se mu je popolnoma posrečilo, udova se je razveselila in neprenehoma smejala, kažoč bela zobke, in bila popolnoma zadovoljna s svojim kavalirjem. Grofu je ugajala jim prihajalo prav ob volitvah, da si tako obdržijo še za nodogledno bodočnost svojo -. prevlado v vsem našem življenju, Daje temu I res tako, treba le ozreti se malce nazaj, v polupretekli čas. Ali ker jim je le še premalo društev, hočejo snovati nova, bodisi da je potrebno ali ne, zlasti v onih krajih, ali pa v bližini tam, kjer ne cvete klerikalcem pšenica. Taka klerikalna društva so le vaba, so le limanice za kaline. Povdarjamo tudi mi važnost raznih gospodarskih društev, ali pri snovanju teh je treba previdnosti, in snovati se imajo pač le tam, kjer je potreba ter so kaže zaslužek. Kaj bo nam koristilo, vprašamo, ako imamo v vsakem kraju kmetijsko društvo, kateremu načeluje nune, tajnikuje mežnar ter jo v odboru po navadi par nevednih drugih ljudij ? Nič. Za dosedanje klerikalno gospodarstvo pri nas najznačilnejše znamenje je pač to, da vsi boljši kmetovalci in razumnejši po-sestniki-trgovci se niso dali vpreči v klerikalna gospodarska društva, marveč so ostali v strani, prepričani že s početka, sodeči po možeh, ki so se lotevali združevanja, da ne bo nič prida, da iz tistih nunčevskih in mež-narskih društev ne bo kruha, mogoče le izguba. In prav so imeli, ker so prepričani, da taka društva potrebujejo spretnega in veščega vodstva, kakorštiega g. nunci niso zmožni, ker so se učili v »žeminarn" mašo brati ne pa ktnetovati. Zato pa tudi taka žegnana društva še niso prinesla kmetu ni-kakega dobička, pač pa razočaranja in britke ure ter izgubo. Le spomnite se na bližnji Št. Peter! Po Vipavskem se vrši nekaka kmetijska organizacija po naprednih možeh, ki prav lepo napreduje ter obeta biti sčasoma jako važen činitelj v gospodarstvu vipavske doline. Vrši pa se pod vodstvom izkušenih mož, ki se pečajo s kmetijstvom ter poznajo isto do zadnje pičice. Ta organizacija je lani rodila prelep kmetijski shod v Kasovljah in ž njim združeno razstavo, kar je oboje vspelo imenitno v obče veselje in zadovoljnost kmetovalcev ter drugih pri tem intoresovanih faktorjev v deželi, Vsak pravi rodoljub je takrat vsklikal: To je pravo kmetsko gibanje, to je prava pot, ki pelje kmeta do boljših časov — le neki zbesneli pop se je bit dobil, kateri je prišel na miren shod vedno bolj, tako da je bil proti koncu kadrilje že popolnoma zaljubljen v njo. Ko je stopil po kadrilji k .udovici njen stari osemnajsletni oboževalec, sin najbogatejšega pomeščika, ki pa še ni služil, škrofulozni mladenič, kateremu je bil poprej Turbin iztrgal stol, ga je sprejela jako hladno. Ni bilo zapaziti na nji niti desetine tistega razburjenja, katero je čutila poprej v grof o vi prisotnosti. — Vi ste pa res lep človek, je rekla in gledala ob enem Turbina, ne vede" računajoč, koliko vatlov zlate vrvice je bilo treba za ves ta jopič : Vi ste res lep, obljubili ste, da pridete z vozom po me in mi prinesete sladčic. — Saj sem bil pri vas, Ana Fedo-rovna, ali vas ni bilo več, pustil sem vam najboljše sladčice, rekel je mladenič z jako tenkim glasom, ki ni bil primeren njegovi visoki rasti. — Vi vselej najdete izgovore, meni ni treba vaših sladčic. Nikar ne mislite.... — Že vidim, Ana Fedorovna, kako ste se spremenili nasproti meni in vem zakaj. Pa to ni prav, je pristavil, ali zaradi nekega silnega notranja razburjenja ni mogel dokončati svojega go- delat zgago in pikat našega državnega po« c!anea,iz kmečkih občin. Temu popu sta bila kmetijski shod in razstava deveta briga, on je prišel tje le razsajat, in sicer radi tega, ker je bilo vse tisto delo naprednih rok, in ni bilo vmes žegnanih. Glejte in čujte S V kratkem času napredne organizacije tak vspeb, do kakoržnega se ne pospejo nunci nikdar, ker doslej še niso pokazali niti od daleč kaj napredka, marveč le nazadnjaštvo in kake nepravilne bilance. Ali vidite razliko med jednimi in drugimi? In tisti pop v Kasovljah, kaj je nam kazal pravzaprav? Kazal nam je sovraštvo do kmeta, sovraštvo do kmetijstva in njega napredka, ker niso nunci komandirali na shodu in razstavi. Ali tam niso mogli komandirali, ker sploh niso sposobni, prirediti kaj takega. Nuneem pa vrhu vsega tega tudi ni mar za procvit kakega kmetjiskega društva, oni imajo pri tem le svoje politične namene. Ako je slučajno kaj s takim kmetijskim društvom, je prav, ako ni nič, je pa tudi prav! Toliko bolj na sp' '• nekoliko podrobneje pa prihodnjič. H govoru namestnika grofa Goto Te dni so se ba'ili listi mnogo z govorom tržaškega namestnika, grofa 6 o 0 s s a, kateri je govoril povodom obiska nemškega princa Adalberta. Iz tistega govora smo pri-'oltfili tudi v „Soči" najmarkantniša mesta, kjer omenja novo Železniško zvezo, ki prodre Ture, Karavanke in Julijske Alpe ter odpre novo, skrajšano pot s severa monarhije in nemško države v naše kraje, ter kjer omenja, da se vsled te zveze dvigne Trst kot mogočno razvit avstrijski emporij in v istem kakor dragocen del trgovskega stanu: nemška kolonija v bogatem razcvitu. Avstrijsko vlado preveva skozi in skozi nemški duh, v naših deželah mu je primešan laški, to pa iz razlogov, katere čutimo britko mi na svoji koži. Avstrijska vlada ima namen, koder že ne gre s ponemčevanjem, uvesti v prebivalstvo pa koiikor toliko nemškega duha. Nemštvu gre na roko, kjer se isto le pojavi, in Nemcu se v naši državi niti opravičeno ne sme skriviti lasu. Tudi v naše dežele, v katerih prebivajo le Slovani in Lahi, se uti-hotapljajo polagoma Nemci, posebno v mesta, Gabršček (odg^H §r kjer imajo pšrrazpolago tudi nemške učilnica, ki stoje |>o naših deželah s slovanskim in laškim prebivalstvom kakor monstra avstrijske uprave. Med našimi mesti je Trst tisto mesto, kamor so se zajedli Nemci tako, da imajo dandanašnji v njem tako trdno stališče, da istega ni mogoče več izpodbiti. Koliko nemških uradnikov je dandanašnji v Trstu slovanski in laški kruh, in koliko jih je, ki zavzemajo v trgovini naravnost merodajna in bogata mesta. V trgovini, v podjetjih itd., povsodi, kjer je kaj boljšega na to stran, se občuti Nemca in nemškega duha. Kdor ima za to razvila čutila, tega preleti mrzlica, ko si je včasih predstavljal razmere v Trstu v čisto drugačni luči. Lahi kričijo v enomer o Mita-lianita* Trsta, da bi človek mislil, da je to drugi Rim, ali ob tem kričanju in ob preganjanju Slovanov so si izredili gada na svojih lastnih prsih. Klanjali so se do tal v Trst prihajajočim Nemcem ter jih pozdravljali kot enakovredne kulturne brate; proti barbarskim primorskim Slovanom. Ti Nemci uiso kazali prijaznega lica Slovanom, ker tega jim ni dopuščala taktika in ker Nemec misli, da stoji vzvišeno nad vsakim narodom, nasproti Lahom pa so nosili pri belem dnevu sladak obraz, na tihem pa so si mislili svojo: utrditi si • ozicijo. Ako imajo Lahi še kaj pameti v glavi, morajo priznati, da so oni krivi, da se je vsedol Nemec v Trstu tako na varno, da utegne to Monitenje postati se prav usouepolno tudi za Lahe. Da niso Lahi tirali in da ne tirajo še vedno tiste neumne preganjalne politike proti Slovanom, dandanašnji bi bil Trst mesto, v katerem bi cvetela trgovina slovanska in laška v lepi složnosti, in za tujce Nemce bi bilo tu prostora le toliko, kolikor ga zahtevajo kupčijske zveze. Ali tako so imeli Gošssove besede, da sta v Trstu nemška pridnost \m nemška podjetnost vspešno delovali, mnogo širši pomen, nego bi ga imele drugače..... Gočss je želel, da postane vsled nove železniške zveze Trst mogočno razvit avstrijski emporij in v istem nemška kolonija v bogatem razcvitu. Zdi se nam, da je govoril tu grof Goess popolnoma s stališča avstrijske vlade. Vlada umevno hoče, da ostane Trst avstrijski, cia se torej motijo tisti Nemci, ki koprne po Trstu kot vora, kajti usta so se mu hitro in čudno tresla. Ana Fedorovna ga ni poslušala, ampak je sledila z očmi Turbinu. Načelnik plemstva, hišni gospodar, lepo debel, brezzob starec je stopil h grofu, ga prijel pod pazduho in povabil v kabinet kadit in pit, če mu je ljubo. Ko je Turbin odšel, je Ana Fedorovna čutila, da nima ničesar delati v sobi in je vzela pod pazduho staro suho gospodično, svojo prijateljico, ter odšla v oblačilnico. — No, kakšen pa je? prijazen? je vprašala gospodična. — Kako se strašno vsiljuje, rekla je Ana Fedorovna, stopila k zrcalu in se gledala v njem. Obraz ji je zasijal, zarudel, oči zasvetile, ali nakrat se je, posnemajoč baletko, katere je videla pri letošnjih volitvah, zasukala na jedni nogi, se glasno a milo zasmejala, malo uklonila koleno in poskočila. — Kakšen je ? prosil me je kaj za spomin, rekla je prijateljici, toda ne dobi niče-e-esar, zapela je poslednjo besedo in pri tem vzdignila jeden prst, ki je tičal v dolgi, do komolca segajoči rokavici----- V kabinetu, v kateri je načelnik plemstva peljal Turbina, bilo je raznovrstnih vodek, pijač, prigrizkov in šampanjca. V tobačnemu dimu so sedeli in hodili gori in doli plemenitaši in se razgovarjali o volitvah. — Ko me je blagorodno plemstvo našega ekraja počastilo z izvolitvijo, rekel je izvoljeni izpravnik, že precej pijan, — me ni smelo manjkati pred vsem društvom, nikakor me ni smelo... Grofov prihod je pretrgal razgovor. Vsi so se začeli bratiti ž njim, posebno izpravnik mu je z obema rokama dolgo stiskal roko in ga prosil nekajkrat, da bi ne odrekel iti skupaj ž njimi v novo gostilno, kjer pogosti on .plemenitaše in kjer bodo peli cigani. Grof je obljubil iti vsekakor in je izpil ž njimi nekaj bokalov šampanjca. — Kaj ne plešete,gospoda? vprašal je, predno je odšel iz sobe. Mi. nismo plesalci, odgo%roril je izpravnik s smehom, mi se bolje razumemo na vino, grof... Sicer je pa vse to vzraslo pred mojimi očmi, vse te go- pristanišču nemške države, motijo pa tudi oni. Lahi, ki sanjajo, da bo Trst danes ali jutri pristanišče laškega kraljestva. Zdi se nam, da je hotel reci, da vsled nove zveze se pokrepi trgovina v Trstu, kjer je že sedaj po veČini v nemških rokah, še bolj, da bo torej tudi še bolj nemška, in da vlada nima niC proti temu, da se vsled nove zveze nemška kolonija iz cesarstva mogočno razcvete, saj s tem se le utrdi neraštvo na tržaških tleh. Namestnik je govorjl izbrano o avstrijskem emporiju, o nemški pridnosti in o nemški koloniji — aH kje pa so ostali pri tem Slovani in tudi — Lahi?! Dozdeva se nam, da v tem novem avstrijskem emporiju ho prostora v prvi vrsti za avstrijskega Nemca in onega iz »rajha", na drugem mestu ostanejo Lahi, na zadnjem pa r;ii. Dandanašnji so Lahi v Trstu že preslabi, da bi se mogli otresti nemškega vpliva sami. To bi se dalo morda storiti le še s slovansko pomočjo, ali to tiščijo k tlom vlada in zaslepljeni Lahi, kateri mislijo, da vsa njihova sreCa in prihodnjost obstoji v tem, ako na leto polastijo par stotin slovanskih otrok. Ta otročja politika se maščuje nad njimi že sedaj, in maščevala se bode še bridkeje, ko se odpro z novo železnico na stežaj vrata nemški invaziji. Dandanašnji so naše dežele po večini, razven mest, še precej čiste Nemcev, ali nova zveza nam pošlje brez dvoma polno takega nemškega blagoslova v naše kraje, kjer se bo le dalo dobiti košček boljšega kruha. Mi Slovenci se moramo pripraviti z vso resnostjo na take čase, kateri se nam obetajo, da zaustavimo nemško poplavo, kjer ie mogoče. Imeli bomo enega sovražnika več, in sicer nevarnejšega od Lahov, katerih veljava utegne takrat izgubiti vso svojo sedanjo trdno podlago. Seveda jih bo še vlada čuvala in umetno držala tuintara na površju, saj jim je »italia-nita* nad vse, tudi ako sede pri suhi polenti, dočim se bo tujec raastil ob mastni pečenki. Nam Slovencem se pri vsem tem, kar se obeta, ne more goditi slabše, nego se nam godi. Kljubu temu seveda ne smemo držati rok križem nasproti novim časom. Ako bi ne bili Lahi politično slepi na obe očesi in gluhi na obe ušesi, potem bi se vztlraujHi, bi opustili tisto grdo politično preganjanje Slovanov, katero se uie no ekfada z 2000-letno kulturo, ter bi se spoprijaznili s Slovani in skupno ž njimi pod praporom enakoveljavnosti delali za procvit naših pokrajin, ker drugače nemška invazija pod pa-tronanco vlade spremeni marsikaj, kar ne bo peklo le nas, ki smo navajeni trpeti, marveč tudi razvajene in občutljive Lahe, ki bodo videli, kakšni gospodarji so v »svoji hiši*! Najskrajnejši čas je za Lahe, da krenejo v politiki na drugo pot, ako nočejo s preganjanjem Slovanov privabiti časov v deželo, ko bodo i oni gospodarsko tako slabi, da bodo životarili Ie ob nemški milosti! Eaj jim bo takrat koristila »italianita* in psovka »ščavo«?! — Položaja, v katerem .se nahajamo, se zavedamo, v svesti smo si tudi preteče nevarnosti,, in zato moramo reči, da bomo stali na straži tei si znali čuvati svoje stanje, toda ako se razširi p^ naših deželah, zlasti mestih, nemški vpliv nepričakovano visoko, in ako bo v Trstu cvetela avstrijska nemška trgovina in mogočna nemška kolonija, bodo tega krivi v glavnem Lahi. Morda sprevidijo to, kadar bo — prepozno; da bi prej iz-prevideli, na to ni misliti, ker so vsi omre-njeni v takem oziru. Vlada to ve; zato pa brez skrbi napoveduje našim deželam novega gospodarja — Nemca, ki bo iz svojih palač v .avstrijskem emporiju z mogočno razvito nemško kolonijo« zapovedoval pokrajinam, v katerih bodo naši Lahi obje-dali kosti svoje .latinita", nam pa, kakor rečeno, slabše skoro ne more iti. Neverjetnosti v naših deželah postajajo vedno bolj neverjetne! spodične, grof! Včasih še škotsko, grof... to še morem, grof... — Pojdimo sedaj, pojdimo, rekel je Turbin: — zabavali se bomo pri ciganih. — Koj, pojdhr-^, gospoda, da razveselimo gospodarja. In kije plemenitaši z rudečimi obrazi, ki so že pili v kabinetu od začetka plesiv so nataknili ta črne, oni svilene vezane rokavice in se pripravili skupaj z grofom, da pojdejo v dvorano, ko jih zadrži škrofulozni mladenič, ki stopi k Turbinu, ves bled 5n komaj za-držajoč solze. — Vi mislite, da ker ste grof, morete suvati kakor na semnju, rekel je težko sopeč, ali to ni uljudno... Zopet so se proti njegovi volji zaprla ustna in vstavil tek govora. — Kaj ? zakričal je Turbin in zgr-bančil čelo. — Kaj ?... Dečko! zakričal je, zgrabil ga za roko, stisnil tako, da je mladeniču kri vdarila v glavo, ne toliko od jeze, kolikor od strahu: — kaj, ali se hočete streljati? no, jaz sem pripravljen. Jedva je Turbin izpustil roki, kateri je držal z vso močjo, sta že dva DOPISI. Iz Kobarida. — »Naš dekan je bil že večkrat opran v »Soči«; radi tega pa nima nič več možgan nego jih je imel lan*! — Pa čujte to! — Dekanu se zdi, da on in kaplan ne znata učiti krščanskega nauka; rad bi imel m is j on. — Najbrže misli, da bodi misjonarji imeli kaj več vspeha; ti ku-t&rji so bolj navihani, bolj drzni, in kar je glavno: ko so dovolj ljudstvo nalagali in na-farbali, podvišejo kute in hajd! drugam sle-parit nevednega kmeta. Kar je zamere, gre za njimi, domači nunci pa ostanejo pri ljudstvu povsod dobro zapisani, in ko jim treba polniti bisago, hitijo metati notri klerikalci in liberalci ali naprednjaki. Ali ta misjoa je bil odložen zaradi kužne bolezni, ki se je zanesla v okolico (tifus). Tako veleva zakon! Zato smo hvaležni politiški oblasti, da je posegnila vmes. Dekan je naznanil to odložitev in dostavil : Tako ukazuje postava. Vidite, da je treba zbirati dobre poslance, da delajo dobre postave. — Čvekal je še nekaj podobnega. Kdo bi vendar mislil, da more govoriti take oslarije — dekan! Saj so te postave naredili — liberalci! Ako bi šlo po volji klerikalcev, bi ne imeli nobene pametne postave, tudi take ne, ki bi misjon prepovedala radi boleznij. Klerikalci, ki hočejo imeti le neumno ljudstvo okoli sebe, bi pridigali le »udajo v božjo voljo*, proti boleznim bi deli za.lepe dnarce razne žegne, — in ker bi vse to seveda nič ne pomagalo, bi pa govorili 0-------jezi božji zastran grehov ljudstva (— potepuhi v kutah seveda izvzeti! —), ki je priklicalo božje' kazni itd. Slepiči so vedno na vrhu, kakor olje. Ali ni tako, gospod dekan in kunštni vi gospod kaplan, če nista že zgubila možgan, kakor tisti gori v Borjan', ki srka vince noč in dan, da je na duši že ves ožgan, pa v Idrskem pustil »šparherd* — o...can?! Primojruha, da je take! Ali da hočete imeti za norca.nas Kobaridce tako neumno, ne, to je res že preneumno! Pojte, pojte! Sleparji in defravdanti so uzor našega dekana! Take bi rad videl v deželnem zboru! Ali ne zaslužijo taki ljudje — korak ča? Toliko danes! Če ne bo pameti, se oglasim še, — zapomnita si to gospod dekan in tudi vi gospod kaplani* Selo pri Črnfeah, dne 22. januvarija. — Preteklo nedeljo 19. t. m. smo imeli ustanovni zbor »Vinarskega in sadjar- skega društva" za našo občino, po vzgledu že obstoječih takih društev na Brjah, Rihemberku in Kamnjah. Na povabilo gosp. Fr. Bavčarja smo se zbrali skoraj vsi selški gospodarji v prostore g. podžupana Krkoča. Počastili so nas s svojo navzočnostjo tudi gosp. Maks Ličen iz Rihem-berka in trije gg. nadučitelji. Gosp. Maks Ličen je v daljšem jedrnatem govoru pojasnil pomen in korist gospodarskih društev, označil sedanje težave kmetskega stanu in način, kako bi se zbolj-šale sedanje žalostne razmere s pomočjo takih društev. Jako zanimivo in poučno sta govorila tudi gosp. Anton Mužina, nadučitelj Brejski, in gosp. Vek. Urbančič, nadučitelj Batujski. Vse tri gosp. govornike smo zbrani gospodarji pazljivo poslušali. Kako bi jih tudi ne, ko so nam vendar govorili iz srca v srce! Zato so jim pa tudi opravičeno sledili po vsakem govoru v zahvalo živio- klici, kar tudi na tem mestu ponavljamo: in kličemo: Bog jih živi! Na to je prečital in razložil g. Maks Ličen pravila, ki so se enoglasno sprejela. Temu je sledila volitev začasnega odbora, na kar so vsi navzoči selški gospodarji priglasili pristop k društvu. Pravila so se že odposlala namestništvu v potrjenje. plemenitaša prejela mladega človeka in ga peljala proti zadnjim vratom. — Ali ste zblaznel ? Gotovo ste se napil. Treba očetu povedati. Kaj je z vami, so mu govorili. — Ne, nisem se napil, ali on suje in se ne opraviči. On je svinja! Prava svinja! jecljal je mladi človek že popolnoma v joku. Vendar ga niso poslušali in so ga odpeljali domov. — Ne zamerite, grof! prigovarjala sta Turbinu izpravnik in Zavaljševski: — saj je še otrok, še tepejo ga, kajti ima še le šestnajst let. In kaj se je zgodilo ž njim, ni mogoče razumeti. Kaka muha ga je vgriznila? Ali oče njegov je pošten človek, naš kandidat. — No, vrag ga vzemi, če se noče... In grof se je povrnil v dvorano in veselo kakor poprej plesal škotsko z lepo udovo in se smejal prav od srca, gledajoč obraz, kateri so delali gospodje, ki so prišli ž njim iz kabineta, in se je krohotal, da se je slišalo po vsej dvorani, "ko se je izpolznilo izpravniku in je padel kakor je bil dolg in širok v sredo mej plesalce. Domače in razne novice. Osebna vest. — Njegovo Veličanstvo cesar je podelil dež. šol. nadzorniku Ant. vit. KI o d i č u pl. Sabladoskemu povodom zaprošenega trajnega umirovljenja naslov dvornega svetnika, oprostivši ga od taks. Čujemo, da je imenovan deželnošolskim nadzornikom za Primorsko ravnatelj srednje šole v Pazinu M a t e j č i č. Smrtna kosa. — V sredo je umrl v Ljubljani g. Dragotin J e s e n k o, privatni uradnik, priznana pesniška sila, kateri je obelodanil v »Slovanu* in »Zvonu« več lepih poezij trajne vrednosti. Njegove satirične pesmi so vernim čitateljem listov še v spominu. Zložil je tudi obilo pesmij-prigodnic, prestavil več dram ter bil sploh literarno delaven. Pokojni Jesenko, ki je doživel starost 37 let, je bil izredno nadarjen človek, ali rojenemu pod nezgodno zvezdo, mu je bila usoda nemila, odkar je bil moral popustiti študije. Od takrat dalje je bilo njegovo življenje dolga doba trpljenja, samoza-tajevanja, prevare in nesn t. V sredo pa ga je obiskala rešiteljica, bleda smrt, katere si je že zdavnaj želel. Bodi mu lahka žemljica! Dve svltll kronei je darovala »pevskemu in glasbenemu društvu* neka gospica, ker je tri »krokarje8, s katerimi je pila bratovščino, pozneje pomotoma vikala. Nadalje se je nabralo za »pevsko in glasbeno društvo" na večerji kranjskih klobas na dan Tončkov pri »Petelinčku* kron 6*11. — Živeli darovalci in posnemovalci! Predpustne zabave. — Pevsko društvo »Slavec* priredi v nedeljo 2. febr. maska-rado v začaranem gozdu v »Narodnem domu* v Ljubljani. Opozarjamo na ples našega delavskega bralnega in podpornega društva v Gorici, ki bo v soboto dnž 1. febr. v Čitalnici. Pričakujemo otile udeležbe, pred vsem od strani delavskega stanu. — Kdor želi udeležiti se V. Ana Fedorovna je šla takrat, ko je bil grof odšel v kabinet k bratu in delajoč se, kakor bi jo grof malo zanimal, ga začela izpraševati: »Povej bratec, kak huzar je to, ki je plesal z menoj.« Konjenik je pojasnil svoji sestri, kolikor je mogel, kako velik Človek je ta huzar, in je peveclal pri tem, da se je ustavil grof samo zato, ker so mu vkrali na potu denar in da mu je on sam dal sto rabljev, ali to je malo, bi-li ne mogla sestrica njemu posoditi še dvesto rubljev. Zavaljševski jo je prosil, naj ne govori o tem z nikomur, posebno z grofom ne. Ana Fedorovna je obljubila poslati denar Še danes in molčati v vsem, ali mej plesom jo je začelo nakrat strašno mikati, da bi sama ponudila grofu denar kolikor ga hoče. Dolgo se je pripravljala, zarudevala, ali na zadnje se je le premagala in se lotila stvari tako-le: — Moj bratec — mi je pravil, da vas je doletela na potu nesreča in sedaj nimate denarja. Ali bi ga ne hoteli vzeti od mene, če vam ga je treba, mene bi j ako veselilo. (Dalje prtfe). tega plesa, a še ni prejel vabila, prosimo, da se oglasi v »Goriški »Tiskarni* A. Gabršček. »Slov. Čitalnica" v Solkanu priredi v nedeljo 2. febr. v dvorani g. Al. Mozetiča sijajni ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Med počitkom srečkanje. »Vila*, tamburaško društvo v Cepo-v a n u, priredi v prostorih g. P. Š a v 1 i j a veselico s plesom. Dan še ni določen. Bralno društvo v črničah priredi v nedeljo dne 26. t. m. v Pignatarijevih prostorih plesno zabavo. Sviral bode oddelek vojaške godbe 47. pešpolka. Pričetek točno ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Bralno društvo »Jubilej* v Mav-hinjem je sklenilo prirediti javni ples dne 26. t. m. v zaprtem prostoru gosp. Urdiha štev. 27. Med plesom se bode prodajalo listke po 20 vin. za dobitke. V dobitkih so vrednosti do 4 K; dobitkov je 25. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. »Celjski Sokol" priredi na pustno nedeljo 9. feb. v zgornjih prostorih »Narodnega doma* v Celju maskarado. Lepo priznanje. —- »Pevskemu in glasbenemu društvu* ter »Sokolu" je daroval neki visoko stoječi gospod v Gorici po 10 K, in sicer v roke g. dr. H. Turne. Pripomnil je, da daruje svoto 20 K tema društvoma, ker vidi, da vršita isti dve res lepo, idealno delo med Slovenci v mestu in izven njega ter stojita obe na zdravi narodni podlagi in sta velikega kulturnega pomena za nas. Oni visoko stoječi gospod ne pripada ne eni ne drugi stranki, pač pa opazuje vse gibanje med nami, in po tem opazovanju sodi. To priznanje visokega gospoda nas vspodbuja in krepi pri našem narodnem delu ter nam je v sijajno zadoščenje za hudobnosti znanih klerikalcev v mestu. . Poziv »Prlni. Listu". — V zadnji številki stoji črno na belem: »Soča* je nedavno objavila tudi tajne zade ve iz ko n fer en c c. kr. realke v Gorici ter razne profesorske tajnosti. In c. kr. prof. na goriški realki Seidl je bil takrat »Sočin* nadzornik. Vpraša se, kdo je tajnosti izdajal?...* Predno bi »Soča* sploh kaj odgovarjala na to falotstvo v duhovskem listu, poživljava »Prim. L.*, naj pove: katere so te »tajne zadeve iz konferenc" in »razne profesorske tajnosti" in v kateri številki »Soče* so tiskane. Potem bo sledil odgovor po vrednosti. Protestujeva le na očitno lopovščino o.... nadzorovanju g. prof. S. — On ni imel še nikdar kakega rokopisa v rokah, predno je šel v tiskarno, ni imel in nima pri uredništvu nikakega posla, toliko manj kakega — nadzorništva. Kbrikalni hujskači so tako brezmejno predrzni, da si upajo s tako zvijačnimi insi-nuacijami v javnost. Namen je očiten: tero-rizovati, denuncirati, škodovati! Kjer povoda ni, si ga izmislijo, — varni za hrbtom slam-njakov — krojača Bajta in stavca Marušiča. Na dan, katoliški junaki, z imeni, kakor se podpisujeva midva! Potem se dalje pomenimo. Dotlej pa! Fej Vas bodi, črne duše! * A. Gnbršček. Ivan Kavčič. Klerikalna hudobija o pevskem društvn. — Na naš članek o globah »Pevskemu in glasbenemu društvu* ter na opazko, da »Gor. ljud. pos." nima nič opraviti z imenovanim društvom, so odgovorili v »Gorici*, da stoji črno na belem v poročilu posojilnice za I. 1900., da je ista dala društvu 600 K. Seveda stoji in je to istina, ali radi tega vendar nima nič opraviti pos. z društvom tako, kakor podtikajo hudičevi bratje v kolu »Gorice*. Ti hudičevi bratje naj pregledajo v tisto poročilo pod točko 600 K za pevsko društvo, tam dobijo 500 K za »Šol. dom". Ali ima posojilnica kaj' opraviti s »Šol. dom* radi tega, ker mu je darovala 500 K ? Menda ne, kakor nima opraviti z drugimi, ako komu kaj daruje. To je jasno, to vedo tudi pri »Gorici", ali oni tolmačijo pojm »opraviti" po svoji hudobiji v grde falotske namene! Bohinjska železnica. — Zanimanje na sploh vzbuja sedaj okoliščina, da merijo inženerji za gradnjo železnice pot od Plavij do Solkana po levem bregu Soče, dočim stoji v sprejetem načrtu proga določena po desnem bregu, tako, da gre čez Sočo pri Solkanu, ko se prikaže izza Poclsabotina. Po novem načrtu bi šla železnica pod Sveto goro. Skoro neverjetno, da bi se prvotni načrt v takem smislu spremenil. M Prismojene o* In ples »Pevskega in glasbenega društva". — »Prismojenče« je hotelo nekako podlistkarsko poročati o nekakih prizorih po plesu, ali se je le bla-miralo, kakor se mu v takih slučajih vedno pripeti. Da se mladina po plesih ne drži kislo, kakor dr. Drejc, to je pač umevno, zato pa takih prizorov, kakoršnc je hotel videti »Prismojene««, ndnen pameten ^iovekirj-ki se giblje med življenjem, ne bo postavljal pred strogo sodbo, ker se s tem le smeši, in ker se dejanski ni pripetilo nič hudega. Tudi po plesih na katoliški podlagi ne molijo po cesti, domov grede! V pstajem.paje le prav, da svojo »Sturm in Drangperiode« človek prežene v mladih letih, in je ne vlači pozneje kot večen balast za seboj, kakor se to dogaja raznim nuncem, ki prihajajo v Gorico pijančevat in uganjat pohujšljive reči. Tako-le popoldne ob gotovih dneh videti kakega nunca pijanega, za katerega, da bi se jja .prav označilo, je »terminus technicus* — kakor kanon veliko preslab, — to je narodno delo, ki reši goriške Slovence l In ako sreča kako tako duhovno posodo kak bivši sošolec in ga ista ogovori, se mora sramovati on namesto nje. To je narodno delo! Duhovne posode, katere pobirajo po- I licaji v ponočnih urah po goriških ulicah tev videvajo ljudje ugašati »ogenj čistosti" v iz- | vestni hiši — to je narodno delo! — Gospodje ! Le pred svojim pragom! Kadar bode čist, potem pojdite čistit drugam. Dotle pa Vam odrekamo vsako pravico, mahati po drugih osebah! ... Zarod dennncijantov. — Duhovnik goriške okolice je najel več klerikalnih kimavcev, da so šli nad voditelja okrajnega glavarstva grofa Attemsa kot predsednika okrajnega šolskega sveta, naj zgrabi one učitelje, ki so so udeleževali volilnega gibanja. — Ali ni to dovolj! Vložili so tudi na deželni šolski svet... podle, lažnjive ovadbe. Tam imajo Klodiča, pa menijo, da so s tem na konju. — Bomo poročali! Pa še kako! Borjanski pijanček Se dej je ovadil po celem Kotu priljubljenega orožnika radi malega prestopka v službi. Pust je — in poveseliti se je hotel v krčmi. Ovadba je imela vspeh, da so ubožca takoj vzeli v vojaško preiskavo! Fej judežev zarod! Lutcranov ne spoveduje. — Tam okoli Božiča je šel nekdo v Avčah k spovedi k znanemu našemu ..prijatelju*. Prvo, kar ga je vprašal, je bilo to, na katero stran je volil. In ko mu je povedal, da na napredno, ga je zapodil, češ, da luteranov ne spoveduje. Nič ni pomagalo, mož je moral iz spovednice. „Pre Carletto" je bil neizprosljiv. Ako bi storil kaj takega kdo drugi, bi to primerno komentirali. »Pre Carletlo* pa ni več normalen človek. Škandal pa je za cerkev, da pusti s; loh takega človeka v službi. — Prizadeti mož seveda si radi tega ne dela sivih las, ker ga je odgnal iz spovednice. Mu tudi ni treba. Lep namestnik božji pa je nune! Pri državnozborskih volitvah je bil »Pre Carletto« zapisovalec. Rekel je potem na prižnici, da je videl, kakor da so se ga nekateri bali, in te je ozmerjal, da so »mev-šete«, tiste, ki niso šli volit, je ozmerjal pa z norci. Ali pri volitvah za deželni zbor ni bilo ne »mevšet* ne norcev, marveč ljudje so bili spregledali in zmagali so naprednjaki. Predrznost kutarjev. — V Drežnici so imeli misjon. Tu so predrzni kutarji rohneli proti naprednim časopisom ter pred spovedjo glasno pozvali pobožne Drežničarje, naj vsakdo gotovo pove, ako je naročen ali čita — »Primorca«. Zdi se, da bo treba začeti sodnijski postopati proti vedno rastoči lumpariji teh hujskačev v kuti. Prosimo somišljenike, naj pazljivo poslušajo vse take izbruhe kutarskih pohajačev ter vsako huj-skarijo takoj dobesedno napišejo in dovoljno podpričajo. — Takim potepinom treba stopiti radikalno na prste! Hočejo boj, naj ga imajo! Mi se ga ne strašimo! Število čita-teljev in naročnikov rapidno raste! Tak bodi prvi in najbolj! odgovor! V vsaki hiši naj čttajo napredne liste! Iz B1!J smo čitali te dni v tukajšnjem laškem dnevniku ,11 Gazzettino popolare" dopis, v katerem se »molti abitanti di Biglia* pritožujejo, zakaj da ne teče Vipavska železnica tako, kakor se je prvotno mislilo, da pušča razne industrijske kraje, kakor Bilje, Renče, na strani, a vstavi se na primer v Št. Petru itd. Dalje bi se moralo županstvo v Biljah združiti z onim v Tržiču za želez- nico po Dolu za Mirnora. Brcne tudi nekega poslanca, hvali Lahe ter izraža nekako nezadovoljnost na sploh, in upa odpomoči od Lahov. Kar se tiče železnice, velja pregovor: Po toči zvoniti je prepozno. Železnica bo letos že dodelana in tje na jesen bo že drdral »lukamatija« po lepi Vipavski dolini po tisti č*U,fpp,katerLjejsgj:ajena,železna cesta. Kar še tiče pa tistih »raolti abitanti di Biglia«, moramo reči, da jih ni. V Biljah živ krst ne ve o tem dopisu, razven morda tisti Lah, ki je nuncu prijatelj. Ali naj velja tisti privan-dranec za »rnolti abitanti di Biglia«? Kaj pravite na to, g. kurat ?! Iz ftiliembcrga nam poročajo, da so se tam dne 17. t. m, vsi radovedno povpraševali, ko so zaslišali strel topičev v Pedrovem, češ, kaj more to biti. Eni so govorili, da mogoče streljajo Pederci za veselje, ker je imel pripluti parnik s turšico iz Egipta, drugi so govorili, da streljajo Pederci zato, ker je potekla doba župaustva, ker očka župan ne župani več brez kron, Ali tretji jo je uganil, ker je rekel, da streljajo klerikalnemu agentu g, Antonu G l e š č i č u, tamkajšnjemu kaplanu, ker ga je vzel g. župan za svojega agenta tudi za občinske volitve. Ali ne bode nič, pravi dopisnik, Vas je premalo! Klerikalna sleparija. — Farovškega sleparčka »Prismojenca* so v živo zadeli naši članki o propadu »katoliške zavarovalnice*. Kakor pa je pokrival zločinske svinjarije brata Fridolina z nedolžnimi dečki v »Alojzijevišču*, tako hoče pokrivati sleparsko zavarovalnico. V zadnji številki hvali, kako je poskrbljeno, da zavarovanci ne bodo trpeli škode. — Res je poskrbljeno, ali za to je poskrbela — vlada, ki je razgnala sleparsko društvo še o pravem času. — Tako slepari »Prismojenec* vsak teden! Pa saj ni čuda, saj ima že v tisti tercijalski glavi vtisnen pečat — laži in sleparije. Tam stoji ime »J. Gos ar v Gorici«, češ, ta je izdelal glavo za »Prim. List", kar je pa laž in sleparstvo! Gosar je glavo le drugod — naročil. In tako »Prismojenec* ne more prestati brez laži in obrekovanja, ko ima na glavi vžgan pečat — laži in sleparije. Bog požegnaj! % Vipavskega. — Znanega nunca razsajača je nekdo »ven vrgel", češ da hodi v zelje. Za to ,ven metanje* je pa dobil v Ajdovščini pri sodniji nekaj pohvale. Zdaj ugibljemo: ali je bil nune po pravici ali po krivici »ven vržen*. Ko bo to vprašanje rešeno, sporočim ,,Soči" bolj obširno, dasi so »Tutti frutti* nekam zaspali. Še so potrebni. Neki drug nune malo više daje zadnje tedne tudi mnogo gradiva klepetavim ženicam in hudomušnim možakom. Jej, to bi se čUalo! Sporočim tudi to! Iz Komna nam pišejo, da dne 5. jan. je bil razglasil občinski sluga javno, da je cerkveno-farovški odbor sestavil proračun za tekoče leto, in da bo treba za popravo fa-rovža plačevati doklado na izravni davek po 18^, in to skozi 4 leta. Ta razglas je raz-kačil vse posestnike, napredne in klerikalne, tako, da ako bi bil ta razglas prijavljen pred deželnozborskimi volitvami, bi ne bila zmagala klerikalna banda v Komnu pri volitvah volilnih mož. Tudi g. nuncu se je menda tako zdelo, zato pa je odložil ta škandal za novo leto. Pa ni treba misliti, da se hoče farovž posuti, samo nekaj dela, kakor tla po sobah, vrata in okna se mu zdi potrebno popraviti, in zato je več dela na ta proračun že izvršil. Zato pa je tudi razkazoval odboru vse, kar je napravil; tudi v svinjski hlev jih je peljal ter jim pokazal, da je ondi napravil nova vrata, da bi ne ušla ven »prata*. Ostalo je pri tem, da ker je nune napravil že obilo dela, naj napravi še ostalo, ne da bi se dalo na dražbo. To je lepo darilo, tak davek, za ubogega kmeta, ki mu hiša visi, in ako pade, je brez strehe on in družina. Starašintvo je imelo 9. t. m. sejo, pri kateri je sklenilo strogo postopati proti tej farovški dokladi. Ta predlog je potrdil tudi vodja klerikalcev iz Svetega. Počasi se zjasni tudi tam. S Tolminskega smo dobili pred časom iz proste roke pisan ali dokaj opopran dopis. Ako bi ga čital orehovski nune, kaj se v njem pripoveduje, prizore iz Hudejužine, bi se ne malce, ampak jako jezil. So tudi prav pikantne reči vmes, v dopisu lapidarno označene. Tudi Simon Kemperle v Hudijužni bi se držal grdo, ako bi čital ta dopis, kjer je govora o neki Stali, stranišču, zopet o Uršiču in drugo. Prerešetana sta tudi obloški in strziški nune. Tudi je govora, kako se je rad držal neki nune v kuhinji pri deklah, kako je bil takorekoč za natakarja nekod ter je dajal lepe vzglede celi fari itd. Prav zanimivo berilo, katero smo shranili k drugim takim dragocenostim v arhivu. Čez sedem let, pravijo, pride vse prav. Mogoče se uresniči ta pregovor tudi pri tem dopisu. Z Bukovega smo dobili pred" kratkim že drugi dopis, v katerem je govora o prošlih volitvah, in med drugim da jih je volilo tam za narodno-napredno stranko 21; ko bi ne bilo klerikalnih spletkarij, bi bila — cerkljanska trdnjava že porušena. Dopisnik pravi, da cerkev v Bukovem je na kmetih edina v gorah, ki je res še cerkev, ker še ni bila oskrunjena z ono grdo politiko, s tistim bevskanjem in obrekovanjem, kakor drugodi, na primer na Št. Vidski gori. Za časa vo- I litev, pravi dopisnik, so agitirali klerikalci samo z vero in slepili nevedno ljudstvo: »zdej je cejt, zdej se potegnimo", in potegnili so se za Caheja. Lahko se sedaj ponašajo ž njim, ko so ga zapodili iz deželnega zbora. Sram jih bodi! V Cerknem so imeli v nedeljo občni zbor tamkajšnje proslule hranilnice in posojilnice. Rezultate naznanijo, kakor so sklenili, v »Gorici*. Na mizi je ležala ves čas občnega zbora »Soče* ista številka, v kateri je oni dopis iz Cerkna, ki tako živo zadeva posojilnico in ožlindrano klerikalno bando, katero ima sedaj na vrvici Gahej, ki se je menda za stalno naselil v Cerknem, kjer igra med otroki na cesti vlogo vaškega norca. Kjerkoli ga srečujejo otroci, ga povprašujejo po »figah«, da se jim »figovček* le težko izmuzne iz rok. »Sočo« so gospodje klerikalci v Cerknem pridno čitali, in vsi so bili v srcu prepričani, da je pisala istino. Upamo torej, da so se tudi kaj naučili iž nje. Čas bi bil! 8 Cerkljanskega nam poročajo, da okoli tamkajšnjih kmetov agitirajo klerikalci, da spravijo šole proč, da potem ne bode potreba šolskih naklad, Tako agitiranje je klerikalcem prav podobno, ker njihovi voditelji ne hrepenijo drugega bolj nego to: utesniti šolski pouk, kar se da, in kar je šol, spraviti jih pod nunčevo haljo tako, da bo on tam gospodaril, kakor včasih. Da se nauči kmet le moliti, in za silo ime podpisati ali polagoma citati, kakor otroci v prvem razredu, pa je dobro. Moliti mora znati, da bo zveličan, za vse drugo na svetu pa se ima brigati le toliko, kolikor dovoli g. nune, ki skrbi povsodi le zase. Take bi bile »katoliške Šole"! Zdeha se jim po njih, ali ne bo jih! Razdelitev občinskih zemljišč. — Izpisek zakonov in naredeb za Primorsko prinaša vest namestništva, s katero se razglaša sklep deželnega odbora goriškega od 19. dec. 1900., zadevajoč razdelitev občinskih zemljišč v Prelesju v občini Plave, kateri je dobil Najvišje potrjenje dne 29. j dec. 1901. Stavka t Stračlcah traje dalje. Nereda ni bilo nobenega. Došel je industrijski nadzornik Coljevina. Jutri bodo socijalistični shodi, ki se bodo pečali s to stavko. Želeti je, da se upošteva glas delavcev! Tat iz Bolea na Nemškem. — 20-letni A. N—c iz Bolca je delal poldrugi mesec v rudokopu v Evingu na Nemškem, kjer je še več Slovencev. Naročnik od tam nam sporoča, da je ukradel svojim prvim prijateljem 90 mark ter pobegnil. Prej je bil mesarski pomočnik. Razgled po svetu. Izjava prestolonaslednika. — Ona izjava, o kateri so razpravljali listi, da se je namreč prestolonaslednik zavzel za nemški državni jezik, se uradoma dementuje, da je vse poročilo od kraja do konca neresnično. Wolf. — Deželnozborska volitev za Wolfov mandat bo dne 30. t. m. K izvolitvi v državni zbor rau je čestitalo doslej sedem vsenemških poslancev, med drugimi tudi dr. Bareulher. Druga vsenemška organizacija je odobrila SchOnererje^o stališče. Iro, Hofer, Stein, Schalk, Kittel, Hauck inBergerso poleg Schčnererja najstrastnejši nasprotniki Wolfa. Iz Gradca. — Na rednem občnem zboru slovenskega izobraževalnega in zabavnega društva »Naprej«, ki se je vršil dne 18/1. 1902, seje sestavil novi odbor tako-le: g. dr. Franjo Žižek predsednik, dr. Franjo Hauptman podpredsednik, Pavel Glaser tajnik, Pavel Lokošek taj. namestnik, Franjo Vošnjak blagajnik, Ivan Miki blag. nam., Franjo Uršič hišni gospodar, Dragotin Vogrinc gosp. nam., Miško Cizel knjižničar, dr. Matej Osenjak knjiž. nam. Lueger in častniki. — Na zadnjem dvornem plesu je več častnikov napivalO Luegerju. Neki polkovnik, ki je imel skrbeti za red, jih je pozval, da se morajo takoj odstraniti, Jeden častnikov je premeščen v Dalmacijo, drugega pa ne pustijo avanzirati. Doslej se tako napivanje na dvornih plesih še ni pripetilo. Tega Luegerja se tudi drži smola!! Slovanstvo In Germanetvo. — Ruški list »Novoje Vremja* piše: »Na evropskem obzorju se kaže strašna prikazen vojne v nedoločnih obrisih; zdaj še-le čutimo, da mora nasprotstvo med Slovani in Germani ki traja že več stoletij in se vedno bolj po-ostruje, pripeljati slednjič do krvave vojne med glavnima zastopnikoma obeh narodov, namreč med Rusijo in Nemčijo. .Ali prej ali pozneje, vsekakor do vojne pride. Vojna t Južni Afriki. — Angleži imajo na vesti novo, vnebovpijočo lumparijc. Junaškega burskega vojskovodjo Scheepersa, ki je angleške čete naklestil v mnogih bitkah ter si s tem pridobil v vrsti burskih junakov nevenljiv venec, so 19. t. m. ustrelili. S tem so pokazali Angleži, da smatrajo odpor Burov, borečih se za neodvisnost s krvjo in največjimi žrtvami pridobljene domovine, kot ustajo in sedanje burske voditelje za morilce. Angleži se delajo kot bi bile transvaal-ske in oranjske pokrajine že do cela an-leška last ter da je vojna Burov punt angleških podanikov, Zato streljajo burske voditelje kot bi ne bili branitelji svoje domače zemlje, nego razbojniki. Angleži ne uživajo nikjer na svetu nobene simpatije, s svojimi zločini pa si nakopujejo še največje sovraštvo, ki se bo morda še hudo maščevalo ! Poroča se, da pride pred vojno sodišče tudi Kruitzinger, ki je Angleže v Kap-landiji večkrat pretepel, a so ga končno Angleži ujeli bolnega in ranjenega. Tudi njega bržčas ne čaka niti drugega, kakor — kroglja v junaške prsi. Iz Kimberleva poročajo, da so Buri zavzeli Griquatown ter so angleškega majorja in 4 može z bodali usmrtili ter 5 mož ranili, Iz Pretorije poročajo, da je bilo v zadnjem času v vshodnjem delu Transvaala ujetih mnogo Burov, kar bajo ni ostalo brez učinka na Bure. Bazno vesti. — V Borovnici je te dnw vstrelil bivši orožnik JaneS svojega nekdanjega tovariša Žumra. Žumcr je bil v službi njegov predstojnik ter ga je nekoč ovadil, vsled česar je ta prišel v zapor in ob službo. Nato se je maščeval s strelom, — V Trstu se je podrl na lesnem trgu v poslopju nekdanjega »Monte verde«, katero podirajo, obok, ki je zasul več delavcev. Trije so ubiti, več težko ranjenih. — V davčnem odseku pruskega deželnega zbora se pečajo sedaj z davkom na zunanje dekoracije, ki tehtajo več nego 250 gramov. — Iz okraja Opeln v Prusiji so izgnali tekom leta 1901. oseb 3458. Vzrok izgnanstvu ali vera ali jezik. — Karagjorgjevič je izdal iz Ženeve na srbski narod manifest, v katerem glede* na sedanji položaj oživlja Srbom spomine na Karagjor-gjeviče; njegovemu dedu, ki je toliko storil za Srbijo, naj se postavi spomenik. Narodno gospodarstvo. Vinska razstava. — Kakor slišimo, misli se prirediti letošnjo pomlad v Gorici vinska razstava. Imela bode prvič namen seznaniti vinotržce z goriškimi vini a drugič tudi namen seznaniti naše vinogradnike S tem, da spoznajo, katero vino je dobro in kako morajo ž njim ravnati, da dosežejo dobro kapljico. Ob enem se bo vršil v Gorici vinogradniški shod, kjer se bo razpravljalo o vinogradniških zadrugah. Bolj natanko o ti razpravi in o shodu bodemo poročali prihodnjič. Vipavske, kraške in briške vinogradnike opozarjamo že sedaj, naj prihranijo, če imajo kaj dobrega, da pošljejo k rastavi. — »Vin. in sadj. list*.' ¦ »Vinarski In vrtnarski list«. — Vinogradnikom, sadjarjem in vrtnarjem v pouk. Izdaja ga okoli 15. vsakega meseca »Slovenska kmetijska družba za Trst in okolico«, vrejuje pa naš rojak g. Anton Štrekelj. — Cena za bolj premožne 1 K 50 v, za druge 1 K na leto. To je čeden, skrbno urejevan mesečnik. Prinaša pa tudi po množini veliko več berila nego »Gospodarski list" naše c. kr. kmetijske družbe, ki je bil več let ničvredna Cahejeva limonada, da je prišel v deželi ob ves zgled. —¦ Tržaški list se peča i z našimi razmerami. Zato ga priporočamo. Naslov: Via Geppa št. 14. v Trstu. Monopol na žganje. — Ker se je na Ruskem ta monopol jako dobro obnesel, skuša ogrski finančni minister, da bi sporazumno z avstrijskim financ, ministrom pričel priprave za uvedbo monopola na žganje tudi pri nas. Heiiiiehei gova svila — le pristna, ako se vdobi direkno od mene —- za bluze in obleke črna, bela in barvana od 65 kr. do gld 1465 meter. Vsakemu franko in carine prosto na dom. Vzorci z obratno pošto. Pismena naročila naj se frankirajo v Švico s 25 vin. G. Henneberg", tovarnar svile (1) (c. in kr. dvorni zalagatelj) » Curlhu. Ali ste gluh? Vsaka gluhota ali naglnha je ozdravljiva z nažo novo iznajdbo; le globo rojeni so neozdravljivi Ušesno brenčanje poneha takoj. Opišite Vaš slučaj. Preišče in sporo i se Vam brezplačno. Z malo stroški se lahko vsak sam doma zdravi. Dopisuje naj se v nemškem ali angležkem jeziku. Mednarodni zavod m zdravljenje ušes (Internationale Ohrenheil* anšftlt), 59C la SaHe Ave., CCTcago,!!!.________ Izvrsten vinski jesih na prodaj. Liter po 40 v. Dobiva se v ulici Ponte Nuovo »na številki 8.« Odjemalcem piva na deželi na znanje! Podpisani uljudno naznanja svojim cenj. naročnikom, da se je zavezal plačevati proti novemu zakupniku užitnine za vsak hektoliter na deželo prodanega piva po 1 krono deželne doklade. Vsled tega se zviša toraj cena piva za 1 krono pri hektolitru. S tem imajo gg. odjemalci važno ugodnost, da so prosti vsakega nadziranja in naznanila napram organom užitninskega urada. Pri tej priliki se toplo priporočam cenj. gg. odjemalcem tudi za bodočnost, zagotavljajo vsestransko dobro postrežbo. Z velespoštovanjem Josip Rovan, zalagatelj vrhniškega piva. Gorica, Rabatiičo it. 20. l^arol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za rnnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Božjast. Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižieo o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Sclnvannen-Apoteke, Erank-fnrt A. 91. LIHIMEHT. GAPSIGI G8MP0S. fz Rlchterjevo lekarne v Pr«gl pripoznano kot izvrstno bol nblažujoče mazilo; za ceno 80 h, kron 140 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v otig. steklenicah z naSo zaščitno znamko s „SI-»BOM« namreč, iz R1GHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Riehterjeva lekarna „pri zlatem v PRAGI. Eiizabethgasse št. 5. K a dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetnjo Na ivovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetiinjo Tovarna uzormli telovadnih priprav JOS. Y1MJ3YŠ-IL, v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vindhradska ulice čislo 816-se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih lit šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanib in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoča-jočih spričal domačih in inozemskih Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obrok« po volji in zmožnosti. jVavadue priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadniee pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. _g Poprave izvrSnJe po najnižjih cenah. Kormin-Nabrežina In obratno. Kraji nad Trstom in pod Kormtnom kažejo zveze te proge z onimi od Nabrežine naprej in v Italiji. Ponosni čns od 6#— zvečer do 5'»!> Zjutraj j« naztinčcn s pokončnimi črtami poleg minut, desni pa od zdolaj go*i. PuSioe kažejo, kako treba citati, namreč na lovi od zgoraj doli, na 1 lizarsia zadruga r* * * v Sorici (lolkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima j veliko zalogt) ||L|j veliko zalogo || ižijoiavljenega pohištva vseh slogov | v Solkanu pri G-orici. Naznanjamo, da smo prevzeli j dosedanjo ttgov-ino pohištva tvrdkc j Ant. Čerraigoja y-Trstu, Via Piazza I vecchia št. t, kater*o bodemo vo-l dili pod ječlnakim imenom. * * * \* 1* 1* r v Solkanu pri Gorici. 1! Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času. -^¦r-r^=z Cene zmerne. -----^.-:.. -Delo je lično ter dobro osušeno. „GoriŠka ljudska posojilnica" opisana zadruga z omejenim jamstvom. Na&elstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seii dne 28. dee. 1901. tak«: Hranilne vloge se obrestujejo po 4V2%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5$. Bentni davek plačuje posojilnica sama. f»o*.ojila: na vknjižbe po .............572%- * varščino ali zastavo..........6% » menico................ 6% s ^fcuradnino. Glavni daiefcl koncem leta............. 6%. Hranilne vlogre se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom. Seiilel & Naumannov pisalni stroj „ IDEAL" Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikž.nske konkurence. — Zlata svetinja ; Berlin I maj 1901.) davna zastopstvo za Avstro - Ogersko: & Dunaj III. 3. Heumarkt 9. Iščejo se zastopniki za deželo. ^9^^ff^^^PFS^^^l9tSfV,^t^tš^!YYBWY^fi Milijon dam -uporablja „FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše lepšalno sredstvo za kožo, lase in zobe! NajneiistejSi obraz in najgrše roke dobijo hitro aristokratsko finost ¦ in obliko z uporabo ,Feeolina". »Feeolin« je iz 42. najplemenitejih in najsvežjih zeljiSfi sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeoliua< brez sledu gube in črte na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najboljše čistilno, negovalno in lepšalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, pleSo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin«: mesto mila, ostane mlad in lop. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—, 3 komadom K 2-50, 6 komadom K 4.—, 12 komadom K 7.— . Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošuja glavna zaloga M. Feifh, Dunaj, VIL, Mariahilferstrasse 38, 1. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3.