O VODAH NA LJUBLJANSKEM BARJU
Velika izbira poplavnih voda
Sek iz Mudljc dipL geograla Mariu Koibezna »HMro-grafske znaahHMti popbv LjuMJamkeg« bv)a« tohko zve-mo, kafco zabtevno je to md 16 tfeot bekurov vdiko zemljitte. Po njegovih podaiklh je akonj 15 odtfotkov baria bpoatavlienen poaoctini popUvam. Ta povr#n» pa ni iz enes« deb, am|Mk m v nzSčnli veHkiMdli pojavila po vrinriikem in nafcm bajanafceai avetu. Odvisn jc od obU-kovnoiti tal, vodotokov, tabu vode in najnzlKenJiUi na-ravnih in mnetnifa (ceste, idemica) ovir.
Zaradi karakterističnih reliefnih in hidroloških razmer barja nastopajo poplave razmeroma zelo pogosto. Po prou-čitvah nastopi kritična višina vode za nastanek poplav na merski postaji Špica-Ljubljanica (nadmorska višina 285,831 m) pn visini 300 cm. Pri tej višini so odvodni kanali in grabni na barju, predvsem med Notranjimi Gori-cami in Špico polni vode, ki prične zalivati poplavne povrSi-ne. Na merski postaji Komin (nad. višina 288,220 m) pa doseže kritični vodostaj pri višini 360 cm. V dvajsetletnem povprečju so vode prekoračile navedene višine pri Špid povprečno 11-krat letno, pri Kominu pa 6,3-krat letno. Ljubljanica doseže najvišje vodno stanje in največje pre-točne množine novembra. Povprečno trajajo poplave naj-večkrat po tri dni, 8. 4. 1970. leta pa se je pricela poplava, ki je trajal kar 19 dni. Takrat je doscgla voda višino 460 cm.
Avtor študije »Hidrografske znafllnosti poplav Ljub-Ijanskega barja« dipl. geograf Marko Kolbezen tudi nava-ja, da sta trajanje in obseg poplav močno odvisna od tega.
kateri vodotoki prevladujejo pri povzročanju poplav. Za padavinsko področje Ljubljanice je znaftlno, da pripada 61 odstotkov kraškemu območju in slabih 39 odstotkov na nekraško obmoije s površinsko teko6mi vodatni.
Za Gradaščico in ilko je značilno, da sta izrazito hudour-niška vodotoka. Vode naglo narastejo, se razlivajo v po-vodnji in zajezijo Ljubljanico.
Ko začneta GradašLica in Iška upadati, pride poglavitna voda u velikih kraških virov, ki polagoma narašca v višek. Seveda, pa znafilnosti posamezne poplave določa prevla-dujoči vodotok.
Na pogoste poplave na barju vliva majhen strmec Ljub-Ijanice. Ta je med Blatno Brezovico in Črno vasjo 0,01 promila. Nič večji ni strmec dna Ljubljanice. Žato % dogaja, da ob pritoku večjih količin vode, dotoki celu za nekaj časa spremenijo svojo smer, pa ludi tok Ljubljanicc. Za nekaj Lasa tečcjo nazaj.
Na obseg poplav na bariu vplivajo tudi talne vudc. Tc so na mnogih mestih komaj 30 do 50 centimetrov pud puvrii-no. Pokažejo se že po nekoliko obilnej&h padavinah in zalijejo depresijske dele.
Ob tako raznoterih vplivih na vodc Ljubljanskega barja je seveda nujno stalno in skrbno vzdrževanje hidrusistcma odvodnih jarkov. To Še toliko bolj, ker jc pudvržun intcn-zivnu zarasti in labilnosti zaradi barjanskih tal. Skrb za nad 300 km odvodnih jarkov je seveda veliko delo, vcndar neredno vzdrževanje povzroča, da se sicer že osušcno zemljišče ponovno hitro zamočviri.
S. J.