teto Vi., it. 159.
Paginista *faSri5?o v «©Sow!ni.
¥ Bilubljanig v torek 18» julSJa 1922»
Posam. štta 7S p.
.RflPREJ
giasižo Socialistične stranke Jyg©si@ifil©»
Izhaja razen pondeljka iii dneva po prazniku v sik dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rac. št. . 1.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Zadela dvanafstina.
0v°r posl. sodr. Ethina Kristana v Narodni skupščini dne 30, junija 1922).
(Dalje.)
hezuSP^.’ to na®e delo je pogostoma vlade, in ker vlada ni naklonjena socialni, niti ° *n v‘^mo- da se niti v poli-vnraŠan-iV s:0.sPo^arstvu, niti v socialnih ne k v Prosved3ih vprašanjih iala ta	na	bobe- Ko se je ustvar-
bil0 Vs ,?a.Ya> v prvem momentu, ko je °bliubov r v nekakšnem deliriju, so ustvariat-1 bribe in doline, začele so se dh je *1 vsakovrstne institucije, o kate-Se bodn takrat bil opravičen dvom, ali so biie phn^e- vzc*ržati ali ne, tako kakor rabljene in zasnovane. Nenado-
s° bile
sni« .'‘,,“u‘Jcue m zasnovane. iNenauo-tet jn ^eli.eelo vrsto vseučilišč, fakul-^Podie	visokih	zavodov.	Toda,
0redaiex’ ,n* slabšega, kakor če se dovati. r,	pa morate potem naza-
krajib' rrwn^s bo^ele na vseh koncih in vam bom	-K'rati take zavo^e- Podal
vrsto rjro Ve^ Podrobnosti, kadar pride na fami cloh/aeUn' Toda, kakor menda tudi 'Nacije :,°-7Veste- Prihajajo vsak dan de-*ravljain e	asre’oa, iz Ljubljane itd.. Od-
te’	Seniestri. obrezujejo se fakul-
VrŠilj svn °?°^ll’e se dijakom, da bi do-ff..Jrtnos-ih1 eis^Utdiie tam. kjer so jih začeli, b>i sd10u sludajih se jim dokončanje štu-3ltTl dali f-^^PKočuje. Gospodje, ko ste ^ Cei0 ;A , be’ Pa iih ne izpolnjujete, ali č}?rete	iete- kar ie že obstajalo, ne
Julijo, 1Cakovati nič drugega, kakor da .• ‘tične , S° PrePričani. da jim sedai iz p^liete rlllrfTie in s slabim namenom „ r°ksori«2, esar sts jim že dali pravico, h tedai « Se ne izničujejo honorarji, !!a. katerih k-?-?.re^° Poučevati na šolah, Ju)' da nA blii zavezani. Naravno je to-r-,aki. i-: Dl* le profesorji, ampak tudi i Se ne r,a]. , slušali te profesorje. Ta-miniot, .1 le oa zavodih, ki so podre-« b, ki satvu prosvete, ampak tudi na a Za *_Da ,aio v komDetenco ministr-i, QPsrvaH°Vino in industrijo. e PomaWn !e’ na socialnem polju se nič rask>i. ki r,e f1aPrej’ tudi tukaj se opaža Akcijo t.,1 eba’a v mnogih slučajih že v v Pad' tn,-r • 110 karakteristično je to. da
i-fbpo Dan,ni,s.tr?tvom za socialno politiko |v> tukaj ,, , *eY med- Kadarkoli se pole^ kriza n ?,ku.Dščini ali pa v vladi kak-rk lhinistrc+’a tako' vprašanje obstau-eVni redLVa Za sociabl° Politiko na
^Tetn Snr^!u k0* socialist gotovo ne j, e ipstitnr-v ,Vatl °d katerekoli meščan->n v lej e i./ 'P, kdo v e kakšnih uspehov, topi,. da j« PPscini sem že dostikrat razlo-* Dovsem stranka, dasi ima končni ^zj% strar^ziičen od vseh teženj bur-
nemu napredku, mu tudi stranke večine ne smejo biti naklonjene ... (Dr. Slavko Šečerov: Kdo je dal zakon o zaščiti in o zavarovanju delavcev?) Bilo bi bolje, če gospod dr. Šečerov ne bi citiral zakonov o zaščiti in o zavarovanju delavcev. (Dr. Šečerov: Ali so ga odglasovali vaši ali naši?)
Gospodje, vi dobro veste, kai se je godilo s tema zakonoma. (Dr. Šečerov: Sedai ie zakon in vseeno je, kaj ie bilo z njim.) Ni vseeno, gospodje! Vi lahko napišete najlepši naslov na papir, pa ven-
dar lahko spravite pod naslov vsakovrstne reakcionarne določbe. Le poglejte podrobnosti tega zakona! (Medklic iz centra: Ali ie kak zakon dovršen?) Jaz ne govorim o dovršenih zakonih, toda vi sami veste, da so bili zakoni, ko so prišli iz sekcije odnosno iz pododbora, mnogo boljši, kakor pa so bili sprejeti v Za_konodaj-nern odboru in v skupščini. (Dr. Šečerov: Vse ie relativno.) Naravno, vse je relativno to ie stara reč. Le da zaradi tega ne bi bilo treba, da prinašate najslabše. kar morete, pa se potem pozivate na relativnost. Relativno ie tudi to, da je dr. Šeče-£pv izredno dober poročevalec. (Dr. Ivanič: Sedaj ste ga udarili! — Dr. Šečerov: Vi pa molčite, vi skupščinska baba!)
(Konec prih.)
m 'bkdar n vendar realna stranka, ki u^Se ak Da nixDOv*avba na znano stališče da DriPravlion <c‘ aša stra'nka je bila ved-Se zboijč„aa s svojim delom pomagati,
Proletarci vseh dežel združite se!
ZDRUŽENE RAZREDNE DELAVSKE ORGANIZACIJE V CELJU
vabijo na
l. niiilmli ilti ffi
w Celin
ki se vrši v nedeljo, dne 6. avgust?,
^a	delo ^ni° iazTnere v tej državi. To-
dobiva odmeva od strani
Spored:
Dopoldne:
1. Od 7.—8. ure sprejem gostov na kolodvoru.
2. Po sprejemu obhod po mestu.
3. Ob 9. uri slavnostni shod v dvorani hotela »Union«.
4. Od 10. do 12. ure ogledovanje mesta; od 11. do 12. koncert v parku. — Po koncertu kosilo v skupinah.
Popoldne:
1. Ob pol 2. uri zbirališče na glaziji.
2. Ob 2. uri odhod na T eharje.
3. Na Teharjih, ki so 20 minut iz Celja oddaljene, in v krasni legi, bo ljudska veselica, javna telovadba jednot iz Jesenic in Maribora in vsakovrstna druga zabava.
Sodeluje polnoštevilna rudarska godba ?z Trbovelj.
*
OKROŽNICA.
Posebna navodila za I. vsedelavski zlet
1922 v Celju.
Vse udeležence in organizacije poživljamo, da se držijo delavske discipline, ki je moralično orožje proti buržoaziji.
Da bo delo olajšano, in da bodo gostje res zadovoljni, pa zahtevamo od organizacij in udeležencev sledeče:
1. Do 25. t. m. mora biti zletna pisarna v posesti vseh prijav. Na zamudnike se ne bomo mogli ozirati.
2. Vse one organizacije, ki se bodo prijavile, dobijo za prijavljeno število izletnikov zletne izkaznice. Te izkaznice bodo stale Din 3.50 in bodo nakazilo za polovično vožnjo in prosto vstopnino na vseh celjskih prireditvah. Na podlagi zletne izkaznice, borno organizirali skupna kosila. Brez izkaznice ne dobi nihče v Celju kosila. Kosila bodo po najnižjih cenah.
3. Vse korporacije, ki pa bodo sodelovale, se morajo prijaviti do 20. t. m. Naznaniti morajo tudi način sodelovanja.
4. Vsi udeleženci bodo razdeljeni po skupinah, katere bo vodil poseben celjski reditelj. Priporočamo vsem organizacijam, da si priskrbijo znake po sokolskem načinu. To bi naj bili mali rdeči traki s črnim napisom kraja, od koder je udeleženec.
5. Bližje organizacije prosimo, da se zleta udeležijo na okrašenih vozovih. Ti vozovi moraio biti do 8. ure zjutraj v Celju pred kolodvorom. Vsaka organizacija, ki bo voz organizirala, naj to do 25. t. m. prijavi.
6. Slabega vremena se izletniki ne sinejo ustraš.iti, ker je zletni odbor poskrbel zato. da bo prireditev nemoteno uspela tudi v slabem vremenu.
Vse informacije daje in prijave sprejema
Zletna pisarna I. vsedelavskega zleta
1922 v Celju. Vodnikova ulica 3,
Socialist si. praviš. Ali bi mogel dati zadovoljiv odgovor na tole vprašanje: »Koliko naročnikov si že pridobil »Na-preju«? koliko članov socialistični stranki? Ce sl socialist, moraš biti aktiven član socialistične rdeče armade, če nisi. tedaj ves tvoj socializem ničesar ne izda.
NARODNA' SKUPŠČINA'.
15. julija. Na današnji seji se ie pričela specialna debata o proračunu.
PolifiKne vesti.
H- »Jutro« z dne 16. t. m. poroča, da je komunistična stranka Italije izključi* la iz svoje stranke primorska komu* nista Gustinčiča in Regenta, ker sta se prišla pritoževal v Rim zaradi krivič* nega postopanja s Slovenci. Vercdostoj* nost te novice prepuščamo seveda »Jutru«.
iVojtio ministrstvo je odredilo sporazumno s parlamentarnim odborom za vojaške dopuste, da se pridno vojaki izmenoma pošiiiati na dopust v svrto žetve in pospravljanja poljskih pridelkov.
-r Demokrati !u minister Pribičcvic v Slavoniji. 9. t. m. so demokrati zborovali v Okuča-nih (Slavonija). Na zboru je bil minister Pribi-eovid v spremstvu petih poslancev. Kakor poročajo, so demokratski pristaši slavili zmago demokraškega režima. Slavoloki, mornarji, čestitke, cvetlice, posebni vlak, g. minister Pribi-čevjč itd. je dokaz, da ondotno ubogo ljudstvo se ni prišlo do spoznanja, da je današnji režim delo demokratov. Govorila sta minister Pribiče-vič, poslanec, prejšnji ministrski predsednik Orne gore, Andrtja Radovič, bivši minister, sedaj narodni poslanec dr. Hinko Križman, poslanec iz r.ovopazarskega Sandžaka. Sreten Vu-kosavljevič. poslanec Smmadiie dr. Miloš Radosavljevič in poslanci Ložo Gruic in dr. B. G. Andjelinovič. Ko so se vsi tl gospodje nagovorili je prišel na vrsto samo neki kmet Leantija Vrhovec in potrjeval govore prejšnjih govornikov. Kako krasno je bilo! Zatrjuje v svojem poročilu v hrvaških časopisih »samo en odbornik*, ki je vendar dobil dovoljenje vsesti se na banketu ped mizo. pri kateri je jedel minister Pribi-čev.ič. Brez komentarja.
+ Izgoni madžarskih državljanov. Zloglasni in zločinski režim madžarske protirevolucije, kateri ni niti za svoje državljane imel nobenih ozirov, ki je v masah molče, in javno klal, obe-. šal m metal v zapore svoje državljane, samo da se ne poruši ali prekucne Ilortijev režim, nadaljuješ edaj svoje delo nad tujimi državljani, zlasti pa nad Jugoslovani. Madžarski režim tepta mednarodno - pravne obveze, madžarska vlada preganja v masah naše državljane. To bi naj bilo službeno in polslnžbeno poročilo. Ker vsi protesti naše vlade niso zalegli, deluje sedaj bel-grajska vlada z isto .metodo. Iz Bel grada in Subotice je že izgnana masa madžarskih državljanov s svojimi družinami vred. V Belgradu so se tudi spravili na madžarsko politično emigracijo in delavstvo, od katerega so dobeT del vrgli v zapore ter jih obvestili, da jih bodo izgnali iz naše države. Jasno je, da se je polotil madžarske emigracije, delavstva in njegovih družin, opravičen strah in panika, ker sc jih kar kratko-malo hoče izročiti na milost in nemlost madžarski vladi. Sramotno ie, da se belgrajska vlada rervanžira na tako nesramen način.
4- V Prizrenu 3 e prišlo povodom energičnega pobiranja orožja v krajih, kier so doma razbojniki, do streljanja, pri katerem je bilo mrtvih okoli 100 ljudi, večja množina Da ranienih.
4- V Budimpešti je priredila soci* alistična stranka zborovanje proti dra* ginji. Po zborovanju se je razvil demon* stracijski obhod, ki pa ga je policija na* silno razgnala. Več oseb je bilo areti* ranih.
4- V Budimpešti se vrši sredi avgusta konferenca nasledstvenih držav, na kateri bodo razpravljali o vrednostnih pa-nirjih. ki so spravljeni pri različnih ban*-kah po avstro-osrrskem polomu. Po proračunu strokovnjakov male antante znaša vrednost teh papirjev čez eno miliardo madžarskih kron. Češkoslovaška in Jugoslavija sta se že odzvale vabilu.
+ Na vzpodbudo češkoslovaške-iu-sroslovanske gospodarske konference prične izhajati v kratkem list za napredek medsebojnih gospodarskih zvez, V najkrajšem času bodo zato osnovali skupno
ccskoslovas^o-jugosiovansko komoro.
r Komisija za poizvedovanje grozodejstev v Mali Aziji bo sestavljena iz pripadnikov nevtralnih držav, ker imajo zavezniški komisarji polne roke dela zaradi
takozvane orientske konference, ki io pripravljajo med zavezniki ter Grki in Turki. Kakor ie znano, so Grki in Turki izvršili v Mali Aziji več strahovitih pokolov.
4- V Kremeni je prišlo zopet do hudih izgredov. Fašisti so vdrli v Delavsko zbornico ter jo razdelali. Naskočili so nato tudi tiskarno socialističnega lista »Echo del PodoIo«, katero so tudi razdejali. Vdrli so končno v prostore neke zadruge in pometali moko in drugo blage na ulico. V mesto so že prispeli močni vojaški oddelki, v Genovi pa so se sestali v Delav-sk zbornici zastopniki socialističnih političnih in sindikalnih organizmov ki so sklenili, da se bodo uprli z vsemi sredstvi eventualnim nadaljnim poizkusom nasil-stev od strani fašistov.
-f- Na Dunaju so se vršila preteklo soboto velikanska zborovanja sociali* stične stranke, na katerem so obravna* vali položaj nemške republike. Posla* nec dr. Otto Bauer ee jc izrekel za re* vizijo mirovne pogodbe in pa za pri* kliuČitev Avstrije k Nemčiji. Govorniki so ostro napadali krščansko*socialistič* no stranko, ki je na vladi.
-f Rathenauovi morilci so pobegnili in jih policija najbrž ne bo mogla več izslediti. Fischerju in Kernu se je posrečilo priti čez mejo, tako javljajo nemški časopisi.
-f »Vcrwfirts« priobčuje pismo Karla Kaut-skyja, v katerem se zahvaljuje za čestitke povodom srečne operacije svojega očesa. Pravi, da z enim očesom sicer ne bo mogel nič več gledati, toda z drugim bo lahko že veliko naredil za enotno fronto vsega svetovnega socialističnega proletariata, ki ne bo smel ostati v defenzivi temveč bo moral preiti k ofenzivi.
+ V berlinskem državnem zboru so se raznesle vesti o enotnem nastopu vseh meščanskih strank proti enotnemu nastopu socialističnih. V političnih krogih so o tem enotnem meščanskem nastopu precej skeptični.
Katastrofalno ie vplivalo poročilo, da le zmagala francoska koncepcija v vprašanju nemške odškodnine v komisiji za reparacije. Komisija je zahtevala od Nemčije, da takoj izplača 32,107.397 rnark v zlatu. Angleški delegat Sir John Bradburv ie odpotoval v London do nova navodila zaradi francoske nepopustljivosti.
H- V Berlinu so sklenile socialistične frakcijo neodvisnih, zediniti se s socialističnimi frakcijami k skupnemu delu. V Nemčiji je prišlo na ta način do enotne fronte socialistov.
+ V nemškem državnem zboru je izjavil gospodarski minister dr. Schmidt (socialist), da ga centrum, nemška ljudska stranka in pa demokrati ne bodo nikoli pripravili do tega. da bi od za odpravo oderuškega zakona. Izjavil je, da bo poskušal oderuštvo popolnoma zatreti ker se mora ozirati na obupne tožbe delovnega ljudstva, ki trpi zaradi oderuhov, ki delujejo celo s 1000% dobička. Socialistične stranke so burno odobravale niegova izvajanja.
+• Kongres vseh pravoslavnih cerkev se vrši v Carigradu koncem septembra. Na tem kongresu bodo ugotovili program za veliki zbor, ki se ie zadnjikrat vršil pred 1200 1. Ruski patriarh Tiho« se je izrekel v posebnem pismu proti cerkveni organizaciji ruskih izseljencev, češ. da so v rvjei črni elementi, 'ki delujejo proti ruskemu narodu.
4- »Matin« poroča, da so 10. t m. razglasili v Moskvi obsodbo proti rus* kim socialnim revolucionarjem, izmed katerih so 3 oprostili, 33 pa obsodili na srHrt z usireljenjem. Če je ta vest res* nična, potem bo pač še dolgo trajalo predrto bo prišlo do sporazuma med zapadnim proletariatom, ki je v ogrom* ni večini in pa med vzhodnim, ki ga predstavlja še vedno v velikem številu nezavedna ruska masa.
,	\ Poljskem parlamentu ie rzia-vt! pred-
sednik poljske socialistične stranice. Barlicky. da
v>di v Korfantvhi, ki kandidira za ministrskega predsednika, nesramno izzivanje reakcije. Tudi Rataj,_ poslanec ljudske stranke se je protivil tej kandiuatu, i. posebno pa še. ker je porabil Kor-fanty erzbergerski propagandni fond’ v svoje namene.
• ,74.7 Parte‘< ie priredila preteklo soboto socialistična stranka zborovanje zoper draginjo. F o zborovanju je prišlo do burnih manifestacij.
4* R Parizu jc bilo v nedeljo 16. t. m. velikansko zborovanje socialistične
stranke za svetovni mir, na katerem je govoril med drugimi zastopniki zastopa nik angleške delavske stranke, m P belgijske socialistične stranke. Govorni so Henderson, Vandervelde in Semb • Podobna zborovanja so se vršila ze Brestu, Toulonu in drugih mestih.
4- Konferenca amsterdamske strokovne internacionale se vrši dafles torek 18. t. m. Na konferenci bodo razpravljali o sredstvih, s katerimi bi P prečili rastočo reakcijo v Nemčiji.
4-Na Angleškem je brezposelnost vedno večia, število tvornic pa se ie P množilo v nrošlem letu za 2650. bp o uoložai ie zelo kritičen, vendar pa ie a -gleška delavska stranka pripravljena vse možnosti.	.
4-	Angleška admlraTteta ie >cn0 vala kredit za ravno tako veliko zra brodovie. kakor ga ima Amerika, a ^ rika namerava namreč izdati novi miliionov dolarjev za zgraditev 21 o koolovov.
veitl'
služben0
Ministrstvo narodnega zdravia i«
obvestilo pokrajinskega namestnika v w julij da je bolnišnicam v Sloveniji dovoljen g ^„ t. I. specialen kredit v znesku 750.000.jrftnioah v ierim bo mogoče obdržati obrat v bo* polnem obsegu.	.	a	0tc-
V Bohinjski Bistrici je izbrunAu ^ teklo soboto požar, ki je u?eD *i0pii in in večie število gospodarskih P° pri pritiklin. Škoda je ogromna* 9S^jijoiia enem posestniku znaša okoli * kron. Zažgali so seveda otroci. *j}nici Na Pragerskem ie nastal *	0^r0-
rnrnp Stftinklanher požar, I'1 j, .iz
opekarne Steinklauber požar, hi jz žal vso opekamo. Marljivim RaS‘ .. j j Spodnie Polskave. Cirkovcev. . ^
in
Slov. Bistrice se ie posrečilo lizirati. Škodo cenijo na mim°n , ,,e;)i Pragersko. 17. julija. Na danas^
železničarskem shodu smo Pp	-,,ieZrii-
nrvič zopet videli, da si hocei	'na P<y
čarii pomavati sami. nc oa ;5L j,j|a moč od posameznikov. Udeležtr ■ tolikšna, da bo kmalu bebse ^ sv0. vsi posamezni udeleženci izvrs io dolžnost, kakor so s klenih' , VTgiii ob-Osfeški »Jug« DO roča._ da so IfrSnVju, W tožnico proti slatinskemu župniku upkllcaJid', . obtožen občovanoa z ncdorastlimi . najbou starosti od 10-16 let. Ta razprava w,{b prj senzacionalna, kar se jih ie , w je star osgeškom sodišču. Župnik Lesny. m _llCdnsker0 let, ie sedaj Interniran v osješkem samostanu.	.	.	..„u*ričmiJ	f	i
-Udruženje tramvaisklb 1 ®*^L,ei,flti s J-nllsa« v Belgradu se je odločalo, pr	do
avgustom z delom, če ilm pol2rr|iicrajslri Ja®2' tega časa ne bo povišala plač. Bel^ ^jUa nisi upaio, da bo bel grajska občina hov im zahtevam.	fl«5'
V Bečkoretu so stopili v sta narski delavci, ker niso hoteli ug vjgRa ‘lodaialci nfihovim zahtevam po
Plač.	oznani ^
Pri Spitalu na Someringu so „ iz tir^ Lovci s TiomoSjo železniških nragov	len,	P<r
viak D. št. 109. K sreči ni bil niMe raA licija je marljivo na delu. bkoda_ je _	,
V Parizu se vršlio te dni poi
vega načina cepFenia koz oro H„+0jj 't koleri in griži. Ta nov način o ^ tem. da se serum zavživa skozi_nsTt'cnejii
tem. cia se serum zavziva	-
sto da bi se vzbrizgaval -v	1>0volif1l‘
dosedaniih poizkusov so	' na ta
Od 1236 oseb. ki so bile ceo!jene
način, sta dobili samo dve tiil’s'
Parnik »Milano«. 'ast ! .vi na društva »Servizi Marittimi«je , pat' nii med Rosetta in Damietto ob c g^gca'1 nik »Pelooonesos«. Potnike s0.t pa s° na parnik »Scrivia«, oba D.arn';ctan'^e' spravili z vlačilkami v bližme p , Vsem dopisnikom. Sodri''c e gra-ooroste. ker smo bili zaradi ou
tvarina nJ??”1 odložiti ^eč člankov. Vsa sodruKi vednnla Vr-S-t0' 2elimo- da bi bili niu, ker bolfS mafljlvi tudi v opisovana svoli velfavj1" ta naChl VC%° nr’:dobi!
Vzakfmm3zavarnvah^' ^ Sm,° obiavili- da je fsUnemu ;, V ,1C,? da:;°''aa ljubljanskemu
0 *moto; darova''ln [n tVU ^ £ .Popravljamo Jev.	‘	;	^ to svoto društvu novinar-
Lfllbljana.
JJPrava je p^nTi? S>°stažčini. Pokrajinska 'lanskega z ™ Klep oočmskega sveta liub-*a oba£a od? 31 S?"08. S'v. da »obiraj mest-?a Sostaščino ?	;	al,je 100% prihitele
*°n<l za zs:radKr> d Pnbite.c sc steka v poseben
Snahi? stanovanjskih hiš
SnaliiJ , stanovanjski!) hiš |Wijska cesta ?rZ°T ‘i cPisa/na Wagons-lits., D11-z Prizidka	st'	sc	-ic	Preselila
5-	Potujotefmi ^Ve. v slavno hišo. ter p.
Cfio-O _ULeTr,;U Občsnstv,! r*ril	 ‘
, »otiijočermi e, ,™Se v stavno hišo. ter p. ^®Sa Prometa n^sns -ru r,z' * vedno naraščajo-ne!<olikn rln-1, s’ preskrbi prosto-velezniških v^lr,^iaPrei- Istota:m ic Predrodaja PoiaLl, ^1 ka-rt za tu' ® inozemstvo. Ms-čno,	ie Pisarna VVagons-lits. brez-
Lastitiki^ve^, n? ^zazidane parcele, davka' n^st-0- vaj zaradi odmere občin-av‘ne v mJl J(?°. č,mprejc po potrebne ti-Dmstv knjigovodstvo. k*®5!« oi>fw?r]stanovanjskih najemnikov za Slonova sei, J • da s® vr-'i Prihodnja javna od-»>*! dvorili- jf1.dne 19' iuliia 1 '• °b 20. v PraS; , Me1sh,esa doma. Dnevni red: ^ost	stanovanjskemu zakonu. Na-
,, Konai!« OV 'ieobhodno Potrebna!
nia	,v,	hote!l' »Slon« ostane vslcd či-
J, k Zl od. 17-“25- t- m. zaprto, ni ai3r% ® Pr-P0“iba. Prejeli smo: V sobotnem
nasJf£n^C°’ kl ,2?.r°obsoia na’
>KaS?v- -	uinvujwiw uuucc n
lr!l ^ zdi ' jr,Tl0.ns'Ke družbe menda zato, ker fe. e!Jp umia>leml‘torraf 1IC obsega prav ta-L5 To je x:”+ lie stroke, kakor n. r>r. gledali-it>j? Sa«io is.;.;” naPacno stališče, ki ga zagovar-feSjVfljo stih® z reakcionarnimi nazori, opira-&iej0 J®.0 ™ nemoralni upliv, katerega 8S* PodjetH t •m,,,adfa0 slaba kinetnato-iii doma&Va	p:f	^ Kiocla,j,o preko
iW so j0 llotj- vedo, da niso vse slabe rjr-, že f ,J!! nie,r‘1 ‘raSu kinematosrrafska sltw' ^ar se tič(«0nn+'A -a’ da z 'a^oto krniku-Va i ^6daliSči ^notranje vrednosti, z najresnej-T0.‘? nWiefcnošt-n ,n!..povsod tako, je temu kri-Vitv» n° sment K[i i ’ ki to poij« zanemarja, ra™ nfn'ei'n i, odklanjati nameravane ustano-oai: ie doh Ji • natografa v filharmonski dvo-? breja,^? lajistvo, da bo v umetniškem Jtac|° zgodi nnf1 izvrševalo svojo dolžnost. Če Uefi11 Prostori ,*:11! ",e moremo govoriti o profa-^^Orečtiiri ’ vat,eri ie v resnici namenjen Ic C rCdltvam- Podpirali pa bomo
sS
brJ	lUiw°Tuje.	bolje,	če	„  _______
°®a?^ sezonT-eT**>*’	56	J,!l -ie P°s!aževalo v
Cl^^ati. d, X ,1 at,s™0 imeli namreč priliko r>le?‘e ttnene n	dvorano	v najem v —
temveč Vn^Mc* morda za kake umetniške °^tot^a2,’ranih fincf navadno skakanje in vr-drS, -**- čeprav qa i°V'- sa ne morenl vodstvu DreS Ce dv-r-^, <	lzS°varjalo. da bi moralo
doA Jaz pa^i?i«ii	,fn resne prireditve za-
*VqU nobenemrf	? ne b° n°ben duhovnik
Hiu tebsno ' w k0 l da pride opravljat lani klralnike * L- v hram bo?-]i- čePrav bi <jcJ ' Rarvnotnv^ i? napolnil z zvenečimi de-fiari,°'S!lefra , l? ne bom0 vzgojili za umetnost D0n^ na ijuj, ™ tva* Z/ bomo popuščali in de-kj^^ih virov tn!S lkovali njegove napake. Žlati1 r~ Za tn :L	treba na drug način po-
,^.J-ahko bi	vodstvo	možgane	v
bodn ,an- da sc till 0VedaJ- ampak, ker sem 0 do^aiaie bon r 'jC osti vbodoče ne
p ' dne 13	°15^,”s.l£eKa	sveta	celjske-
rt0ročil0 rofpl A ’e ze^° živahna. ■°ceia V7p, l61,ta nravnesa odseka se .ie hr£dlosm a,i„ lla vnanje in sklepalo do l°?tetiih, ,•* H* Pri. referatn o občinskih 1 c'’i dpln ,ns^' Svet sklenil pri rc-
aol-^ka‘d?l .Dl?e na predloK sodl'-
►, ^fedui«^ izolaca vsem delavcem h,- ^eriain dokler se ne bo definitiv-P?> vIo,2enih zahtevah za zviša-knl?3. Odšel- jrf'*?n'Ska tarifa se za 50% ^ški rej ki nalogo, da preskrbi po-• na podlagi katerega bodo l
CeUe.
vsi nedostatki odstranjeni. Po enotirnem odboru je a:, župan prečital dopis od tukajšnjega Sokola,, v katerem je bila izražena želja, da bi nai občinski svet v nedeljo 16. julija o priliki župnega izleta v Celju oficielno pozdravil Sokole. G. župan to toplo priporoča. Dr. Ogrizek, obč. svet. SLS protestira proti temu. Njegov govor ic žel mnogo medldicev od strani JDS in NSS, Slišalo se je predbacivanje o ogromnih vladnih podporah, ki znašajo milijone; (sedanja vlada Sokolom, in prejšnja Protič-Koroščeva Orlom). Sodr. Koren izjavlja, da se SS.I ne ogreva za ene niti za druge, eni kakor drugi se mo-reio danes smatrati kot strankarske skupine. Socialisti bomo imeli v nedeljo; dne
6.	avgusta vsedelavski zlet v Celje in nam ne bi nikdar prišlo na misel zahtevati od celega obč. zastopa, da nas oficielno pozdravi: prepričani smo, da bi se nam vsi smejali. (Medklic g. župana: »Oooo! zakaj pa ne?«) Zato ker so naše organizacije socialistične in nočemo, da bi nas Jedeesarji pozdravljali. Imam pa. nri tei priliki opozoriti g. župana na nekaj, kar se že danes po celem mestu govori. Naš lokalni list »Nova Doba« piše v zadnjem Času v nekem posebnem tonu. in sicer čestokrat čitarno besedo »fašizem«. Naravnost sovraštvo širi napram onim meščanom, ki so v manjšini. Javno razpravljajo po lokalih, da se bo o priliki sokolskega^ zleta v Celje, razbijalo. Opozarjamo g. župana, da bo skrbel za to. da se ne bo delala nikomur krivica. Zdi sc mi, da pomenijo takšne grožnje proti narodni manjšini za nas Slovence velikansko slabost. Narodno vprašanje je po mojem mnenju bilo rešeno za Celje že z narodno revolucijo pri preobratu. Mislim, da se Slovencem ni treba ničesar več bati. zaradi tega na tudi ni treba širiti sovraštva. Ker smatramo tudi mi Sokole kot strankarske paradne institucije, bomo glasovali. proti oficielnemu sprejemu. G. podžupan Žabkar od NSS hoče v svojem govoru na vsak način prepričati, da ic Sokol nestrankarski in .s tem hoče najbrže sam e era sebe potolažiti, ker je tudi on sam šele pred kratkim oblekel paradno obleko Sokola. V svojem zagovoru Sokolov se je izkazal popolnoma indiferentnega, ker drugače bi kot zagovornik delavskega razreda, kakor oe NSS tako rada naziv-lia. ne mogel bit slep. Sodr. Leskošek po-biia tudi v svojem ffovoru popolnoma napačne nazore o sedanjem iti nekdanjem sokolstvu. Predlo?, da se Sokole oficielno sprejme, je bil sprejet proti glasovom SSJ in SLS. O tej zanimivi seji bomo še poročali.
Vkljub poostrenemu pasjemu kontu-macu še vedno divja pasia steklina, tako da je bilo celjsko okrajno glavarstvo primorano razglasiti, da bo dalo pokončati vse ose. če se ne bodo lastniki ravnali po predpisih pasjega zapora.
pol leta zdravstvene statistike v Mariboru.
V prvem letošnjem polletju se je rodilo v mestu 130 dečkov in 114 deklic, v mestni okolici 143 dečkov jn 133 deklic. Umrlo jo v tem casu; v mesim 73 moških. ,69 ženskih oseb, v okolici" 145 moških, 108 ženskih. Število smrti v okolici pa je zato večje, ker so v njem vštete tudi osebe, umrle v splošni boMšnici. Zanimiv je ta izvid zajvoljotega, ker izhaja iz i^ega, da je Maribor ediino mesto v Jugoslaviji, v katerem se rodi več moških kot pa ženskih. Soditi po njem, so tukajšnje zdravstvene priliko zelo povoljne.
Osehna vest. Poročajo, da sc je na mariborskih ulicah nenadoma pojavil vaš posebni Prijatelj, ljubljanski gledališki intendant n r in profesor pola?: tega. g. Friderik Juvančič. ’ Kaj da išče tu. tvori dnevno debato mariborskega občinstva. Nam ie to vprašanje tudi zagonetka, saj vemo, da pri nas ni gledališč, kj bi se dala s strokovnjaškim gospodarjem upropaščati- ju
tudi dobrih profesorjev nam. Bogu bodi Kval a,
ne manjka. Meja??? Čujte, vi tam doli v Ljubljani. kaj rečete k temu. da vas gospoda radi ljubljanske gledališke afere puSča popolnoma na miru? Pozdravite g. dr. Mraka in mu recite, naj bi ob priliki dobro požveplal preiskovalne akte ~ da jih miši ne zgrizejo!
Ministrstvo narodnega zdravia v Beigradti je dr. Franu Toplaku, zdravniku v Mariboru, priznalo naslov Specialista za ženske bolezni in porodništvo.
Bz strok. gEbanla.
Seia centralnega odbora kovinarjev se vrši v torek, dne 18, t. m. takoi po delu, v društvenih prostorih. — Tajništvo ODK.
Redna seja ljubljanske podružnice kovinarjev, ki bi se imela vršiti v torek, dne 18. t. m, se preloži na četrtek, dne 20. t. m. — Predsednik.
Bjelovar. Stavka pri tvrdki »Smev« traja že peti teden. Borba se vodi zelo ostro In ni izključeno, da bo stavka trajala še neka) časa. Opozarjamo vse kovinarje in mlinarje, da ne nasedejo inseratom te tvrdke.
If@sfn§i& Svobode.
Seia odbora ljubljanske podružnice »Svobode« se vrši danes, v torek. 18. t
m. ob 8. zvečer v prostorih centrale v Zidovski ulici.
Pozor, člani ljubljanske podružnice »Svobode«! Zaostalo članarino poravnate lahko vsa-, ko sredo in soboto ^v pisarni osrednjega tajništva »Svobode« v Zidovski ulici 1, I. nadstr.. kadar je knjižnica odiprta. Ob istem času se sprejemajo tudi novi čJajii.
Povsod, kamor zahajaš, poglej, če imajo socialistično časopisje. Naroča se v Ljubljani, poštni preda! 168.
Vrednost denarja. 1 dolar velja 82.50 Din. 1 lira 3.76 Din. 100 avstrijskih kron 28 para v Citrichu velja 100 naših kron 1.52 švic. frankov.
BELGRAJSKO PISMO.
V Belgradu, 14. julija 1922.
(Proračunska debata. — Posojilo,
kriza?)
V parlamentu se vrši že skoz mesec dni načelna proračunska debata. To je prvič v naši državi, da se parlament peča z državnim gospodarstvom in zato je umevno, da ie ta debata silno dolga — in dolgočasna. Vsi govorniki ponavliajo sko-r oeno in isto. Kritika vladine politike in njenega gospodarstva — ie celo od strani vladinih poslancev — ostra in zaslužena.
Kako ie stališče socialističnega kluba do proračuna, ie razvidno iz odvojenega mišljenja socialističnega člana finančnega odbora, ki sra je »Naprej« že objavil. Pri-lično bomo o tei stvari šc poročali.
Socialistični klub ie v načelno debato postavil štiri govornike in kohštatirati moramo, da so vsi štirje imeli govore, ki so vzbudili občo pozornost. Niso bili samo ponavljanje obrabljenih kritičnih fraz. ampak stvarni govori, kot se jih v naši zbornici malo sliši.
Sodrug E. Kristan je kritiziral vladno politiko na podlagi konkretnih slučajev, potem ko ie poprej krasno razvil nekaj socialističnih misli o kapitalističnem in socialističnem društvu obče.
Sodrug Brkič se je bavil v prvem delu govora z političnimi razmerami v Vojvodini. ki so nezaslišano gaženjc najpri-mitivnejših človeških in državljanskih pravic, v drugem pa ic podvrgel proračun kritiki s stališča varovanja delavskih iti ljudskih koristi napram izdatkom za vojsko, dvor itd.
Sodrug dr. Sekulič se je bavil v glavnem s pravosodnimi .razmerami .ter .jo navedel celo vrsto slučajev sodne korupcije v Vojvodini ki so vzbudili v parlamentu naravnost senzacijo.
Sodrutr dr. Koran se ie v svojem govoru bavil samo s finančno politiko države, posebno z valutnim vprašanjem in na z ravnovesjem v državnem proračunu.
(Vsi štirje govori izidejo v posebni brošuri, na kar že danes opozarjamo, pa tudi »Naprej« bo glavne odlomke iz njih prinesel).
Pri načelnem glasovanju o proračunu ic socialistični klub glasoval seveda proti proračunu.
V parlamentu je na razpravi tudi državno posojilo v znesku cd 100 milijonov dolariev v zlatu (danes približno S milijard dinarjev ali 32 milijard kron). Poso-iilo ie v glavnem namenjeno za popravo železniškega prometa in za zidanje novih železniških prog. Dasiravno socialisti želimo dober železniški promet in posebno nove železniške proge, ki bodo zaposlile na desettiseče delavstva in ker so železnice predpogoj razvoja indstrije, bo socialistični klub vendar glasoval proti posojilu, ker ne more sedanji vladi zaupati tolike vsote denarja in pa ker smatra, da je posojilo sklenjeno pod tako neugodnimi pogoii, da se nam ne bo rentiralo.
Zopet te govor o krizi vlade. Demo-kratsko-radikalna vlada se zopet krha. Koliko časa bo še trajala ta vlada, se ne da prerokovati. Ce gre koalicija v drobce. morajo priti nove volitve, kajti brez koalicije ni nobena večina v parlamentu mogoča. Ker se nam pa zdi, da vladajoče stranke volitev še vendar ne žele prehi-
tro, smo skoro mnenja, da bodo radikalci in demokrati vendarle še nekaj mesecev v medsebojni »ljubezni« vladali. Opozicija. ki privolitvah ne more nič izgubiti, am-oak utegne celo pridobiti, se volitev ne boii. čeprav smo mnenja, da nove volitve ne bodo prinesle bogve kako drugačne slike kakor je pa slika sedanjega parlamenta. Razim če bi po novih volitvah Radič hotel priti v Belgrad. To bi bil prvi korak k ozdravitvi notranjih razmer v državi. Za tako ceno bi se pač izplačalo pognati današnjo koalicijo v zrak in razpisati volitve.
Ali kdo ve. kaj namerava Radič? Najbrže niti on sam tega ne ve? n. n.
POPRAVEK,
Podpisani Fr. Svetek, bivši odgovorni urednik »Napreja« izjavljam, da je notica pod naslovom »O trboveljskih klerikalcih« v 84. številki »Napreja«. v kateri ie očitek proti g. Mrcini, da je Šusteršiči-ianec in da ie bilo njegovo delovanje pristransko, neutemeljena.
Ker mi niso znana nobena dejstva, ki bi tako sodbo opravičevala, lojalno do-tično krivico popravljam.
V Ljubljani, dne 12. julija 1922.
Fr. Svetek,
bivši odgovorni urednik »Napreja«.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Odgovorni urednik : Anton Podbevšek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči ^
Fe!ler-!e¥ JSisafiuid _
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker jo ra i svojega antiseptič. in čistečega osvežujočega delovanja najboj šega učinka. Ravno tako je pn ljubljen kot krepko blago delujoče in Trlo prijetno sredstvo aa drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Fran cosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z za-rnotom in poštnino za vsakoga 3 dvojnate ali 1 epecijalna steklenica....................................
Za prodajalce:
300 K 570 K
800 K
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . •
24	,	, 8	„	„	...
”	...- j.nar
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor a™ naprej pošlje, dobi še popust v naravi. g. PRIMOT: Elsa obliž za kurja očssa 8 K *.n rajek Elsa mentolni klinčic 16 K; Elsa pokalni v 12 K; Pravo Elsa ribje olje 81 K; Elsa Y0_fcldni'rfl' 48 K; Elsa kolonska voda 60 K; Elsa š1!® .JgK; 60 K; Glyeerin 16 K in 60 K; Lysol, Lysof<£® gtrup Kineski čaj 4 K; Elsa mrčesni prašek lb1*,’ za podgane in miši po 16 K in 20
evgen v. feller, lekarnar, stubica
donja Elsatrg št. 252 Hrvaško^
Stampiuf
ant. Cernb^-
1JUBLJATVA
"franka
ssr SUKNO
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri
M« S E, Sicalb©™#
Ljubljana, Mestni trg št. 10.
Velika zaloga vsakovrstnega
raslega p o is šš Sva
domačega in tujega izdelka. Divani, madraci, pernice, odeje.
Ksniplstna epim za impgni«.
25. Sama 7 Gosposki ulici. 25.
Zmerne cene2 Dslo solidne!
I
tesar
izvežbani, prvovrstni,
! moči. Ponudbe na P*sarn°lTnT?“ C W ! fekcijska tovaraa ,FRANDB -iLi-bliana, Emonska
se takoj sprejme v trajno delojlstotam se o pri
Stavbo! družbi d. d.,
Ljubljana,
Levstikova ulica št. 19.
LslUlalll	t	- ,	..g
krojačem proti kavciji e	.
dom. Spretni, zanesljivi m delavci se pa^prejmejov^o^—_
Pridobivajte naročnike-
Naznanilo.
Naznanjam sl. občinstvu, da sem preselil svojo Čevljarsko delavnico iz Žabjaka št. 3 V Kolodvorsko uuaco Si. 18, kjer bom izdeloval vsakovrstne luksuzne čevlje.
Zaloga čevljev na drobno in debelo; trgovci imajo popust.
Priporočam se vsem svojem cenj. odjemalcem, kakor tudi ostalemu p. n. občinstvu za nadaljna naročila.
Zalokar Aloizii, tetljarski mojster.
Muhljana, Kolodvorska »Sica 13.
ir. z. z o. z.
V LJUBLJANI, Dunajska cesta 83 („BALKAN“)
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki o vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni -----... izdelki.
Telefon 336. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana Čekovni račun štev. 10.473.
rudarjev v Hrasfui^18
vplscna zadiftias s »mešenim poroiSvora
vplscna zadiftiga z omejenim poroSSvom
   — sprejema branilec vloge, ki jih obrestuje po 4°l©.
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade:	.
Rezervni delež K 120.20 *82.	~Društveni delež K 17.103*«
Blagovni promet za 1. 1919/20 ie znašal K 2,963.098,48. Delež znaša K 100*—-
Clan postane lahko vsak.