Avgust-september 1963 E. J U * L J & rt 4 RODNA GRUDA V AVGUST SEPTE MÜER. 1963 10, LETO ŠT. 8-9 RODNA GRUM -■ :-.=. ■ M STANK 1.SNARD1C - Na naiili krilih v rojstno LOJZE ZDRAVJE domovino FERI ZERD1N Srebanje dveh generacij FltAN K CEKHN NaSl Amerikam.-! rta češnjevem pikniku Tito ponovno predsednik Jugoslavije Trije dogodki Slovenija bo dobila letališče PRAGO KRALJ Nov« stara Ljubljena NANDU Zll?,IÍK Nil vr*tl J c izgradnja obrtni organizacij L S. Vatika nesreča vse domovine* Gore so lepe, a tudi nevarne AKTE MAHKOTA Čopov Joža r. 2. L.U.& z DJerdapa M IT,P .v voSn j ak Toplaki In smrt MAKSIM OASPAKl! Gvidom BJrolla Katic mknaSk Janez Boljke JOZK ZUFANClC Pesnit ,T«ir Cvelbar N sil mladi ljudje Gtroel berite SLIKA K A NASLOVNI STRANI: Vprašanja in odgovori A N PR K J A.GN1C Piknik na GtoCcu Muti tistimi iisi^□ Ei! ljudmi, ki so ponesli v svet ime domovine, jo svetlo suri san njen lik. Z in k it Klinčeva, Ves svet jt> postm, Njeno ime blesti ¡lolejr svetovnih sopranov Telia klij o v o, (.ml hi sovi-. Njena znmp 25-letn i jubilej na deskali slovi le Metropoli tanke. Med njenimi brezštevilnimi nepozabni mi spomini pa je (.udi Spomin mi Ljubljano. Sama pravi: j Na E ,jn lil jamo me vežejo nuj lepši spomini, saj sem prav v Ljubljani debatiral« pred tolikimj leti v Trubadurju. Publika me je zelo toplo sprejela, kri like so bile čudovite.* N'¡i sliki; /.¡tiku Kunceva ob letošnjem prihodu im beograjskem letališču; Leto za letom priliti ju. tlu si na domačih (leb odpočije. Letos pa je svoj obisk združila tudi s koti-eeriotn, s kalcrim je odprla slovite dubrovniške igre in obenem tudi novo koncertno dvomite v Dubrovniku. ILUSTRIRANA REVIJA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE V LJUBLJANI Rodna grudo Izdaja S-Lot'en- .ílcn Izseljensko matica V Ljubljani- Izhaja dvanajstkrat na let«. Letna narO£> EiLna zb prekomorske drtsvi; Je 4 doLarle. PoStnina platana v eotmlnl. Ureja uradniški odbor, Glavna urednica ZIMA viSCAJ Uradu Litvo In upravH; alo-vtnilia IrseLJ ens-ka matica, r .J Libija na, Cankarjeva nakop5s«v in silit, ki lin n Limo namilit, ne v-radmiio. Čekovni THtun pri Komunalni banki nna-U,'flie.il Številni nhisknvulci jugoslovanski- obale si bodo z veseljem kupih zaspanim umetniški ul litini akademskega slikarja Mihe Maleše Slike z Jadrana Knjigo jo izdala DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Vsebuje 47 umetniških slik 7 jadranske obale, besedilo je natisnjeno v angleščini. Za ljubitelje slovenskih gora. je DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE izdala obsežen album skrbno izbranih fotografij z motivi iz slovenskih Julijskih Alp: Jttku Čop in jo dobile v vseh knjigarnah. DRŽAVNA ZALOŽBA SLO V ENI JE skrili za stalno zalogo dobrih slovenskih slovarjev angleškega, francoskega, italijanskega, nemškega in drugih jezikov. Slovarje Državne založbe Slovenije tloE»r(e i' vseh nje iti it poslovalnicah in v drugih knjigarnah republike Slovenije. Svef Knjiga je izšla v slovenski in anglesk i izdaji učbenik slovenskega jezika SLO VENE FOR YOU LE SLO VEN E A VOTRE PORTEE MÖCHTEN SIE NICHT SLOWENISCH LERNEN? ¿QUIEREN HABLAR EN ESLOVENO? naročit« pri ZALOŽBI MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA P. O. B. WII Yugoslavia En izvod sinne 1,! 0 S ali 820 din POPRAVEK OGI-ASi: JU GO n y PORTA v Uitoinji julijski številki RODNE GRUDE v odstavkur Valute, ki jiti je mogoče vplačevati |(u torn sistemu kiEfnivanja. S Franc»kkind Franki jo prav Laka niftžm) klipo-vanje blaga ji 2G*/o popustom, kot z vsemi drugimi navedenimi valutami. Pi‘t>a jugotlonanuko potniško letalo Adria-AoiopromeUi jv pripeljalo prve potnike in Amerike 0 ju gosi unija Veliko, srebrno šiirimotorno letalo 'Douglasi Adria-Avinprometa, a sedežem 4 I. p uhlju ni. je bilo prvo jugoslovansko potniško lcffllu, ki jc s potniki preletelo rvdiko lužo« ¡11 pristalo v Jugoslaviji, in prvi pomiki so bili naši izseljenci iz Kanade, ki so so 4-k reali tih letališču 4 kor on tu in se odpeljali naravnost v rojstno deželo. Srečen jo 7. jugoslovansko posadko in letalom je kilo za izseljence k prvi stik r. domovino. Potnike na letalu sla sprejeli stevardesi Maja in V idil v slovenski in hrvatskj narodni noši, kar je še posebej prispevalo k domačem 11 vzdušju, ki je vladalo med poletom iz Torontu pa vse Ija do Zagreba. V skupini je bilo Ki naših izseljencev. med njimi so bili mnogi, ki niso videli rojstne dežele "H) do 40 let. Med njimi so bili prešlovuiki vseh jugoslovanskih narodov (er so zalo govorili, da je lo le! ul o hkrati mdi simbol bratstva in enotnosti. Prisrčna slovesnost ob odhod n letala, katere se se udeležili predstavniki vseli naprednih izseljenskih organizacij v Kanadi, bo ostala izseljen-ceni v spominu kot pomemben dogodek, kn je prvo jugoslovansko potniško letalo s potniki preletelo Atlantik, IS a t« uspeh smo ponosni J ugaslo v ani in naši zavedni izseljenci. Nekoč so odhajali naši ljudje v daljni svel in stara domovina jo izgubila sled za njimi. Zdaj se jo to spremenilo. Nova Jugoslavija posveča veliko pozornost svojim izseljencem in letos je priletelo jugoslovansko letalo ler j ib odpeljalo preko oceana iz nove domovine v rojstno deželo in odpeljalo jih bo tudi nazaj. Nasi izseljenci, ugledni državljani novo donm-iiuc:, ustvarjajo tako nove mostove sodelovanja med kraji, kjor zdaj šivijo in kjer so živeli nekoč. Vožnja iKanade med potjo smo se ustavili samo '4 Novi Futidluudiji in na letališču Shan-non mi Irskem — do Jugoslavije je bila prijetna in udobna. Kako hitro smo prileteli 4 Jugosln- Predatanniki izseljenskih organizacij iz Kanade ?,rt me Jlfl letališču O T or on tu pO&luDili ml ri/jukoo. ki so ml-leieU s ptjbififcim letalom A A mi obisk n Jugoslavijo CSPr SleiDiirtieai iiigutiluoaitsk-egn letalu, ubleekmi n sloDenzko in Itn?ii(nkra narodno nošo sij) pozdravili poinike vijo! Ob 18, uri po jugoslovanskem času smo odleteli iz Toronta in drugi dan malo pred 1 T, uro so se miši rojaki že srečali in pozdravili a številnimi sorodniki in prijatelji na domačih tleh, la prvi polet je organizirala Hrvatskn Bratska Zajednica, Zveza Jugoslovanov-Katiadčaunv, Nacionalna sveža Makedoncev in ženska sekcija Bratstvo-jedinatvo s sedežem v 'lorontu. Vodja skupine jugoslovanskih potnikov je bil Branko Mihič, V imenu Slovenske izseljenske matice je član glavnega odbora zaželel dobrodošlico slo venskim rojakom iz Toronta in drugih mest v Kanadi, kjer so deset in deset Ici gojili slovensko' besedo in materin jezik. Fred letališčem so bili avtomobili is Ljubljane, Sevnice, Loškega potoka in Ilirske Bistrice in sorodniki so potrpežljivo čakali na prihod letniu- Prav prisrčno smo pozdravili Johna in Agato Divjak i/ Toronta, Mary Peček in Rozino Žižek iz Val'Dora. Karolino in njeno hčerko Mi Id red Picrse (Pirc) iz San Chalerines, ki je zaposlena na občini \ i c j 11 mestu. Mildred je rojena v Kanadi in lepo govori slovensko. Ti dve sta ostali v Veliki v si si pri Leskovcu na Krškem polju. Divjak in žena v Sevnici, Mary Peček pa na Golem pri Igu. Nekaj drugih je bilo iz Mursko Solmic in I .endave m, so odpotovali na domove svojih sorodnikov. Ob ieh obiskih nam govori o sebi kuna du. velika dežel n ob hladnih morjih, pokrila z velikimi prastarimi gozdovi ju visokimi planinami, pu nuli Kanada s tempom modernega življenja. Veselimo se takšnih obiskov, njim vsem naj velja naš prisrčen domovinski pozdrav, Slane Lenardič Lttjie '¿tiranje Falo; § Lennicjii Joseph Y,aic i soprogo iz Clevelanda Fo1il rojen. Doslej smo vas mi mladi poznali Je po besedah vaših daljnih znancev, z< l«J pa smo se prvič srečali z vami. In vendar trdim, da to srečanje niti ni bilo prvo. čeprav smo tako različne generacijo, Dogajali j ti v svetu gledamo z istimi očmi in v mislih smo sc srečali že davno, davno. Čeprav vas vseh osebno ne poznamo, poznamo vaše mišljenje, zato se nam zdi, da vas že dolgo poznamo, /uradi vsega tega vam pišem kot prijateljem* čeprav smo iz dveh različnih generacij. Ikšisni vojjl tudi zato, ker sem srečen, da ste kljub tridesetim, štiridesetim ali celo petdesetim letom bivanja v tujini ostali v sren Slovenci, do ste ohranili naš jezik in pa zalo, ker vem, da piknik j m Otočca za vafi ni bilo le navadim srečanje, kakršnih imate v tujini veliko, ampak sle gti podčrtali z besed umil na domači rudni grudi. \ se to sem vam votel povedati ob slovesu, To pismo pišem vaju, ki sle bili na Otočcu, ¡n tsem vam, ki sle nameravali priti, a so vus težave *adriale doma, kakor tudi vsem tistim, ki Mo o pikniku Spregovorili kje daleč v tujini in si v mislili šepetali: >Drug(i leto, če bo zaslužek dober, moram potovali v Jugoslavijo, k sorodnikom. del piknik, med slovenske p In ni no, iih naše morje in med naše ljudi.*: Oprostile, nisem v;iui mogel stisnili ruke ob slovesu, kajti s tem bi vlil i prijetno razpoloženje kapljico pelina. Dobro se še spominjam vseh, ki sem vas spoznal na (ravniku ob zeleni Krki. Veseli domača nesem r» prijata i" družbi Fdlfl: F. RrjavM’ Chirlen dnu Koritnik iz Hack Springxt, W, n jujtijn XjíiIífeo Marn Of Fimick Tom: Amili ... na primer lobe, Shirley Koritnik, dekle z angleškim imenom, slovensko krvjo in ameriškimi šoki n j j- /, babico k i hc odpravila im daljno pol svojih prednikov, čepruv si rojisn« i Ameriki in čeprav so tvoji, s mrši prav mku rojeni v novem svetu, Prvič si pozdravil« domovi tip, o kateri ti je doslej pripovedovala le balrk'u. Končala si ameriško gimnazijo in jeseni se boš kot 21-lelno dekle vpisalo im učiteljišče. Vem, da boš o lem obisku \ Jugoslaviji še velikokrat pripovedovala svojim ameriškim učencem, Zardevala si. ker no obvladaš, kot tretja naša generacija na tujem, dobro jezika svojih staršev in si zato kupila slovarje, da bi sc rešila zadrege, lebi in tvoji babici Mary Di Pivik pišem to pismo. Ob slovesu bi moral pozdraviti tudi vaju, prijazna rojaka Česen in Štukelj. ki sta prva dala pobudo za srečanja na domačih ileh. Rad tri vama stisnil roko spet ob nasledil jem srečanju! Spominjata se tudi vas, Divjak iz Toronta, vas Mary Priddntlova, ki sle ustanoviteljica Slovenske ženske zveze, Jakoba Cuznarja, ki je zdaj spet našel gnezdo v svojem Podkorenu, živahnega Vincenca Pivka, ki ga poznajo rojaki ud New Yorku do Los Angelesa in pa vaju zakonca Jesenko, ki sta doma iz ameriške Ljubljane — Cleveland«. Vsem bi r:id uh slovesu stisnil roku in vam povedal iskren: ¡t-Nasvidenjeti Takrat je bilo plesišče polno polk in valčkov, med nami so še vedno plavale prijel ne melodije Milka Pirc iz Kanade IVj>, a g mí Predsednik matice Iva n Regent in podpredsednica '¿ima Pričaj it iIntibi í íaíííitj predsednico SZZ Marie Prislnndj tajnico Albino Novak in rojakom Jakobom Cuznarjem iz Podkorena .i« situ riefseia dtUibii; tajnik matice A. Soagelj frciti o sredi) p družbi s člnui giucmegu odboru tu utice in rajnki Slovenski oktet je zapel Kiltu: I. KTjllMT slovenskega okleiu in fuulov iz St. J e mejil-, hji-rodni plesi in kola skupine »Franceta Marolta so nas popeljali v daljno inladosino preteklost in kdo bi bolel takrat pomisliti na besedico slovo. Zaradi tega sc nisum poslovil od vas- Join Setrajcif, ki ste pred leti premerili svet in si kontno spet spletli gnezdo meti domačimi brc-niškimi polji, od vas, Jože Martinčič, ki sic pozdravljali goste v imenu vseh francoskih izseljencev, od vas Mary Kvas, ki se tako radi opravičujete, če sc vam med domačo govorico neopazno vmeša angleška beseda, in od vas J ¡me J Mikolič, ki ste že tolikokrat prepluli morje med I'. v ropu in Ameriko. , , . Milan Medvešek, upravnik slovenskega lista Prosveta, spominjam se vaših besed, ki ste jih povedali zbranim poslom na Oiočcii; fKot Otrok sem so igral ob Krki, ji nikdar riisL'in upal čez most, nu le stran, kjer smo sc dan us srečali, kajti Ui so vladali plemenitaši...* Prihajali ste na oder in govorili o spominih, pozdravljali znance. Ko jul se vam [e včasih vmes prikrEidhi angleška ali francoska lic sc da, sto sc opravičevali, češ IcHjl in IctEi smo preživeli v tujini. Z«res ni bilo potrebno io opravičevanje, kajti danes iic merimo ljudi po bujedi, om-pak po srcu. Kaj naj zapišem o tebi, prijazno črnolaso dekle v mornarski obleki? Predstavila si so i lepi slovenščini in povedala svoje ime Milku Pirc. S tvojega obraza je sijalo dvajset pomladi, ki si jih preživelo v kanadskem Ontariu. Prvič si prišla v rojstni kraj svoji- matere Karolino t r Sd Česlljeo pikniti D t elikt’ Zabije in čep ra i si prepotovala veliko sveta, si biki prijetno presenečen!! nad našo domovino. Rud hi odgovoril na tisto tvoje vprašanj e : >Nc vem, zakaj so se moji starši izselili iz iako lepili krajev?* 1 eš, Milka, nekoč je bilo drugače! Fo\ej laku tudi svojemu bratu, ki študira v Angliji rn íirjiIu, ki živi v Kanadi. Povej jima to v lepem slovenskem jezika, zn katerega hi ti zavidal mursikuleri Slovenec-, Milka Pirc, ne pozabi na tisli svoj »nasvidenje«, misli tm njega tudi v rial j netil Ontariu. I udi tebi. l^-lelni ameriški gimnazijec David Škilil, ki si skupno z očetom Loj zoni prvič obiskal domovino, bi rad napisal nekaj vrstit. Pripoveduj svojini znancem v Coloradu o svojem obisku -, Velenju, Šoštanju, Dolenjski!) lupi ¡culi in Lunko jim poveš tudi ti našem drugem razredu v vlaku, ki ga v Ameriki še nisi videl. Veš, pri nas še n trna ni o vsega, a smo vendarle hogaii, knji! imamo dovolj tulje iti jasne cilje, /.nto batno šf nuirsjknj dosegli. Spomni se teh besed takrat, ko ne boš kot elcklroirženir prvič napotil v življenje. Vi. ameriški Slovenci, slo praznovali ob bistri ki-ki zraven čarobnega otočka dan neod víanos ib mi smo praznovali dan borca, vsi jm. ki miio sr srečali lega doc in sta nfls domača glasba in Cviček zazibala v prijetnih mislih, smo praznovali praznik srca. Vse to sem vam hotel povedali ob slovesu, leda kdo hi takrat motil prijetno razpoloženje, ktln bi pil takrat jh* lIeil kej jul jc J.*i I iui iim/llJi ca iick ! Naši Amerikanci na češnjevem pikniku v Žabljah pri Vipavi [■‘RANK CESEN 17, CI.El'ELAMüA Friiodvajsdi jLiuij je bil vroč dan, ko se nas je več ameriški k rojakov odzvalo povabilu [tožim nega Clevela odčara Krista Stokla. ti a obiščemo njegov rojstni kraj Velike Žabi j c pri Vipavi. f. ljubljanske avtobusne postaje sn razen mene odpotovali še: Joe Durjava, Frank Levar in Andy Kavčtiik, Vožnja |hi zeleni iu deloma skalitvi li pokrajini jo bilu kar prijetna. \ Postojni sta se nam pridružila Andy Rožič z ženo Mary in Joe Codec. Ko smo dospeli v Ajdovščino, smo se seveda pošten« okrepčali, poleni pa sta nas taksi in Vinko Fink. ki jc že tri leia doma v starem krjiju — v Idriji, potegnila v pet kilomcirov oddaljene Velike Zublje, kraj, s svojevrstnimi, starinskimi vijugastimi cestami. \ Štokljevi rojstni hiši nas je že čakala pristna vipavska rebula a n ogromna košara pravkar nabranih češenj. Razume se, -da smo se v pol tii meri poslužili teli dobrot. Prijazna gospodinja ni vedela, kako bi nam bolj postregla. Pridružilo se nam je še več Amer ¡kuncev. Xato smo skupaj odšli v mali kulturni dom V gradu ti ¡i hribu, kjer se je nekoč šopirila i talija liska aristokracija. Domače prosvetno društvo Sladke ,i(i jíí'/>íin.íti? íeinjí, rehuía i>r\ pogreje ¡nao ele urca. r>i\ je lažje tekla fNt grlu. re rilriíi za got te nalovili fohtilt pottrvi Futís: Mirku Ličen je pripravilo zanimiv kulturni program. V ¡murni domačinov je goste pozdravil učenk Krista Žtokija Rado Slekel j, v imenu podružnice Slo-veusle izseljenske matice pa Mirko Ličen. Moški pevski zbor nas jo počastil s pesmijo Pozdrav. Vse pesmi, ki so nam jih zapeli, so bile res zulo lepe. Tudi burka Lažni zdravnik, ki so jo domači fantje in dekletu dobro zaigrali, nas je odlično zabavala. Po igr: j c podpisani v imenu navzočih ameriških rojakov pozdravil navzoče (er se prirediteljem zahvalil za lep sprejem, K.o je bil program zaključen, smo sc ameriški rojaki skupaj z domačimi pevei ml igraloi podali na Štukljevo domačijo, kjer so nas čakale uh dvorišču obloženo mize. Pri sl na rebula, k! sta jo pripravila Slokljev Hj-letni brat Franco in njegov zet, ju pripomogla, da smo bili zgovornejši. Stokelj jo zapovedal, da moramo uničiti najmanj sto litrov tc žlahtno domače kapljice. Prizadevali smo si, da bi ga ubogali in zraven pridno prigrizovali domačo salamo iu druge dobrote. A us« druščina je postajala vedno buljše volje, Pevci so nam ves čas pridno prepevali same lepe pesmi o ljubezni, domovini jn svobodi. "Veliko prek mahi st1 jc bilo treba poslovili, krepko smo si segli v roke in dejali: Na svidenje! Ljubljanski avtobus smo seveda zamudili, pa se n j m ju pon ml il miš pri jamb, vedno nasmejani s Pinky i, da nas popelje v hotel v Ajdovščino. Ko pii je naš Durjava v -kili omenil, da naj nas kar v Ljubljano zapelje, je naš Pinky samo prikimal; O kay, bom pa jutri spal. saj imam časf Res je zlata duša tu naš Kalifornijec. Liko srno jo rezali proti Ljubljani skozi tiho zvezdnato noč. Na Vrhniki pred Cankarjevim spomenikom jc naš Vinko ustavil in modro povedal: >Ali vidite, kako se Cankar žalostno drži. Pa ' este zakaj?« Seveda nismo znali ugani ti, Ra nam je razložil: s Zato, ker so mu podrli gostilno Mantova, kamor jc rud zahajal.« Se več podobnih smo razdrli in iakn skoraj vedeli nismo, kako in kdaj smo se znašlj spet v Ljubljani, prepolni lepi It vtisov, ki smo jih odnesli iz Vipavske doline. VLATEJ SAYDRA Ikt (jouUitlut O, domovino moja, idurjei:, kada se k tebi pračam* pruiaš mi ruke tople, kao sto ih snakotne pružaš, tka ti s tjubaplju dolazh Malena si, ali gorila, marljiva popui črna d' pitna zanosne pjesme. Ljubii st>e kao mati, i onog, tko ni je kadar elit te shirati. Sviuld le n sren nosim, i si mila oh ječam, LVhcnti jc: iz irosiiiske zbirke RAZIGRANI RIT MOVI Slovencu Mateju ¿Atore. ki jc tlonta iz Središča r>b Dnrvi. VormiEir ga je kaprah, kjer je živel nekaj časa, in pi: bližina Hrvatskc toliko pritegnila, da je voñiiiíi njegovih poftmj v brvutskeiu jeziku, čeprav je a cikaj tudi slovenskih. Zdaj živi spet v svojem rojil nem kraju, krneli: j c in piše tako, da io njegove pesmi blizu nsm, ki s mn doma, gotove pa tud: tis Lini, hi -so daleč od doma. Tito ponovno predsednik Jugoslavije 3 nediljo 30- junija so lopovske salve v prestol mri Jngoslai ijc Beogradu in v vseli glasnih mestih jugoslovanskih republik oznanilo: Tito je ponovno izvoljen za predsednika Jugoslavije. zvezni ljudski skupščini je vseh ftf>5 navzočih novoizvoljenih poslancev s tajnim glasovanjem potrdilo vero in zaupanje delovnih ljudi Jugoslavije: Josip Broz-Tilo. legendarni junak naše dežele iz njenih najtežjih dni* ko ne K borita za svobodo, se nato ki jut? vsem tako ve* liki m težavam tako prerodila, nenehno rasla ju jo danes ves svet prav d uh 10 pozna ostane še nadalje njen zvesti, modri krmar, To je bil pomemben dan naše dežele in vseh nas Jugoslovanov, Velika dvorana je bila premajhna, tla bi sprejela vse poslance zvezne skupščine. V veliki vetrni so bil[ to novi obrazi, novi ljudje. Zeto številni ¡ned njimi so prvič prestopili prag skup- ščinske dvorane, mnogi so prišli neposredno iz proizvodnje, naravnost s svojega delovnega mesta, Saj je v novoizvoljenem gospodarskem zboru tri četrtine poslancev iz delovnih organizacij, v social no-zdravstven eni zboru je poslance* socialno zdravstvenih delavcev, v kulturno prosvetnem zboru pa jc (>2'Y» poslancev prosvetnih in kulturnih delavcev. T/ imenu prisotnih zveznih poslancev, med katerimi so bili tudi najožji sodelavci Tita, ter v imenu zveznega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije, je spregovorila članica zveznega zbora zvozite skupščine Vida lom-šiio, ki je predlagala, da izvolijo za predsednika J ugusJjiv i je Josipa Broza-lita. V dvorani jo zavalovilo spon lana navdušeno odobravanje. Po izvolitvi predsednika je bil soglasno z vsemi 6fo glasovi navzočih poslancev sprejet tudi predlog — izvolitev Aleksandra Ivankoviču za podpredsednika republike. Tako jev nedeljo zvezna skupščina z izvoli (vijo predsednika in podpredsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije opravila svojo pi-vo nalogo. Nova skupščina se jrj prvikrat sestala dan prej, v soboto, ko se je konstituirala in izvolila svoje predsednike. Posl utici vseh zborov so z viharnim ploskanjem pozdravili izvolitev Edvarda Kardelja za predsednika skupščine in treh podpredsednikov: Mija! k a Todoroviča. Strahilu G Ígnea in Zvonka Brkiča, sOči naših državljanov so uprte v nas. v voditelj O, in gledajo, kakšen je naš odnos do nove ustave — ali jo bomo dosledno izvajali, ali bomo v polni meri izpolnjevali njena načela. Mislim, da bodo volivci po tein ocen j ovali sposobnosti svojih predstavnikov ,i je v svojem govoru po izvolitvi v nedeljo med drugim dejal predsednik Tito. Polom jo govoril o začetnih težavah novo Jugoslavije, ko nihče v svetu ni verjel, da bo i/ nekoč tako zaostale dežele místala močita, sociali stična držova, ki temelji na čvratih temeljih samoupravljanja delovnih ljudi. »Čeprav ne mislim podrobneje razlagati naših uspehov, ki so dovolj znani, jc dejal predsednik l ito, »vendar hi tukaj na kratko omenil zelo nagel materialni razvoj naše dežele in se posebej razvoj naše industrije in nekaterih drugi li gospodarskih področij. Nacionalni dohodek Jugoslavije je danes zn približno trikrat večji kot je bil pred vojno. Obseg industrijski- proizvodnje, ki daje približno polovico celotnega narodnega dohodku, jc petkrat večji kakor pred vojno. Obseg kmetijske proizvodnje jr bil v m in n lem petletnem obdobju *u kaktnih 50 odstotkov večji glede na predvojno tl eso ti niti o povprečje. Z dviganjem proizvodnih si! in krepitvijo materialne osnove naše družbe smo imeli možnosti, ila postopno in stalno zboljsnjeino življenjske pogoje, dEi dvigamo življenjski standard naših delovnih ljudi in zlnjljšujemo službi: družbenega Standardu. Sumó v zadri j ih šestih letih se je osebna potrošnja prebival st v a realno povečala za 44 tlo 50 odstotkov na prebivalca. Zadnja leta gradimo veo kot lOO.OtH) stanovanj na leto. Omrežje šol. prosvetnih in kult tirnih ustanov je znatno razširjeno. Danes okrog 5.5 milijona otrok, mladine in odraslih ali skornj v frak poti prebivalec naše dežele obiskuje šole in drugo ustanove za izobraževanje, tako da smo zdaj med tistimi deželami na svetu, ki nudijo najširše možnosti zn šolanj c.< Zadnji del svojegEi govora je predsednik Tito posvetil zunanjepolitičnim problemom Jer ponovno poudaril politiko nenngaži ran 06 ti naše dežele ter njeno borbo za mir, razorožitev ter prijateljsko in miroljubno sožitje in sodelovanje -£ vsemi narodi sveta. Med drugim je dejal: »)Ju našem prepričanju, ki smo ga že večkrat poudarili, l>i sklenitev sporazuma o prepovedi atomskih poskusov omogočila uveljaviti nadaljnje ukrepe na širokem in kompleksnem torišču razorožitve, Menimo, da so zlasti po privolitvi ZSSR v inšpekcijo na mestu, ustvarjeni nujno potrebni objektivni pogoji za sklenitev takšnega, sporazuma. Z upanjem pričakujemo sestanek v Moskvi letos i juliju med sovjetskimi, ameriškimi in angleškimi predstavniki. To jo dobra pot za iskanje izhodu iz sedanj ega položaja. Zadnji govor gospoda Kennedyjn, predsednika ZDA, tudi vzbuja upanje, dn je svet ubral pot k pomiritvi položaja in k iskanju izhoihi iz sedanje zagate, ki j c za mir h svetu čedalje bolj nevarna,* VE$ELMO SE OBISKA PREDSEDNIKA JUGOSLAVIJE Vest, da bo predsednik Tito letošnjo jesen obiska! Mehiko, Jlolivijn, Brazilijo i n £'ilc se jagodo vaj IS k j izseljenca v teli deželah navdušeno sprejeti. Podružnica Hrvatske izseljenske ena tire v Splitu je prejela že štoviimi pisma, v katerih rojaki in predstavniki izseljenskih organizacij pišejo, kako se vesele, da se jim končno uresniči dolgoletna žiti j el. tla bodo lahko v svoji sredi, pozdravili dragega pr-ed-Hi'ciniku Tita, Jugoslovanska društva, sole in inzue organizacije v Rio de Janedru, Sao Raukl. I.n Pazn, CochHiba.mibd, ijHntiaip], Vimtn Arenasu, Ajltofagasti iu drugih mestih že pripravi j.i jo programe za razne kul Utrne, športne in zabavne prireditve v pozdrav rn počastitev predsednika Jugoslavije: maršala Titu. NoDoizDoljeni poslanci ío se zbrati na prvem zasedanju lunine ljudske skupičinc Trije dogodki \ j Tini ju j c obiskal Jugoslavijo častni konzul Jugoslavije v Limi, glavnem mestu Peruja, Ugledni gost jo doma iz Ncrež-išča na otoki! Braču, od koder So jo s starši izselil kot štiriletni deček pred petinštiridesetimi leti. Med svojim bivanjem v naši deželi je obiskal številno kraje in si ogledal mnogo kulturne in zgodoviniško znamenitosti ter znanstvene ustanove. Ko so je mudil v Beogradu, je uglednega jugoslovanskega izseljenca sprejel tudi predsednik Pito s soprogo Jovan ko. Med daljšim» prisrčnim razgovorom je g. Mftrtinič izročil predsedniku Titu darilo naših izseljencev iz Peruja. Dva dni je g, Martinič preživel turii v Sloveniji., kjer sta ga sprejela predsednik in podpredsednik slovenske vlade. Seveda je obiskal tudi urad Slovenske izseljenske matice v Ljubljani. Novinarjem je (’'sitni tuhitii J ugoslaoi ji; □ Limi g. '¡iariinič p raigo-De)tu s ft(mJftrettsed/i iro in iujnikont Sltmenslce it9$ljenffke matice dejal, med drugim: »Glavna mesta jugoslovanskih republik so postala že prava velemesta. Med svojim bivanjem v Jugoslaviji sem si ogledal tudi Dubrovnik, ki je za mene naj lepši kra j nn svetu. ■ V V Beograd jo v juniju prispela tudi naša znamenita rojakinja» primadona nevvyorške Metropolitan opere Zinka Kunceva. Umetnica, ki je lani v decembru slavil« redek in nadvse pomemben umetniški jubilej, 20-lctnico nastopanja v oni naj večjih svetovnih opernih hiš, uewyorški Metropolitan Operi, je prišla, kakor že mnoga lotil doslej, v Todno deželo, da si odpočije po izredno naporni sezoni» Svoji rodni deželi pa jo letos namenila še lepo umetniško darilo: svečani koncert, s katerim je odprla ieiošiijc Dubrovniške poletne igre, Čeprav umetnica preživi vsako leto dopust na rodnih tleh. je hil to prvi konceri, s katerim je začeli! letošnje Dubrov-p ra vila. Mod drugim je pela dve ariji Dezdc-inone. iz Otheln, opere, kt je v pretekli sezoni zavzemala eno najvidnejših mest. na repertoarju Metropolitan opere. Poleg teh je zapela tudi arijo iz Ti jardovičeve opere Mala Florami, s katero so, kakor je izjavil» nori nar jem, povezani njeni osebni in posebno topli spomini. I o arijo je namreč večkrat pela med zadnjo svetovno vojno jugoslovanskim izseljencem, Naša priznana umetnica, ki jo doživela edinstveno čast, da je 25 let primadona newyorške Metropolitan opere, je nedavno začel n gradnjo nove operne hiše v l\e\e Torku s tem, da je privila prvi vijak, ki je hil pozlačen, v jeklen steber za novo kulturno stavbo. Ob icj svečanosti. o kateri so ne\vyorški listi obširno pisali, so bili navzoči številni predstavniki newynrške-ga javnega in kulturnega življenja- V novi umetniški sezoni čuku Zinko Kuričevo vrsta umetniških gostovanj po raznih ameriških mestih. Pred njo je pa še en jubilej: 35-JeiuicH njenega prvega nastopa na deskali zagrebške Opere, ki pomeni njen prvi korak v svet operne umetnosti., Na vprašanje novinarjev, ali lin morda la jubilej proslavil» v zagrebški Operi, je umetnica odgovorila: »Seveda bi to želela, toda zdi sc mi, du Sd bilo to glede na mojo obveznosti težko izvedljivo.* V Umetniški galeriji v Dubrovniku so V juniju odprli razstavo ameriškega slikarja ju-goslovaiiskcga lodu Save Raduloviča. Med 20 ilcli, kj jih je umetnik razstavil, je polovica motivov iz zadnje vojne, v kiiteri je Radulovič sodeloval kot oficir zavezniške armade in bil v Italiji. Jugoslaviji in Italiji. Druge slike p« ponazarjajo motive Iz Jugoslavije. Radulovič je po rudu iz Črne gore in ga. v ZDA uvrščajo meti vidne sodobne ameriške upodabljajoče umetnike. V Pentagonu v Washingtomi visi 59 njegovih platen z vojno tematiko, med njimi so štiri slike .s partizanskimi motivi, Slovenija bo dobila l.emlski promet v *«5 je bilo marsikaj podrtega, popravljenega in prenovljenega. tako da ima ta del mesta v glavnem tak videz, kakršnega je Intel takoj po potresu. Se veti a pa sc je ohranilo mnogo poslopij izpred potresu, iz »protipotresne Ljubi junce, kakor pravimo. Najbolj utis pri stari Ljubljani navdušijo poslopja, ki so nastala ali pa so bila ozaljšana v Stara Vrunča v Časti, ko je bilo (oni središče metta Tudi tole okovje rta First pod Tratičc, izdelano a niurin-jd'ein sifldd. JLi ¡}tiku7.itje Pravico ï zavezanimi očmi . /aniiLZarju, čfrndid je (a litin nekdaj služila FlHu: Ajjuič baročni dobi (J5- slok), 'Iskrut so nastala tirnega znamenita pročelja, posebno pa lepa stopnišču in dvoriščne arkade, Ce se danes sprehajamo po glavni ulici nekdanje Ljubljane, moramo začeli tam kjer se od Vodnikovega Irga vzpenja Študent 0 Vika uličica navkreber in zavije proti Gradu, Na tistem mestu „so bila nekoč mestna vrata. Kaj vse bomo videli? Mišičje v portal z dvema velikanoma je del semenisene stavbe, ki stoji poleg sini niče (oboje iz IB. stoletju) in Škofijskega dvorca, \ katerem je med francosko okupacijo prebival Napoleon. Potem pridemo t središče, kjer stoji že omenjeni Robbov vodnjak, * katerem se stekajo simbolično tri kranjsko reke Suva, Krka Lu l.jnhl jan ¡ca. Na trgu sloji tudi rotovž ti M mestna hiša, ki jo bi In zgrajena leta 1719. Na rotovškem dvorišču so lepe arkade in pa znamenit Nareisov vodnjak. Nn mestnem trgu je vso polno znamenitih hiš (številke 8. 10. 17. 24). '/.n sivimi pročelji se v mraku skrivajo lepa baročna stopnišča in dvorišča v arkadah. Podobno je tudi na Starem trgu in Pod Tratičo. Tam sloji znameniti S liski dvorec, ki ima baročno pročelje iz 17, stoletja. Ob Florijanov! (n Jakobovi cerkvi je kotlet stare Ljubljane, lam stoji na Gsokem podstavku še Marijin kip, za katerega malo Ljubljančanov ve, da je bil postavljen I, fl>8l v čast velike zmage nad Turki. Mimo tega zadnjega mejnika stare Ljubljano drve avtomobili po -moderni cesti proti KarlovStemu mostu. Drve poti obokom, ki se p m: nad cesto in Opozarja vse lisic, ki votijo pod njim, da ati zapuščajo ali p» prihajajo v Ljubljano, Prin pred nekaj leti so zgradili v Starem stilu ta obok. ki simbolizira nekdanja mestna vrata. To je prvi in najbolj viden objekt nove stare Ljubljane, Mesini del, ki smo ga v naglici prehodili je star, tako star, da je postal ¡¡ja prebivališče meščanov kar prestar, saj čas zahtev« moderna ml sončna stanovanja, za kar stisnjene izbe stare Ljubljane niso bile več primerne, Začeli so z veliko obnovo starega mesi n egu dela. Počasi hoda obnovili hiše eno z« drugo, ^ njih bodo n redili bolj primerno prostore, Sanitarne naprave ¡n večji del stanovalcev preselili drugam. \ prenovljenih poslopjih bodo trgovine, razstavni prostori in uradi. Stanovalci pa bodo prebivali le v zgornjih nadstropjih, kjer ja več svetlobe in sonca. Vsaka hiša pa bo urejena tako, da bo po svojem videzu ostala atar inska, \ starem delu Ljubljane ne bo navadna električne razsvetljave na cestah, temveč j laterne *. ki bodo visele n« vogalih in bodo lahko dočaralc nekdanji čas. Tudi napisne table pred ligo vinami ne bodo lake. kakor drugje v mestu, temveč bedo to izveski v starinskem slogu. Seveda ne lio v starem mestu nobenih neonskih reklam in kričeče urejenih izložb trgovin. Odprli bodo indi veliko gostinski It prostorov, ki budo starinsko urejeni, Maj je že odprta gostilna >Maček« na Cankarjevem nabrežju, ki je prava stara slo- Obok, tgr&jeit n starem stihi, ki simbolično predstavlja nekdanja orat». ki so skozi mestno obzidje vodita v mejrffj Fntn. n, ij-jitj venska gostilna. V njej celo svetijo petrolejke seveda električno. Za uresničitev lega velikega načrta skrbi posel) ni > Za vod za ureditev stare Ljubljane s, ki ima svoje urade iri načrtovalne prosiore v oboku, ki se pri Jakobovi cerkvi pne nad veliko cesto. Oni vodijo delo in določajo, kake se mora narediti ta ali Ona malenkost. Vsaka stvar, ki jo hoče kdo napraviti v Ulii) det it mesta mora imeti dovoljenje tega z uvod a- Gez nekaj let bo ta del mesta postni pravi muzej lil medtem, ko bo ljubljansko predmestje polno nebotičnikov, bo mestece pod Gradom zaživelo tlel svojega nekdanjega življenja. Prav gotovo bo tam vedno polno izletnikov, pa tudi Ljubljančani bodo radi hodili posedat v slikovite slamijubijunske gostilne. Posebno pozornost bodo pri obnovi staro Ljubljano posvetili Gradu na g-riču- Ta grud jo bil dosedaj zanemarjen in so '■ njem bila zasilna stanovanja, čeprav so bili prostori neprimerni. Prav lelns pdi so začeli v. obnovo grajskega poslopja. Najprej bodo vse prebivalce izselili drugam, potem pa začeli grad popravljati iti urejali. \ njem bodo naredili muzej, majhen hotel, pa tudi gostinske obrate. Tudi za preureditev gradu skrbi Zavod za ureditev stare Ljubljane. Takten je bit IjidbljftHiA-r rofovi (mestna iiiša; uredi! i?, stoletja. Spredaj ob ohodu je srsrLiii-tilno kletka, na trgu o bliSini ¡m sramotilni steber Litostrojevi dve nedelji LitoSroj je prvo podjetje v Jugoslaviji, ki je pričelo uvajati 42-urni delovni teden Na kratko smo ž,e poročilii, da so v »Litostroju» od 1. maja leios uvedli 42-urni delovnik v tednu > j n sices' (a k h j, da imajo delavci ob sobota li prosi dali — torej kar dve »nedelj iki LilitHÍrOjii fFftio: Í. PrrScnmJ Na vrsti je izgradnja močnih obrtnih organizacij \ iVNDE iLiirn kakor vsaka druga dežela, ki doživlja nagel gospodarski vzpon, tako imli Jugoslavija pri izgradnji svoje industrije temelji na več deset- in stoletnih obrtniških tradicijah. Poleg številni k kmetov, ki so zapustili zemljo, in zlasti mladina s podeželja, so bili obrtniki listi, ki so postavili temelje današnji jugoslovanski industriji- Kovati iz Krojni so opustili staro žcbljarsko obrt iti so se kot industrijski kovači in ključavničarji zn postili i lainošnji tovarni vijakov in žebljev »Phiineu . Se n n dalj it gojijo tudi rokodelske umetno kovaštvo, čigar izdelki so čislani tako doma kol po svetu. Dalje so se tkalci iz manjših predvojnih tekstilnih obratom preselili v nov e in rekensi ru i rane predi I uiee in tkalnice, ki se zlasti v do včeraj zaostalih območjih Jugoslavije opremljene s povsem avtomatiziranimi statvami. Številni čevljarji, pomočniki En mojstri. nekdaj zu posl eni v privatnih obrtniških delavnicah, so si poiskali zanesljivejšo zaposlitev v industriji obutve, kot je na primer sPehn* v Tržiču, Alpina* v 2ireli in »Planika* v tiranju. Krojači pa so ustanovili številna konfekcijska podjetja, ki izdelujejo konfekcionirana oblačila no le za domače potrebe, ampak uidi po naročilih velikih inozemskih metinih hiš. Razumljivo je tudi, tia se je nova avtomobilska industrija, ena naj mlaj šili industrijskih panog ■. Jugoslaviji. že v' zn črtko naslonila na sposobno obrtnike, kd vtiče, meh uni k e, orodne ključavničarje En delavce drugih širok, ki jih potrebuje a v r oiu oh i lak a proi z vod n j a. Medtem ko jc za industrijo drugih jugoslovanskih republik značilno, da je delovno silo črpalu največ iz vrši kmetov in kmečke mladine, velja 7-a industrijo Sli Slovenije, da ji je bila v večji meri v oporo bogata obrtniška tradicija iit d n je slovenska industrija nastajala j n sc širila prav iz manjših obrtnih in industrijskih obratov. Tako je bilo im primer il.iloslroji v Tj ubija ni moč zgradili predvsem zato. ker jc glavno mesto Slovenije žc pred vojno imelo kadre z bogato livarsko tradicijo. Saturnus .se je iz predvojnega majhnega obsega lahko razvil v večjo in d asi rij o le zato. ker no po osvoboditvi širokovno usposobljeni kovinarji lulikn liitreje spopolnjevali proizvodne procese in proizvodni program širili z vrsto novih izdelkov. Naštevali bi lahko še mnoge druge tovarne v domovini, ki so nastale iz nekdanjih majhnih obrtnih obratov. Zlasti veliko bi bilo število takšnih tovarn v Sloveniji, Razumljivo je seveda, d« je nagla rast industrije in zaposlitev velikega števila obrtnikov v njej povzročila nekatere spremembe, k p niso ravno najbolje vplivale na življenjsko raven prebivalstva. Obrt je s svojimi storitvami začela pešati na najbolj občutljivih področjih življenja. Preprosto rečeno; mlada jugoslovanska industrija je bila kmalu kos izdelovanju najbolj kompliciranih strojev,1 avtomobilov, traktorjev, hladilniku',. Lump resorjev, radijskih in televizijskih aparatov, vendar je bilo čedalje manj obrtnikov, ki bi znali te stroje popravljati in jim podaljševati njihovo življenjsko dobo. Pospešena indica rial izuči ju j c oljni odvzela najboljše kadre, in njih porna u j kan j e jc bilo nekaj let čutiti v obrti. Tudi številne obrtne sole z vzgajanjem vajencev vseli strok niso mogle nadomestili tega primanjkljaja, bodisi zato. ker se je n I tarin) n raje vključevala v industrijske Sole, bodisi 7ato, ker je industrija mladim kadrom nudila bolj Sc pogoje koi ob H in so sc celo vajenci s končanim obrtnim tikom ¡tuposlovali raje v industriji kot v obrti. Pomanjkanje obrtnili kapacitet in kadrov je kajpada zniževalo življenjsko raven prebivalstva, zalo jo Zvezni izvršni stel že pred leti. a še edločnejr Ioni pod v zel potrebne ukrepe, ki nuj bi pripomogli, da se bo obrt okrepila in du bo n ti s ta tisto mesi o v jugoslovanskem gospodu lisi v ti, kt j L glede na potrebe prebivalstvu po obrtnih storitvah (udi gre. Eden takih ukrepov jo bil znižanje davčnih obveznosti sa privatne obrtnike, ki je c! od ob ra olajšal položaj privatnega sektorja obšli in zajezil prehajanje tovrstnih obrtnikom l Industrijo in druge gospodarske (lejavimsli. Drug iak ukrep je sledil s sprejetjem vrste uredb v davčnih o lajša vali za lak o imenovano storitveno obrt v družbeno m in zasebnem sektorju. Tako je Izvršni svet $R Slovenije med drugim sprejel odlok o zmanjšanju dohodnino za 110 V« vsej storitveni obrti in obrtem sorodne dejavnosti. Ugodne posledice vseli icli in še nekaterih drugih ukrepov niso izostale: predvsem se je začela krepili obrt družbenega seklnrjn, ki ji je zagotovljen obstoj no le z ustanavlja njem vrsie servisov za popravila industrijskih izdelkov, lenivce indi z izdelovanjem produktov v kooperaciji z industrijo, (.¡re predvsem za rlste izdelke, ki jih zaradi pred rage opreme uu bi kazalu proizvajati serijsko, pn jili industrija neubhodil o potrebuje. Razvita industrija si je torej za dopolnjevanje svoje proizvodnje poiskala dru-ž.abnika v obrti In mali industriji. Predvsem smo lani in letos storili vse potrebne ukrepe za povečanje obrtnih storitvenih kapacitet v velikih po i rušo ib središčih. Zakonski predpisi s svojimi določili spodbujajo zlasti industrijo in stanovanjske skupnosti k u&ianav-1 j an j n oh H n ih servisov zn naj različno j Sa popravita- luko jo bilo t zarli : j Ib Im ih za potrebe prebivalstva zlasti v mestih ustanovljenih veliko število industrijskih servisov, servisov zu popravila avtomobilov, gospodin jskth hladilnikov, električnih naprav in podobno. Stanovanjski s voit so ustanovili vrsto servisov za popravila stavb, raznovrstnih instalacijskih naprav jul. Zakonski predpisi zlasti servisom stanovanjskih skupnosti za potrebe stanovalcev in hišnih svetov omogočajo nižje c en v storitev, kol veljajo na drugih področjih ob ni. Ugledno mesto >, jugoslovanskem gospodarstvu ba obrti zagotovljeno tudi s perspektivnimi, 7-leinimt plani razvoja gospodarskih dejavnosti, pri čemer zlasti občine skušajo 5 temeljitimi analizami stanja obrtnih storitev v družbenem in zasebnem srki or ju pripraviti solidno os n o vu za izdelavo plana perspektivnega razvoja obril, Občine tudi spodbujajo združevanje manjših obrtnih obratov \ velike delovne obrtne organizacije, obrtne centre, ki bodo sposobni z lasi ni ml »red s iv i unbi.Lv I ja li sodobna orodju in stroje ter zniževati režijske stroške iti L udi tene storitev. Euu takih oblik povezovanja obrtnih podjetij SO tildi poslovna združenj n sorodnih obrtnih podjetij in strok, ki pa niso omejena le na območje posameznih komun, ampak zajemajo obrtna podjetja lic glede na občinske lu celo okrajno meje. Da bi zagotovili sredstvo za pospešeni razvoj obrtnih dejavnosti, občinski ljudski odbori ustanavljajo investicijske sklade za razvoj obrti. V pripravi pa je ustanovitev vrste Centrov za gradbene storitve, katerih naloga lic v/.drži-vati in obnavljati stanovanjske zgradbe. Tako s n torej po domala zaključeni izgradnji industrije prišle im vršit) tudi in k n imenovane tretjestopenjske dejavnosti, kol sc obrt, transport, ilirizem in druge. Družbena sredstva, ki smo jih prej investirali v izgradnjo induslrijc, »o zdaj n ir (E drugi) n e i n razpolago tudi za pospeševanje obrti. Kolikor jih no uživajo že zdaj, bode občani sadove taksne investicijske politike uživali v bližnji prihod dum i. saj pospeši: v a uje obrti in ustanavljanje močnih obrtnih organizacij najbolj neposredno vplivata na raven življenjskih stroškom In a teni na blaginjo delovnih ljudi. Oh hudi uenreii. ki je zadela Skopje (glej poročilo rat naslednji tirani), so se o .iioDcnijj' na sdraifstDenih podajan (okijj zbrale množice prtiduooijitih krmniit-jidceo, Podnevi m ponoči srj OtlOZenmli kri r.u ponesrečence. Sliko je z ljubljanske irSnnfuzijske /nrdaje po domači deželi Nesreča vse domovine Prav Itn Nino hoteli dati v lisk tu dvojno številko Rodne snide, nag jo pretresla strahotna novita, mimo k:iierc ne moremo in ne smemo. \ petek. 2h, julija zjutraj ob 5.15 je pri idejni glin no mestu Makedonije, Skopje, katastrofalen potres. kn kršil ega pri nas ne pomnijo. \ presledku pol ure so sledili trije n točni potres ni sunki, ki so ponosno, kipeče mesto oh Vardarju izpreiuenili v kup ruševin, iz katerih so si1 slišali bolestni kriki in ječanje. Hiše so se sesedle kakor da so rz papirja. Popolnoma porušenih je nad polovico hiš, med lemi mnoga javna poslopja. Ostale stavbe pa so več ali manj prizadele. Skoraj popolnoma je porušena železniška postaja, ki je pokopala poti seboj številne potnike, hudo poškodovano je liilo tudi poštno poslopje in so v prvih dneli vzdrževale telefonske zveze s Skopjem le vojaške cdinice. Najbolj prizadel je tlel mesta tin Je v etn brcali Vardarja in naselja kladi ja in Kurpuš. Hude potresne sunke pa so v zdržale velike nove stolpnice, ki so zgrajene iz armiranega betona, vzdržali so tudi betonski 111051o 1 i preko Vardarju, \cčiuo prebivalcev je potres presenetil v spanju. Dveh znanih skopskih hotelov Makedonije, in Skopja*: ni več. Pol res j n j c izravnal * zemljo. V hotelu iMakedunijut je bilo precej iuo- Poruieni koltulirfiT n Skopju zemcev. Že i prvih urah so reševalci iz ruševin izkopali 18 mrtvih in 27 živih. 'L izkopavanji so mrzlično nadaljevali in po 5? urah izrednih naporov rešili belgijska državljana Susy in Jeana Jncquemacrt ir. Bruslju, nato pa še nekatere. Takoj po katastrofi je vsa dežela mobilizirala pomoč. Med prvimi so prihitele vojaške edinke, ki so z vso požrtvovalnostjo sodelovale pri re.še-vimju ljudi ici njihovega premoženja jz ruševin. Reševalne ekipe go mrzlično hitele z delom. V prvih treh dneh so Izkopali izpod ruševin nad SOO Irupel, od katerih so jih nad polovico identificirali. Ranjence so z leiali odvažali. Obenem se evakuirali prebivalce — starce, žene iti otroke, medtem ko so moške mobilizirali pri reševalnih delih. Strahotna katastrofa je bridko prizadela vso domovino; vsa sc jc i/p renten ila v eno samo veliko sreč, ki je zajokalo s prizadetimi. Zvezni izvršni svet. ki je kot prvo pomoč prispeval milijardo dinarjev, je razglasil dvodnevno vsenarodno za losi 3b. ill ¿7, julija. V leh dneh sn bile odpovedane vse javne manifestacijo ter kub urno In druge prireditve v državi, Dan po katastrofi jo obiskal Skopje predsednik lito z drugimi visokimi državnimi voditelji. Ogledal si je porušeno mostu in dejal, da je vtis o nesreči še mnogo hujši kakor si ga je lahko predstavljal. Ko se j c razgovarjal g predstavniki štaba, ki vodi reševalna dela, je jned drugim naglasil, dn jc treba z največjo intenzivnostjo nadaljevali reševalno akcijo, kajti materialni del Škode bomo skušali skupaj z vsemi j n gosi o v alisk j ir] i narodi nadomestili, a človeških žrtev ne bomo mogli nikoli nadomestiti. Obenem j c izrazil priznanje skopskim vojaškim enotam za požrtvovalno delo pri. reševanju človeških življenj. ¿e v prvih urah po katastrofi, so po vsej deželi zasedali delavski sveti in razpravljali o ukrepih *a pomoč prizadetim. Katastrofa v bratskem Skopju je tudi v Sloveniji zbudila žalost in iskreno sočustvovanje v slehernem izmed n j šili ljudi. V mnogih lov ara ah so razobesil žalne zastavi:. f inspod¡t rske organizacije i11 u-lanove so so odločile zu takojšnjo pomoč prizadetim in to v denarju, materi tilu. skupinah strokovnjakov, dajanju krvi itd. Delavci in uslužbenci so se v korist ponesrečenci:v odrekli enodnevnemu, dvodnevnemu ji11 večdnevnemu zaslužku. Nedelja 28, julija je bila zu večino podjetij, tovarn in rudnikov v Sloveniji delovni dan - - v korist ponesrečenih v Skopju. ^ Skopje je odšlo iz Slovenije ludí vre sto Ijui.li si rokov 11 i 11 ekip s popolno opremo: kirurgi, zdravstveni delavci, 100 inženirjev in tehnikov, železničarji, varilci* okrog uto elektrotehnikov, posebna skupina rudarjev iz Irbovelj in Zagorja. skupina [’lekiroinitalaterjev iuL Mnogi izmed 1í‘Ii so prekinili svoj letni dopust na morju ali 3 planinah. Z letališču t Cerkljah pri Brežicah je že prvi dan šest letal poleg reševalnih ekip poneslo v Makedonijo tudi številne zaboje s kr a no in zdravili. Ko so kilo zdravstvene ustanove v Sloveni |] obi cščoin- n nujni potrebi dajanja krvi za ponesrečence, so zdravstveni delavci naglo ukrepali. K ena Iti so se od vsepovsod usačeli zbirati krvodajalci, iz tovarn ¡n ustanov so pripeljati lM)lni kamioni ljudi, ki so želeli darovati kri zn svoje brale v nesreči. Podnevi in ponoči so kile vrste pred zdravstvenimi postajami, Noč iti dan je tekla dragocena tekočina iz odprtih žil za pomoč potrebnim. Med darovalci krvi so bili tudi številni tuji državljani. Bolnišnice i Slovetiiji so pripravile postelje za ponesrečenec, zdraviliški in počitniški domovi pa za brezdomce iz Skopja. Ljubljana je sprejela več skupin otrok iz Skopja. I t-agedija Skopja je globoko pretresla ves svet. ^ Jugoslavijo so z letali odpotovale mnoge skupine tujih noi in&rjcv, televizijskih snemalcev in fotoreporterjev, Predsednik republiko Josip liro/ Tito jc sprejel brez števila sožaluih brzojavk od šefov držav in vlad. Prav tako so prejele oJ> hudi elementarni nesreči izraz,- globokega sožalja Oti raznih drilžlcu in organizacij številno organizacije ■. domovini. G loko It a žulusl vlada tudi v jugoslovanskih naselbinah v ZDA, Kanadi in drugod po svetu, izseljenci in Jugoslovani, ki živijo v Teh deželah, so mnogokje takoj začeli zbirali prispevke za prizadete. Iz vseh dežel sveta jc prišla pomoč. Nacionalne Organizacije Rdečega križu in druge dobrodelne organizacije so podvzele široko akcijo, 1 ,e-ula in vlaki so z vseh strani vozila v Makedonijo zdravila, sanitetni material, živila, odeje, obleko, in druge potrebščine. Yes svet je odprl svoje srce, da pomaga nespečnemu mesiti. Ko zaključujemo to poročilo (tretji dan |jo nesreči), reševalci še vedno kopljejo med ruševinami. Se ot še bodo odkrili grobove, h živih ve i i I m manj. Skopje, mesto olj Yardnrju je danes vidik« grobnica. Toda jutri se bo nanovo rodilo... Iz ruševin bo vstalo ponosno ¡ti tullirlo, ^ nedeljo 28, julija so se zbrali predstavniki mladine v Skopju na sestanku, ki £« j c sklicalo predsedstvo Zveze mladine Makedonije. ?,e !5. avgusta sc bodo v Skopju zbrale mladinske brigade iz države in bodo začele odstranjevati ruševine tu oživljali mrtvo mesto za lepši in srečnejši jutrišnji dan, VSEM IZSELJENSKIM ORGANIZACIJAM, DRUŠTVOM, SKUPINAM IN POSAMEZNIKOM Ki m rd i n aci i "k i i k 1111 > r i z m' I j i-33 ".k i |i imi i i ¡- 11 rvnts k p. Slove»ije^ Srbije, Makedonije ter Rosne iti Hercegovine apelira na vse jugoslovanske izseljenec t Hrvate, Slovence. Makrdimrr, Srhe in Črnogorce) Ji c- glede kdaj i a zakaj sti zapustili domovino, da se |irikl Jurij» k m eri n orodni n krij i zbiranja pomoči zn svoje tirat» v Skopja, ki so težko prizadeli po katastniFulneni potresu. Koordinacij siti milun' izseljenskih matic ¡e prepriča n, liii bodo noši izšel jen [J mrli oh tej priti ki, pri že začetnik in mn ih zbiralnih akcijah v In mi men, poku-zo!L svojo visoko zavest, činvekoljulije in ljubezen i.ln rojstne dežele, Organizacije, društva, skupine in posamezniki naj pošiljajo svoje prispevke zn prizadele v Skopju na žiro rflnin št. 101-11-689-!» Beograd za Skup j c. V Zagrebu, i1!. juliju 1U6). koordinatii&kl odbtit-izseljen tfrfIt nuti¡a jugoitaoije Umrl je ljubljanski nadškof dr. Anton Vovk nedeljo ?. julija zvečer je umrl v Ljubljani monsigiior dr. Anton Vovk, nadškof ljubljanski. ¡Nadškof dr. Y ovk j c ž.c del j času bolehal za težko sladkorno boleznijo, podlegel jkl ¡e možganski kupi. Anton Vovk jc bil rojen 19. maja 1900 i Vrbi na Gorenjskem. Ril je daljni sorodnik našega velikega pesnika dr, Franceta Prešerna, saj jo kakor pokojni pesnik izviral iz prastarega rodu Ribičevih, ki žive i Vrbi že ud Iti. stoletja, Y Ljubljani ji- bil najprej sluhu kanonik. v škof:i pEi je bil posvečen I, decembra lČ4ft, Ko je ob 500-lftbiici ustanovilvr 1 j ubijali-skn škofijei postala nadškofija, je bil 10. fehru-Eirja l%2 imenovan za nadškofa. Dve leti prej pa ga je ljubljanska teološka fakliItein imenovala z« čast nega doki or j« teologije. Imel je naziv: Veliki kancler teološke fakultete. Pokojni je ležal na mrtvaškem odru najprej v škofijskem dvorcu, nato pa v stolnici, Njegovemu spominu so se ob mrtvaškem odru poklonili tudi predstavniki komisije za. verska vprašanja Sil Slovenijo s predsednik oni Borisom Kocijančičem, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in p red seti n i k komisije za verska vprašanja so poslali nadškofijskemu ordinariatu tudi pi-sinrmi sožalje, kjer so uaglašene zasluge, ki si jih je pokojni nadškof pridobil za vzpostavljanje in urejanje odnosov ined državo in cerkvijo ier njegovo vztrajno delo za čim boljše sožitje med ljudmi. Izlet v Polhograjske Dolomite Trle.il in indo: D. K. iVijipfl šola iJrtsr' Topol Poseben svet so Polhograjski Dolomiti med GradašCieu in Soro, Blizu Ljubljane sn, n so vendarle odmaknjeni, kakor da bi bili nekje na meji. daleč proč od jaiti in mest. Ta gričevnat svet je bil nekoč, poleti in pozimi, izletniška lučk n, kamor ho Ljubljančani najraje hodili. Gostilne na Topolu (Sv. Katarina), Grabcih in nuli po okoliški]» vasieuli (Toško čelo, Žlebe, Tokovne, Knapov/« ild.) ho bile ob nedeljah vedno prepolne. Casi pa so se močno spremenili. Ljudem se vet ne ljubi Itodiil jveš iz Ljubljane v hribe. Mungo jilt je, ki Linaje še avtnmnbi!e, pa indi avtobusov je zdaj toliko, du gredo skoraj vsi ob sobotah iit nedeljah raje kam delj. na Gorenjsko ali pa poleti kar k morju. ^ Polhograjskih Dolomitih je sedaj minio in le ob nedeljah gostilne pod vrbovi malo nšive. No, zdaj yam tudi ni treba hoditi pes na Topol. fz vasice Sore. nedaleč od Medvod je ob poiokn Ločnici speljana zelo dobra cesta (vozi Indi avtobus) do vasice Trnovec, kjer je bil nekoč rudnik svinčene i i p zi v os rebrne rude. Pri zaselku Kimpovže ho še viri ni ostanki rud niških naprav, ki jih je leni 1926 dokončno uničila velika povodenj. I n st- prične cesta vzpenjati in prav kmalu pridemo na preval, kjer jn majhen zaselek, imenovan G rabei. Preval pri Grabcih je pravzaprav križišče iseh poti, ki vodijo bodisi v doline, bodisi naprej v liri be. Od tu vodijo zaznamovane gorniške steze proti Grmadi (MÍIH111) in Toscu (1021 m), na vrh Jinga (800 n) nad veis jo Topol itd. Po pešpoti pridemo v dolino razen skozi luško čelo še minio griča Jetrbenk, kjer je pred več sto leti stal grad roparskih vitezov Ha rte h he rgo v. Po potresu, ki je lem 1511 grad podrl, ni o njem ostalo nobenih sledi. Kita jmi vodi preko Grmade v Polhov Gradec, druga pa preko Osovmka v Škofjo Loko. Na vrhu razglednega Osovnikn. kjor stoji starinska cerkvica sv. Mohorju (zgrajena istega leta í551 ^ kol je izšla prvn slovenska knjiga) iti čistit noi lovski dom. libitej samotnega znamenja vodi steza proti stari cerkvici So. Jakoba Znamenita Posl.ojliska jama ho letos \'ei'jetno umila rekordno število obiskovalcev iz Jugoslavije in raznih krajev sveta. Do Lonca meseca maja je Postojno obiskalo 20 odstotkov več ilo-jeieic:tli in inozemskih turistov kot lani do iepa časa, Do 31. maja lanskega leta je bilo v Postojni 43.033 obiskovalcev, lotos ¿»n že Glavni naval turistov po bo seveda, kot vsako ieio, od julija tja do kunca septembra. Splošno jr ra d ¡jenu podjetje isPinciir« \ Novem mestu je lolos zgradilo več Stanovanjskih zgradb, v katerih je nad 100 družinskih stanovanj. Podjetje Pionir* je vsa stanovanja že prodalo raznim interesentom, predvsem raznim podjetjem in ustanovam. Prihodnje leto pa bo »Pionir« za prednjo zgradil še več stanovanj računajo, da jiJi bo okrog 20(.1 , saj je povpraševanje po stano- vanjih i' dolenjski metropol i Sc vedno veliko, Stanovanja so razmero... poceni: enosobno stane nekaj več koc dva milijona dinarjev, dvosobno uk rog 3.4 inJli joua, trisobno pa nad s dri milijone. Seveda so vsa stanovanja opremljena s. ustreznim kom fort om, ■ V Gradu pri Preddvoru blizu Kranja so prve dni junija odprli novo testo Grad—Seiiiiiršku gora. Cesta, ki je dolga okrog S km, povezuje z delilifi gorske vasi Ravne, Apno in Ëeutnrsko goro ter odpira nove možnosti razvoju turizma ob vznožju K lihi n iških planin. V V Šentjanžu pri Sevnici so pred kratkim po-vočali šolsko poslopje, tako da so s prizidkom dobili štiri nove razrede in stanovanje za učitelja. Okolico nove šole in dostop do uje pa bodo uredili šolski otroci s prostovoljnim delom. Nedavno so v Gaberške m pri irbovljah položili temeljni kamen za novo tovarno tranzistorjev, germanijem ih in silicijevih diod in se-len.sk ih u.stiii; mikov. N O v o tovarno gnidi zimruL jugoslovanska tovarna »Iskra«, dogradili pa jo bodo v dveh etapah. Prva fnztt gradnje naj bi bila zaključena že prihodnje teto do meseca maja, 4 poletju pa bi že stekla poskusna proizvodnja, Z novo tovarno tranzistorjev se bo precej povečala gospodarska moč I rbovclj. slasti pa jc ta tovarna pomembna za trboveljski revir zato. ker bodo v njej zaposlili v glavnem zensko delovno silo. i>. n. Samotarsko jezero pri Podpeči Pod strmimi krimskimi [losIujul je vasica jezero, pred pragom Podpeči pri l.jn bij 4llj E«. Modu leč- od ceste iik ob V n s i Jcitro SC intim j El tudi pravo Jezerce. Nekateri ga imenujejo Podpeško. večina ljudi 4' tistih krajih pa kratku-malo mko kakor vas jezero. Majhno je, ti lepo. Vsenaokrog so gozdovi in pašniki in kar mirno jc. če sc s pomni mo, koliko je vedno hrupa uh Blejskem ali bohinjskem jezeru In rut vseh drugih izletniških točkah Slovenije. Podpeško jezero je v zatišju in |m.n. prijetno je posedeti na Irali ob njem ali pa se v poletnih mesecih uidi okopati, saj jc vode dovolj, čista je in tudi precej topla, /,a okrepčilo izletnika jc sc ved n t tuli poskrbljeno; če ne bi bili zadovoljni s skromno gostilnici) i 4Eisi jezero, pa UilEljo V Podpeči kar lepe rasla v racijo, ki stoji bh ob Ljubljanici in kjer ju zabave vedno dovolj: tudi plešejo pogosto, ne le oh veselicah tu praznikih. Cementarna v Anltovtm se — prav laket kal drugi kolckmi — zelo trudi, da Isj čim Ijolj izboljšala svoje izdelke in si z njimi uirLu pot uidi n n inozemski trg. V prvih iHilih mesecih letošnjega letu jc podjetju uspelo ¡zvozili v Italija iJi nekalcrc afriške dežele z« 2H'š.()CH) dolarje^ cementa iti salonitu. V tov orni pa. so pF^pHf&iiu da hodci do konca leta dosegli svoj izvozni plan — lo je izvoz v vrednosti 120.000 dolarjev. Na Dolenjskem bodo podjetja in občine z lastnimi sredstvi precej poživile turizem, saj hodu letos in prihodnje lelo za izboljšanje pogojev v znanih turističnih krajih vložili skoraj 2 milijardi dinarjev. Predvsem bodo z novimi Investicija ju c omogočili boljše izkoriščanje toplih naravnih vrelcev v Dolenjskih Toplicah in tudi v Čftleških Ioplicah. \ Cnteskih I opikali namreč zaradi pomanjkljivih naprav odteče brez koristi t. Savo večji del termalne vode, ki ima do sio-pinj. Podobno je tudi v Dolenjskih Toplicah. 'L novimi napravami bodo precej izboljšali možnosti zn izkoriščanje toplih zdravilnih vrelcev, tako da voda ne bo več odtekala v .Savo, Krko in v potoke. ■ V V Satahovcih blizu Murske Sobote so (c dni dobili novega vaščana. O teni dogodku govorijo povsod po Prekmurju. Mati in sin st n sc srečala po dvajsetih letih. Marija Vrečič iz Satahovec je leta 1941 roti i la v Sombathelvu tretjega otroka K«Imami, ki so ji ga kmalu po porodu vzele madžarske okupacijske ohlasii. Domov se je vrnila brez sina in nobene vesti ni več slišala o njem, likala ga jc preko Rdečega križn iti ker ni dobila nobenega odgovora, je mislila, da je sin mrtev. Natančno po dvajsetih letih pn sc je oglasil njen sili Kalnian iz Arand jelo ven. Tam je končal letos industrijsko keramično šol n. Prej jo živel na Madžarskem, potem pa po otroških domovih v Jugoslaviji, Prvič sta se srečna mati iu sin s roča!« n n železniški postaji v Ar and jel oven* zdaj pa jc prišel sin k materi in bo osial v Slo-vcilij i. m Cestn. ki vodi od Murske Sobote i i.emluvo, je v trenšovcih razrita kot bojišče. Nekatere obcestne ograji1 so podrte, na mestu, kjer jc dolga lc(a stala sluj-u šola, je ostalo le še ticksij opek. A Crenšoveih v teh dueli prav marljivo pripravi j aju cestišče, ati katero budi» v jesenskih dneh vlili asfalt. Zu staro šolo ni treba žalovati, bila je zares stara, ^ »Nadinem ogradne so že skopni i temelje iu navozili precej gradbenega materiala in v jeseni bo stala tam moderna nov« šola. Zraven so že zgradili stanovanjski blok za učitelje, veterinarja ter za zdravnika in lekarnar j«. ki bosta kmalu doli M« zaposlitev v tren-šovcih. Pri gradnji ceste pomagajo ljudje iz okoliških vasi in jeseni l>o njihovo delo bogato poplača ti n: asfalml trak bo povezal Soboto in Lendavo. Pn novi cesti bo vožnja pravi užitek, saj so ovinki zravnani in lepo speljani. košnja f» ¡.riški dolini V .Vttb' Dul pri Komnu je prižel iz Argentine rte nbisk k svojemu 86-letnemu očetu Jože Furlan, S sebnj je pripeljat tudi soprogo Zdenko Koto; 7.. IJeniSa jtfmeriaki rojaki, ki so se EJ juniju u{leleiili pzpnidnennega izletu po Sloveniji, fotografirani na Meškem otoku F-tn -5, Lta^Sit lílí/ii znane farme % j urniščii pri Ptuju, kjer vzrejajo zelo kakovostno pasmo konj, ž.e nekaj časa rijo j o buldožerji. V kra ikoni bodo hi .začeli gradili veliko farmo bekonov posebno vrši c mesnatih prašičev. Izgradnja celotne farme bo terjala okrog 1.4 milijarde dinarjev, na farmi pa bodo letno vzredili okrog 50,000 bekonov. Vzporedno z gradnjo nove farme bckonoi. ki bo povsem dograjen a in opremljena piiluxlnjc leto. so v okolici Ptuja žc začeli odkupovali zemljo, na kateri lindo pridelovali potrebno krmo za farmo. V okolici Kidričevega, Turnišča, Hajdine in dragih krajev pa so Indi posekali precejšnje površine manj vrednih gozdov, ki jih bodo letos in prihodnje leto spremenili i plodne njive. Velika farma bekonov v J urnišču bo v celoti potrebovala okrog 20.000 hektarov obdelovalnih površin y.n krmno bazo. V letu l%!> bo tu farma ¿e delala v polnem obsegu in bo s svojimi proizvodi zei Saga la domače ter inozemsko tržišče. S svojo proizvodnjo so bo farma bekonov v Turnišču uvrstila skupaj z znano farmo bekonov v Um mi (blizu Domžal) med naj večje tovrstne farme v E v ropi, ■ Ge vas zanesi: pot v majhno prekmursko vasico Žižke, vas bodo ljudje najprej povabili v gasilski dum in odkrili bodo pred vami novo motorno brizgalno. Zraven pa še dodali; iNi 1o brizgalno nismo ponosni le mi, temveč tudi naši izseljenci v Kanadi, ZDA tu še ponekod. Tildi Oni so .zbirali sredstva za njo in nekateri so se še posebno izkazali. Veseli nas, da še niso pozabili starih krajev. Horvatov Ignac, ki živi v Hamiltonu, nam jc veliko pomagal pri zbiranju prispevkov. Se in še bi morali naštevati imena.« /nlužuiško podjetje d’nmurski tisk- v Murski Soboti je te dni izdalo posebno knjigo, ki j c posvečena pokojnemu skladale]]n, glasbenemu pedagoga in kult urn eni n delaven Slav kn Quieren. ■ \ Zenkovcih, ki je rojstna ^ns najbolj znanega ciganskega orkestra Geze baranta, govorijo V zadnjem času zelo pogosto O novi Soli. Doslej so oirooi hodili v io)o v Bodonce, kjer pa jc žc shira iti pretesna. Zato bodo kmalu zei-eeli graditi novo. Za lokacijo v Zenkovcih soglašajo tudi prebivale! okoliških vas!. Tovarna Jmpolt v Slovenski Bistrici bo letos za svoje delavce lil razne strokovnjake zgradila 35 novih stanovanj in bo tako precej omilila perečo stanovanjsko stisko. ■ Zo konec julija ali v začetku avgustu bi> Ormož tlubil sodobno bencinsko črpalko. Sredstva st ti prispevala podjetje »Petrol* (!2U milijonov) in občina (10 milijonov). m i/tpit Fulu: Inku. Coji a nwfi'tni> Veit ra t se zgodi, da .se ljudje ponesrečijo \ planinah. Vt-i:L ral beremo tudi i časopisih o mladih ljudeh, ki niso znali bradati svojega poguma in jih je (¡lirska reševalna služba našla ic mrtve. Kite v dolino je prišel prepozno. Poleg pri je I-iiogEi razvedrila naletimo v planinah uidi na marsikatero nevarnost, ki sc ji mladi ljudje nočejo odpovedati, ampak vztrajno merijo svoje moči z naravo. Gorski reševalci so se vedno i/.k a zali v svojih akcijah iti so že rešili mnogo življenj. Včasih pa je bila njihova pol do ponesrečenca predolga in so zato prišli prepozno. Kako priti čini prej d n ponos ročen ca in mn nuditi prvo pomoč? . Alpaki letalski center iz Lesc in Gorska reševalna služba sla v skupnih vajah ?,0 iick:ijkrat pokdJKJiki, dei bo reševanje ponesrečencev v bodoče potekalo hitreje. Padalci so postali sodelavci Gorske reševalne službe in pred kratkim so izvedli vajo im Sorški planini tiad Bohinjsko Bistrico, Nad 1300 metrov visoki Sorški planini sc je panes reči 1 h ri holmce. Gorska reševalna služba v Kranju je dobila obvestilo a tem dogodku. Nekaj sekund pot neje je že zvonil telefon v pisarni upravnika Alpskega centra, Silv« Orožima. Trije kranjski reševalci so z avtomobilom hiteli proii kraju nesreče, toda,.. Kuke priti z nvto-moljilom v planine? V T^se:ih $o medtem potegnili iz hangarja Štiri sedežno turistično letalo, ki je nekaj minul pozneje váletelo proti zamcglc-nim hribom. Pilot in izkušena padalca Janez Brezar ter Silvo Orožim so lc približno vedeli za kraj nesreče. Visoke izpod oblakov so z očmi preiskovali vrbove planin, da bi odkrili ponesrečenca) in končno so uspeli. ■ \ idiju ga!« je vzkliknil eden izmed posadke, ko so preleteli nad Sorško planino. Kupoli padal sta se napeli in jiadfllca sta se spuščahi proti ponesrečencu. Nekaj sekund pozneje sla žc prišla In sredi planinskih vrhov in mu mulila prvo pomoč. Njuno letalu je še vedno krožilo j m d planino in lahko so gn opazili tudi elani Gorske reševalne službe iz Kranja, ki so se medlem z avtomobilom bližali Sorški planini. Padalca .sta obvezanega ponesrečenca spravila do avtomobila in pot do bolnice je bila zdaj dolga le nekaj minut. Boj za življenje ljubitelja planin je bil srečno končan. l Ja /'o rebreh Košute rmrf Kofcami FuH: a. Tmh5ü Vse to jkl je bita, le vajft, kajti 24-lctni Davorin jo bil naročen ponesrečenec, kljub leimi pa so se reševalci potrudili. Vaje se uspele, zato lahko pričak ujemo, du v j *.■ bomo i- bodoče manj slišali o nesrečah v plani- nah, kajti pomoč iz zraka prihaja hitreje. ,,. Da bi bilo več razvedrila in manj nesreč v naših planinah! Čopov Joža vedno prvi v navezi ANTf' MAHKOTA Sedemdeset let je star — koledar ne luže. Pa je težko verjeti: preveč prešeren nasmeh ima in premlade oči. Večna mladost je darilo triglavskih hribov, ki jim je posvetil življenje, Prav (oliko je star koi organizirano slovensko planinstvo. 7.a sedemdesetletnico ga j c predsednik republiko odlikoval i: Redom tlela z rdečo zastavo* za življenjsko tlelo h planinstvu in alpinizmu. Radi bi torej spoznali vsaj delček njegovega življenja. Joža, povej n»m!< .■■Ofe je tako kot j ¡iz delal t jeseniški ž.elo-zarni. Enajst otrok je bilo, toliko, tisi jih je muti komaj v enem dnevu na sonce zn osi la. < Štirinajstletnik je že delavec v valjarni. Od žarečih žic vodi pot h goram n n. obzorju, Iz kamre prinese Jože zarjavele kline, spremljevalce i/, sten- Stolčeni kosi železa tako različno so oblikovanj -- so mejniki zei njegov plezalski čas. Najprej Irontarski žebelj, ki ga je imel s seboj, kit jo prvi kraj prijel za skalo v steni -1921. letu v slovenski smeri i Severni triglavski, steni. Potem kitni, ki si jih je koval sam- Merilo skromnih začeikot, saj jih je izdeloval po vzorcih. ki so padli nemškim plezalcem iz steno. Nove smeri, prvenstveni vzponi po vseh Julijcih. su Jožev spomenik. Spomenik prvega dotika za tiste, ki h (h lij n za njim in za tiste, ki gledajo gore samo iz doline. Potem pride vojna. Jožu. je zaprt, se skrivil ^ Ljubljani, dela zn Osvoboditev, ku sem meti okupacijo s(ai nu Šišenskem hribu in gledal Triglav, sem jokal.* Po končani vojni je prva pot v železarno in V hribe, I n sproščeni čas, tlA Joži - petdesetletniku, moči, d ti prerase samega sebe in svojo generacijo. Prepleza topov steber-« — še danes nedvomno najbolj velikopotezno smer \ Triglavu, Štiri dni je s soplezalko v steni. In ko na koncu tovarišica ne zmore več, izpleza sam. Samo v srajci — vso obleko ji je pustil v steni in doseže vrh, Sestopi v Vrata in čeprav mora št: enkrat bivakirati in ju uu smrt utrujen, se naslednjega dnu skupaj z reševalci takoj spet vrne pod Triglavov vrh — na pomoč. To je samo en kamuu eh drugi Jožev spomenik — za legendarno tovarištvo. Pa Ježevo veliko srce, ki ga najbolj občuduj c u I t Spomin na očetovskega plezalca, ki mladim fantom v V ralih nikoli ne pozabi še pred zoro skuhati čaja, pripraviti malice in dati nasvetu za nameravani vzpon. Govorim ■/. Jožo in ne morem verjeti, da je bil rojen V prejšnjem stoletju, ko pti jo (ako trdno \ rašfen v dditiHŠn j i čas. Nikoli ga nisem videl plezat[, pa ne mi /tli, kot ilti. bi bila sodobnika, Čopov Joža je vrstnik vseh slovenskih alpinistov — starih iti mladih. L vsem planinstvom jc navezan utr eno vrv: je prvi v navezi, |e velikan! V nemškem ÍSch’warzwaldn rojena Donava dobro shodi že v svoji ruj sini državi, skozi avstrijsko prestolnico potuje že kol koketna mladostna navihanka. A’ Budimpešti jo minejo pubertetne muhavosti in ko pride na vojvodinsko ravnino k nam, jc resna* odrasla, počasna. Pod beograjsko trdnjavo sprejme roko naše Savo, Skupno in mirno poleni potujeta nekaj deset kilometrov čez ravnino in potem ... Osem držav obišče Donava na svoji 2900 kilometrov dolgi poti in povsod se olí naša lejío; ko pa pri do dr> Karpatov, se začne njen divji p tes. V Djerdtpn občuti, da so ji Karpati podarili vse preveč ozko strugo, zalo na trm delu zdivja. Tako besni sto kilometrov natančno po romunsko-jngoslovanski meji. Črnemu morju pade v objem že vsa upehana, umirjena in stara. T.judj e so se že davno trudili, da bi umirili in ukrotili Donavo v Djerdapu, a doslej jim še ni uspelo. Pred djerdapsko k lisura so vedno trepetati mornarji., ki so pluli po Donavi, kajti zahrbtno podvodne čeri so grozile ladjam, Sumo izkušeni piloti SO tali ko vodili ladji- po tem drli] in še to samo podnevi, V poletnih mesecih je bilo še huje. Aminu gladina sr je včasih tako znižala, da so ladje morale čakati na boljši vodostaj tudi po ves mesec. .S tein pa je Donava povzročala precejšn je težave, saj pluje lemo skozi Djerdap nad 10,000 raznih ladij, ki prepeljejo pet milijonov ton blaga. Divjemu in nagajivemu Djerdapu sla zdaj napovedali vojno Romunija in Jugoslavi ja. Dolgo sij: obe državi kovali bojne načrte, kako bi jo pokorile. Zrla j je vse znano. Cez sedem let bodo ladje mirno ponoči in podnevi plule mi mo skal- Luč 2 Djerdapa F, I. nalili sten Karpatov in takrat ba Djerdap prinašal našemu gospodarstvu velike koristi. Sklep obeh držav je tak; še letos hodu začeli v Djer-[lapu gradili liidroceritralo, ki bo ena naj večji h na svetu in bo dajala .sama toliko električne energije, kot se je pred dvema letoma dajale vse naše elektrarne. Mariborski otok, Jablanica. Split, Mavrovo,., v-še te centrale bodo igrača proti velikanu, ki bo v tednu h letih zrasel med Karpati. Jugoslovansko gospodarstvo bo s tem dobilo novih deset milijard kilovatnih tir. Centralo bosta gradili dve podjetji; romunsko in jugoslovansko. Električno energijo iz Djer-(hipa si bosta prav tako delili ol>c držati. Gradit j ti bo seveda ogromno stala, zato pa hn pr* dograditvi bogato vračala. Okrog 4 Dona vin pritok Morava «o bolj poplavljal, /uto «o /o zučeb z regulacijo ic reke. Inženirji so razmišljali tudi o teni, da jo včasih vodo&taj Donave take nizek, da hi bilo vode premalo, L tuli Inim se hello izognili. V Djerdapu bo nastalo veliko jezero, zaradi katerega ho treba marsikaj žrtvovati. Poti naraslo vodno gladino bo izginilo nekaj naselij. Na jugoslovanski Btruni se he moralo preseliti deset lisoi ljudi, tia romunski pa pet najsi tisoč. 1 o se i,- g hi vnem krnel j e z revne zemljo, »Seveda, se vsiljuje vprašanje, kuni ■- icini Ipu lini. kuj bodo počeli, ko ho njihove domove zalila voda? Država bo vsem prizadetim izplačala zemljo ¡ti hiše, ki se bodo potopile v novem, jezeru, za vse pa bodo zgrudili nove naselje v Kladovem. rie (o: ali bodo ti k melje dobili zemljo drugje? Odgovor; Dobili hudo denar z.u svojo zemljo in če bodo hoteli, si bodo zemljo kupili drugje, /a kruli pa jim je kljub le mu poskrbi jenu, Okrog H(l00 domačinov bo zaposlenih pri graditvi centrale, ko pu bo čez sedem let delu končano, se bodo ii delavci iisjm>-sohili zn drugo delo. Medlem hudo prišli do kvalifikacij. Centralo i Djerdapu bodo gradili sedem lci-lo seveda ne pomeni, da v tein čusu m* bo plula '.kozi slikovito sotesko nobena ladja. Uiln bi prc-leltk:! škoda, kajti na Donavi je mučne razvit mednarodni promet. Ladje bodo v trli sedmih i lih. ko ho rastla centrala, mirno plule proti Črnemu morju in obratno. Ko bo centrala že h (ek la, hu ladijski promet olajšan, saj bo globina slrugc večja, pin v ob jezu pa bodo ladje spuščali / dvigali preko posebnih bazenov. C: e z, sedem let! Takrat Djerdap ne Ivo več strah za tiste, ki plujejo pn Donavi, ampak bo bolj znan kut krti j. iz katerega dobivajo naše tovarne največ električne energije. Djerdup je tudi zgodovinsko znamenit. 2e rimska cesarja Tiberij in I raj a n sta tu gradila cesto. \ prejšnjih stoletjih so nastali tod mnogi bizantinski in slovanski spomeniki, le priče pretek lonti tie bo zalilo jezeru, mapa k jih [mrlo preselili v novo nas olj e pri Klado v cm, kjer bodo odprli muzej. Sem bodo prenesli (udi nekatere dragoceni: stvari iz potopljenih vusi. Toplaki in smrt MITJA VOSU J AH .Vitja ¥oinjak, član izvršnega tidbvra Slovenske izseljenske matice, se uspešno id očija!)) ja fttdf kot pisjiMj-Inlitl je ž« oeč knjig. Črtica, ki jo nbjauliannf, je. ir. njegove S!bj!,A,iLl črtic, ki je nedavno izšla pt>d rdiiifo-oom ii'ji!0 in kric Pri I up I ji k t> v ee i dedu je vse minilo illio in mirno, do so še domači komaj oiHizili- Bolan ni iiil nikdar, odkar je shodil, ni niti dneva preležal v postelji. Ko tuu jih je bilo osem-insedemdeset, je sicer guspudinju ’Tila že klicala duhovnika. Na samo novo leto j c staremu sjjo-rtrundo, da je padel iri metre globoko v vodo in sc okopul. Do doma je imel skuri) uro hoda (bdeč in pu naj hujšem mrazu. Sele potem si j C lahko slekel premočeno obleko, se odrgnil s plat- nuno rjuho i 11 zlezel v posteljo, Stenski ju naročil, naj m n skuha liter vinu, ki gu jc vročega popil. Zdravilu mu jr bilo premalo, zato jc vse št; ouk tei i ponovil E n zadremal. Ko je zvečer res pri tel Kil pni k. ga ni našel tlom a. Povedali sot da je šel k soseda voščil praznike. 0 smrti ni govoril, te razmišljal ni nikoli o ujej. petinosemdeseti rojstni dan, Ih Jo je sredi Februarja, sc je vsa družina spel zbrala okrog njega, Najprej so poskusili, kakšno žganico jo nakuhal, potem jfiii je narezal šunke, Lihi pa jc n ei r! I tei 111 poln krožnik hrena. Popili so še nekaj kupic vina, ga pohvalili, kakor sc spodobi tu nato kot vsako lelo čakali, kaj jim bo povedal. Vso vii žri c j te namere jim jc namreč vselej sporočal n n is it dan. ■■Pur jimčkov bi letos prodali, jc odločil. Drugič spet je ime! večje načrte: Na bregu poleg resja je vinograd ojiešal, izkrčili ga bomo in preorali., saj na tu. manjka žitai-i Ali pa: fNtitl litšo hi lahko rigolali in nasadili mlado irsje! Kredit bom vzel po bunki, vi mi pa boste podpisali [c Deset Icl jr že tega, kui- jili jc celo vprašal za na.si ri: Kaj mislite, te bi sr šc enkrat uženil?š prevzel, najkasneje rln jeseni! Seja! boš lahko že po svoje, jaz bom umrl!«: 1’rav nič drugače kot vsa leta prej, povsem ravnodušno, kol če Id sklenil, da bodo popravili že precej slabe svinjake ali pa poklali vse kokoši. dri ti c bodo v«č zobale v goricah grozdja. >Unxrl bom, čas je že.i je ponovil, potem iti bilo nič več posebnega. Kot že sedeminšestdeset Icl vsak dan je mirno popil svoja dva litra vina, in ker je bil posebno važen praznik, še dva povrh. Ker se je že zmračile, se je slekel in spravil spat. Snt rt je bila pravzaprav samo njegova skrb. kjer drugim ni bilo treba pomagati koi prt rigolanju ei 1.i krčenju, rtu so zalo nanjo hitre pozabili, Maj n (teti pit tudi ii i ¡niči kjgj dosti časa, da Eh se f. njo ukvarjal. teirg j c skopnel po b regi h, marec se je že bližal til se je zato mudilo za rez. Ce bi odlašal, bi sok pognal v rozge in bi trte na ranah jokale. \ Klij oslabele bi. če se ne bt čelu posušile, Vsak dan nd j n (ra do «oči jc ostajal v goricah j it zbirni mečne Irsc, ki jim je poleg rožnikov pušča E še d (lige špLirtme, prirezane nu pri ali te več ocen, šibkejšim ei i i takšnim, ki so se prejšnje leto preveč upehali, je puščal največ dva reznika. tla bi sc malo Spočili. Božje je sproti zbiral in spravljal nu kup poleg sleze, da ga ho lažje odpeljal. Kn ji- k u 11 te I, se j e I < i i i I kopi, lake hitel ni še nobeno leto i>ro j, -Sicer je vsak zamah ih> malem čutil v križu, u sc je že i pol ure ogrel in delat kakor v mladih leli.li. I .r po strmini je težko lezel navkreber, zalo jr včasih zasekal motiko gluho k n v zemljo, se oprijel ročaja in se potegnil zn korak više. Potem pn je spet sekat rtiz-topHmo ilovico, jo obračal in skrbno pazil, rln ne zadene ob trs. Nekaj prej kot sicer sc je sprini! v klet. riti pretoči \irio. Vreme je Uliti kot naročeno, niti naj rab lej št vetrc ni plimi. Opral jr dobro po lov-njake in širi in ¡tike. postavil un prvega lakom-uieo in na velikem sodil v kolu odbil čep. Elit je zadovoljen z barvo vina. ki je lilo v škaf. in tudi okus je bil; kot. že dolgo ne, Vsakokrat, kadar je spel porinil čep nazaj v odprtino, se ji* n ei s i ii ej 111 Imgiitem u pridelka. Nalival pa je v škaf več kot za ped pod robom, da gu je lažje dvignil na sod. naslonil na lakomnico in izlil. Ko je trnje v goricah že bujno poganjala, si jo končno oddahnil. A ne za dolgo, saj je kmalu sedel k mizi in se lotil čudnih opravil. Obadva sina je poklical k sebi In jima naroči I: 1 k) zdhtj Som vsi- oprtih'il, v ezul a pu bosjdi J.t-vidva! Le glejta, da mi ne uničita goric! Vse skupaj bo prevzel starejši, luko sem že napisal, tebe pa bo izplačal! 1 )n si ne hoški delala skrbi, sem seuh [tripravil osmrtnico zei časnike. In j p ■ umiti, zraven pa je denar za stmškt?!< beter I opiak jc vzel kos papirja in bral; petek (nekaj pik. kjer pride datum.) je umrl siar petinosemdeset lot naš dragi oče in ded IV A N TOPLAK kmetovalce, vinogradnik in bivši deželni potence Pogreb bo v nedeljo (spot pike) oh ute popoldne na farnem pokopališču, Mlaj tem n Milanu ni bilo dovolj svečano In jc zato predlagal drugače; Prezgodaj pas jc zapustil naš dragi oče in ded IVAN TOPLAK vinogradnik in kmelavalec z Brega, liiv-ši poslanec in vselej znveden rodoljub Umrl jc- v petek (pike), star pelin osemdeset Icl, pokopali gji J mn tu i Tiedt-Ejo (pike) oh treh popoldne na župnij skriti pokopu | iščll-cr ¡■Preveč besed, se je s (¡tri uprl, i zakaj bi j>« n e potrebne til razmetavali denar. Sam vem najbolje: ostalo bo. kakor sum napisal! 2f>l Starejšemu pa dnevi niso 5Si prH1, i glave. rje Se vse prav, oče. poslali bomo, kol pač hočete, Samo zavoljo petka in nedelje ne razumem, nihče no ve, kje in kdaj ga čaka smrt.* »Dober gospodar mora mislili na vse,< ga je poučil Toplakov tied. »Zdi sc mi, iIei sem si v petinosemdesetih Ici ih. zaslužil vsaj lep pogreli. Moti tetinem so naši ljudje pri delili za veselice, zborovanja in podobne zabave nimajo čusa, za pogrebe še najmanj. V nedeljah pa se zbirajo, kolikor s[ j¡li človek zaželi. Zato me meti tednom ne smote pokopati! Boin pač moral umreti v pc-(ek. nič ne pomaga!< Pomladni veter je že močno majal poganjke na rez ni kih in šparom h, po vseli bregovih se je raze vete! O sadno drevje. Toplakov tied j c sedel na soneti pred hišo, se grel in zadovoljno mežikal. Ko je iz drugega litra spil poslednjo kupico, se je domislil : Dovolj jo, grem v posteljo k In je res legel, čeprav je bilo se popoldne. Ko je pel ure pozneje mlada stopila v flobo ¡ji ga poklicala, se ji ni več oglasil. Samo hropel je še, tla je v strahu zbežala. 'Brž po gospoda, je zakričala, saj je bila pi-eeej pobožna. Se bolj pa se je hala zaradi so-sedciv, da ne bi govorili, kako je sl ari umrl z grešno dušo. Župnik Trinkaus je res prišel, ti sole drugi dan popoldne. Mlada je stopila k detlu, ki je p ra v ink rut sjh'1 prišel k sebi. IS apnita se mu je k ušesu in obzirno zašepetala, d.i pa ne It: preveč zaplašila z mislijo na smrt. >T rinkaiiB je zunaj, slišal je. tin si bo In ti in te je prišiti obiskali* s-Lcpfl otl njega, dober prijatelj je bil,* je stari vzdihnil- A je prepozno za razgovore, dajte mu vina, iz četrtega sodu )ia desni strani! Naj se napije mož. saj ga veti no žeja!« Ženska ni loko zlahka odnehala, še vztrajneje je Hilila v bolnika: »])a ne bo pil, jo rekel, lehe bi rad videl, nič drugega ! L ganil je, kuj bi radi z rij im, in se je zaiti ujezil: S sosedi in tudi z davkarijo sc nisem nikoli kregal ne loža ril, pogovorili smo se veti n o mirno in lirez advokatov. Ne vem, stekaj bi moralo biti rm [Drugem stem drugače, če sem kdaj slori! kuj narobe, se bom. najbolje zagovarjal simi!* L trudilo ga je, tla je h pet g [obok o zaspal, mla-tla pa (udi ni Iti la hudobna, du lu nul skupaj z župnikom storila silo. :'Nič ne pomaga, trmast jo bil vedno, tudi z:bij se m spremenil, st: je položila. Niti Trčil -kamnu ni bilo, du hi na sa mi-m koncu družil prijatelja. zato se je ¡v» kupit i najboljšega poslovil. Dva d rij pozneje je Toplakov deti spet odprl oči, prav ko je poleg postelje Rial Peter. Poskusil jo razkleniti že skoraj negibne čeljusti, kar mu je uspelo samo na pol. Z največjim naporom je nato izdavil: »V iuu!« In še enkrat, kot bi se bal, da ga sin ni razume]: s-V iiml* Mož se je pognal v klet, k četrtemu sodu na ■ lesni, odprl pipo in natočil v steklenico samo tlo polovice. Mudilo se mil je, da ded spe( nc zaspi, če bo treba več, lahko še enkrat stopi, Dvignil je staremu glavo in podložil blazine. Kor s kupico ni šlo, j c vzel majhno žlico in po kapljicah sipal pijačo očetu v ušla, Se en kozarce je izpraznil, preden j c starega minila žeja. Nasmehnil se je zadovoljno, da je še im koncu vse v redu, nato pa uiti je glava omahnila, lopla-ko v ega deda ni bilo več. /.godilo sc j c. kot si je želel, bil je res petek, Dva dpii kasneje so okrasili lojlrčni vrti s svežim smrečjem in z dvema razcvetelima vejama, ki ju jo nočni vihar odlomil z razcvetele češnje, Okrog krsto so ovili belo-modri-rdeči trak in vpregli konja- Postregli so sosedom in drugim pogrebcem, ki se jih j C precej zbralo. Po slabi cesti so počasi krenili proti pokopališču. Ljudje so bili vsepovsod dobre volje, po gričih so grmeli možna rji, bila jo prav velika noč. Poires. 1 luslmcijo je napravil ]x>k\ slikar Birolln letn 1958 /m UiHitio gruda it Podlimbarskega Potresni ponesli Okrog 1. 1900 svfi se £ poz n a [¿i v Ljubi j Etn L na tedanji tunel no obrtni Soli, Mnogi likovno usmerjeni dijaki iz to šole so odhajali študirat na duri it j ske umetniško zavode in akademije. Tako sva si tudi s pokoj n im Gvidom Birollo izbrala hi cilj. Vpisala sva se na enoletni grafični poskusni /.a v od. V naslednjem leiu pa itn akademijo upodabljajočih umetnosti. Na Dunaju je tetin j študiralo mnogo študentov slovensko, hrvatske in srbske narodnosti. Bili smo med seboj bratsko povezani, Zalo smo tudi ob skupinskih prilikah večkrat zapeli: Slovenac, Srb, Hrvat, uvijek bral i brni , .. Toda razen nekaj izjem smo bili siromašna mlada družina »Maicre Ume tu osli*. Izven šolanju smo obiskovali muzeje in galerije. Veknieri premožnejši tovariši so se hranili v »Menzi A kadetu i k i*, drugi smo bili pa zadovoljni, čc smo imeli k«j drobiža za prehrano v ljudski kuhinji. Zc leta 190» smo se domenili pri raznih sestankih, da ustanovimo dijaško skupnost društvo Vesna, v katero so vstopili kot člani tudi južni bratje, med njimi znana imena, kot Ivan Meširovic, Rački, Tomislav Križman, Kordič in drugi. Med Slovenci smo biti glasni začetni člani: Saša Šmite i. (prvi predsednik), slikar in grafik, dalje Gvidom Bi rol U, liin ko Smrekar, Maksim Gaspari, kipar Peruzzi, Anton Sever in uekaiere članice Slovenke, ki so študirale v umetno obrtnem muzeju žensko domačo obri. 1’edaj. ob obratu sLnleljn s Fin de Smele«, je zažarela i tuli Vesna*, naši! likovna pomlad. Iz mladih src sc ji: podzavestno razcvetela roža slovenske narodne umetnosti. Zanimala nas je stili* zncijii domačega narodopisja mnogo bolj kot impresionistične palete svetlih brez, travnikov in polja. Gvidon Biro!la jc bil med Vesnjaiii najdosledneje umetnik te zvrsii. Bila je to smer, ki je temeljila na izvirnosti motivike, kompozicije in im kvaliteti likovne pisave (HlJildšchrift (les Malers), Njegove kompoziciji: sr> bile podob- Gvidon Birolk (1881-1963) živopisec škofjeloške folklore ilAKSJM GArifAllI V juniju je umri n f.juMjani akad. slikar Gvidon Hin/Ha. Njegov prijatelj akademski slikar Maksim Gaspari mu je napi-sni spodnje orifiei? c spomin. Na sliki levo je avtor .Ifutitm Gaspari ¡t pokojnim G. Birollo (na levi) iv slikarjem lf. itibieem (uh desni). S1 tikali .in se na izidu v Gorju£ah ne lesenim baročnim reliefom z. rahlo povezavo secesijo. Tak je ostal Birolla kot slikar do koncu, še bolj dognan pa kot ilustrator. Tako se je uveljavil že teta 1907 v Milčinskega ■»Pravljicah-", kaicre sva skupaj ilustrirala, Nato pa v obširnem opusu zgodovinskih in pravljičnih knjig za mladino. Nuj omenim samo nekatere njegove ilustracije neminljive vrednosti. N. pr. S. Gregorčič vGljki*, F. Bevk: Tovariša . slikanica »Pravljica o Dravi*. Finžgarjev Triglav*, A. Širok: 'j rije braije in razbojniki«, Jurčič: Deseti brat*, M. Bor: »Uganke*. L. Zupan: Belokranjske pravljice*, »Irsko pravljice*, i Koroške pravljice*, Fr. Novšak: »Slovenske balade in romance« in mnoge druge posamezne ilustracije \ koledarjih, revijah in drugod. Naj ti l L bo k trn ču o dovoljen še mali rezime /a Biroliovo umetnostno veljavo. Bil je mojster slikar in ilustrator, katerega lahko spozna bister človek že iz nekaj centimetrskega fragmenta po njegovem znanju in njegovi izredni likovni pisavi. kulturni zapiski JUGOSLOVANSKI SLAVISTI POČASTILI HM-LETNICO SV, CIRILA IN METODA \ rniiju je bil \ starodavnem Ohridu * Makedoniji četrti kongres jugoslovanskih slavistov, ki jo lili posvečen 1 LOO-lctnici prihoda solunskili bratov sv. Cirila in Metoda v slovanske dežele. Kongres, ki jc zasedal v nabilo polni dvorani kulturnega doma iMošu Pijadef, je pozdravil predsednik Izvršnega sveta Makedonije Aleksander Grlifkov, Naglasil jc pomembno vlogo obeh bralo v ji a razvoj kulture slovanskih narodov, Zn njim ju pozdravil kongres makedonski nadškof, metropolit Doisilcj, d id j e pred s in vnikl trdi jugoslovanskih akademij, rektor univerze i* Skopja in predstavnik makedonskih izseljencev iz luronlu v Kanadi- ^ imenu slovenske delegacije je govoril akademik dr. Bratko Krelj, ki je izrazil željo, da bi tudi Makedonija, ki je luko vsestransko napredovalo, čim p rej dobila tudi akademijo znanosti in umetnosti. O življenju in delu slovanskih blagovestniku* sv. Cirila In Metodu so še posebej govorili Vasilij H jonski, dr. Radojčič iti ¡Ir. Trifunovič, Slovenca dr, Jože Pogačnik in tir. France Tomšič pa sin posebej osvetlila in v izčrpnih analizah dokazala slovenski izvor Brižinskih spomenikov, ki so torej slovenski zapisi, lic pa ccrkveiio.slovžitiski spomeniki. kakor so doslej trdili nekateri znanstveniki. PETI GRAFIČNI BIENALE V LJUBLJANI V začetku junija se je v Ljubljani začela pomembna kulturna manifestacija, Y. jubilejna grafična razstava, na kateri sodeluje s skoraj tisoč grafičnimi listi 542 avtorjev iz 4A dežel vsega sveta. Prvo nagrado je mednarodna žirija prisodila Američanu Robertu RnuschenbergU, drugo pa domačinu Janezu Berniku, (tudi lanskemu nagrajencu v Benetkah), To veliko kulturno prireditev, ki ni pomemben dogodek le za nas, temveč za vse širom po svetu, je odprl v imenu Zveznega izvršnega svetil sekretar za kulturo in prosveto Janez kipotnik. Poudaril je pomen in značilnosti grafičnega bienala, ra kute-reiii sodelujejo umetniki z Nzlioda in Zahoda, te ali one ii ei rud nosi i, rase, barve polti — in so predstavniki te ali one umetniške skupine. >Kul-lura je last širukih ljudski Ii plasti,* je dejal, rin prava, svobodna umetnost jc enakopravna in internacional¡stična, kakor je internacional¡stično vsako zares kulturno poslanstvo.*; Trinajst razstavljenih del jo dobilo nagrade, iTicd temi so kar šitrje listi jugoslovanskih avior-jev, poleg uji11 pa še Američani. Avstrijci, Japonci, Italijani, Sovjeti, Siamci, Poljaki in drugi. Res, imena nagrajencev in avtorjev pričajo, da je ta ljubljanska kulturna manifestacija srečanje medsebojnega razumevanja in spoštovanja. UKRAJINSKI UMETNIKI V LJUBLJANI Številnim tujim gostom so se ob koncu letošnje gledališke sezone pridružili še naši slovanski bratje iz Sovjetske zveze. Umetniki iz Sevčotikovega gledališča v Kijevu so bili io pot prvič v Ljubljani, S svojim opernim in baletnim programom so sc predstavili po glavnih jugoslovanskih mestih in povsod so doživeli prodoren uspeh. Najlepše pa je bilo v Ljubljani ■ -■ kot jc dejala režiserka tega gledališča, ko se jc po tretje m večeru uspelega gostovanja v sl o v e liski metropoli poslovila skoraj 2(l0-članska skupina Državnega akademskega gledališča, nagrajenega z Leninovo nagrado, Sicer pa je imelo zahtevno ljubljansko občinstvo kaj videli in čemu ploskati. Prvi večer so ploskali sijajnim izvajalcem baleta j-Don Kihot*. iiice! katerimi je bilo več narodnih in zaslužnih umetnikov Sovjetske zveze. Naslednji večer so predstavili nam nepoznano ukrajinsko opero iZuporoŽec* skladatelja Gulu-kii-Arteniovskegn. ki je imela za temo starodavne težnje po svobodi ■— nekakšna ukrajinska Miklova Zalit iz polovice prejšnjega stoletja. Zadnji večer pn je pomenil vrli umetniškega gostovanja. Prikazali so Cnjkovaškega oporo »Ma-zepac. Temo o belinami Mazepi. ki je hotel odcepili I 'krajino od Rusije, so porabili že številni literarni, glasbeni in slikovni umetniki. Čajkovskega inačica nam doslej ni bila znana. Bila pa je iskreno sprejeta, J0i-E ŠMIT V if& vedno Zemlja še vedno čaka tudi (ni malih (rtrak\ kakor le čaka mati peline odprtih rok, ocetno '£ odprtimi usti, da ti besedo pope, toplo, soeiio besedo, ki ozdraviš mf nje, li pa hitiš zn prividi in niti ne tK?s, čemu kelihi rož spomladi grenki so od medit. Ustanovljen je študijski center aa zgodovino slovenskega izseljenstva Pri predsedstvu Slovenske akademije znanosti in nniLitncisii je bil ustanovljen študijski center za zgodovini» slovenskega izseljenstva. Njegova naloga je zbirali iji objavljati gradivo za zgodovin,« slovenskega izseljenstva, znanstveno proučevati izseljenstvo ter objavljati znanstvena dela in organ iz i ra ti d< do na teni področju. Njegov glavni cilj je obdelati zgodovino slovenskega izseljenstva v obdobju približno od sredine 19. stoletja do lela 194 L Prva pripravljalna dola, ki so se začela, so usmerjena na obdelavo bibliografije izseljenskega liska ter liska o izseljencih, na obdelavo statističnih virov za zgodovino izseljevanja in evidentiranje arhivskih virov, ki pridejo v poštev za izseljevanje, toda vse to za zdaj v obsegu, ki je v- Sloveniji izvedljiv, Delo centra vodi svet, ki mu predseduje akademik univ. prof, dr, Franc Zvil.ter. SPRT NOVA POŠILJKA ZGODOVINSKEGA GRADIVA Slovenski izseljenski matici v Ljubljani! Cleveland, 9, julija i%3 Zadnji mesec smo odposlali z jugoslovansko ladjo Spet 13 zabojev zgodovinskega gradiva. Priloženi pošiljatveni lisi vam pove, koliko zabojev je bilo poslanih, koliko so tehtali in s katero ladjo so bili poslani ir. Clevelanda, Vsebina pošiljke je naslednja: Listi: Vestnik. Slovenski gladiator, Glas Naroda, Ameriški Slovence, Enakopravnost, Ameriška domovina, Slo-bodn, Proletarec, Prosveta, Slovenski svet, Cas. Nova doba, Glas Slovenske dobrodelno zveze. Glasilo KSkJ, .Edinost in Glasnik. Priložen jo tudi Ameriški slovenski koledar in okrog 31) spominskih knjig, izdanih ob raznovrstnih naših prireditvah in obletnicah. Za d i rek mri j Slovenskega narodnega doma na St, Clair Ave, Cleveland, Ohio: Janko N, Rogelj, predsednik Josič Zakrajšek, podpredsednik Frank liuvec, tajnik Anton Wapotich, blagajnik Joseph Okorn, zapisnikar VL REVIJA DRAMSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE ^ začetku junija so pripravili Novonicščani AL revijo na j boljši L dramskih a tu ate rakih skupin iz vse Slovenije, 'listi. ki so sodelovali, niso samo igrali. Uidi pogovarjali so se: o problemih, ki jih Imajo mladi (predvsem m buli) ljubitelji dramske umetnosti s primernimi tleli, da ne sme- jo biti preveč zahtevna, pa tudi s prostori, kostimi in režiserji- Menda je so najmanj težav z igralci. Pogovarjali so se o tem, kaj so že napravili, kaj morajo Se popraviti in kako bodo vnaprej delovali. Seveda pa je bil glavni poudarek na prikazovanju del, ki jih je izbrala komisija po vsej Sloveniji. H lin so klasična in sodobna, domača in tuja, bolj, manj, ali srednje zahtevna dela in zaim, kajpak, tudi slabo, bolje in dobro izvajanji. Med slednjimi so se odlikovale tri skupine; novomeška z Millerjevo dramo >\ si moji sinovi , Trboveljčani z »Irkutsko zgodbo« Arhuzovn tur Mariborčani s slovensko dramo Mirka Zupančiča s Hiša na robu mesta«. 'I o tri skupine bodo Sle tudi poleti na Hvar, kjer bodo s prikazanimi deli zastopa le slovenske gledališke amaterje. SPET FORMA VJVA V SLOVENIJI Mednarodno srečanje kiparjev na Seči pri Portorožu in v Kostanjevici jHjstaja že tradicionalna priredi i e v. Sinipiizij, ki si je zadal nalogo, da bo zbiral ustvarjalce najrazličnejših smeri, je že nekaj časa pridno izbiral med prijavljenimi in povabljenimi gosti, ildaj so odločili; v juliju in avgustu bodo prišli k nam kipjirji iz 15 držav. Itnai n d vaj set ustvarjalcev najrazličnejših smeri bo klesalo kamen pri Portorožu ali pa izrezovalo le* v Kostanjevici, Ko hoti o \ začetku septembra zaključili svoje oblikovanje gmote, vc bedo njihova dela priključila onim oseminštiridesetim, ki so ostala v naravnem okolju že s prejšnjih simpozijev, luko bosta ¿»ostali zbirki oblikovanega kamna pri Portorožu in impregniranih lesenih kipov v Kostanjevici tudi privlačna kulturna iu turistično zanimiv ust. Naši umetniki Janez Boljka & $ Janez Moljka : Žalostna thiiv.tùu Patmiran mancc: 1919 Janez Ufiljku, kipar, čigar slikoDita plastika Sfi neprisiljeno ponezuje ï kar ono grafiko, »c je rodil pred dvaintridesetimi leti, 21. junija IVU n Subotici. V L/itb-¡jani je leta 1996 absoloiral Akademijo upodabljajočih idnitipipaii, tit.Hijfl/e pn še kiparsko specialko pri prof. A'dirîu Pilirritji in specialna iûfo '¿a grafiko prt prof. Hiku Debenjaku. Proti je samostojno razstavil J. 1918, zadnji samostojni razstavi pa je imel marca letos p talonu beograjske Mrideme galerije iri junija n .liaEj' guleri/i p Ljubljani. O njegovem delit so doslej obširneje pisali zlasti Jelitaoa Copié {Likonno reoija, 1962). Zoran Kržišnik (itood o ruzslaoni katalog, 1961) in Taras Kermavner (Persftektive, 1961). LUC ïiïJJASC iSi šc dolgo tega, ko si ljudje kiparja niso znali drugače predstavljali kol v beli hiti ji — kii k d v s ve (lom :i l e I j c j u kleše marmorno gmoto in mu pod prdi, pinl kladivom tu dletom, čedalje bolj razločno oživlja |iomenljii in skladen človeški lik. Dandanašnji jo kipar običaj no še najbolj podoben varilcu kovine, kvalificiranemu delavcu z ¡taščiltiitni očali pred očmi in aparatom v rok ti k; njegov n j el j e sc tako rekuč v ničemer ne ra iti ¡kuje od umazano mehanične delavnice in tudi njegova stvaritev imu (čc opaž ujem o videz) komaj še kaj skupnega s tisto skulpturo, ki je dolga stoletja naslajala za evropske katedrale, dvorce in irge, 1'tikd je malone po vsem svetu, tabo tudi pri nas in vse (O velja tudi za umetnika in delo, ki sta sc nam v icli prvih poletnih dneh, sočasno z razstavo ikon in V. med narodnimi grafičnim bienalom, predstavljala v ljubljanski Mali galeriji. Janez Boljka, mladi slovenski kipar, čigar ime je opaziti tudi med dobrimi tristo grafičnimi razstavljale! na veliki prireditvi v Moderni galeriji, je z vsemi svojimi značilnostmi umetnik našega časa. Kajpak bi hudo' pretiravali, če hi trdili, da je Boljk ti ic docela izoblikoval svoj umetniški obraz. V nemirnem vretju sodobne umetnosti, k n celo mnogi starejši ustvarjalci nemalokrat kur čez noč spremenijo svojo govorico, j c tudi on že nekajkrat tako olupil gledalce, /ato je skoraj odveč pripomba, tla tudi deli. ki ju. lahko pokažemo, n ¡spi več majiiovejši . čeprav sta nastali komaj pred nekaj leti. Pred nami jo njegova Žalostna družina', krdelce opic. ki Rti sr tolikanj stisnile skupaj, da njihova telesa tvo- Janez Boljka; \ltiiiu iz Ribnice K.)iSc jr Ust lirfitniSlv* Liki’ie revije rijo eno ssímu hkrati sklenjeno in slikovito razčlenjeno gmoto, in nato — v razločku. ki hi presenetil v vsaki drugi dobi razen v naši — iMo-ti v iz Ribnice*, v trdo kovino spremenjeni spomin na prodajalca suhe robe. na težko oprtanega in zato še najbolj potujočemu stolpu podobnega ribniškega krošnjarja, A na omenjeni razstavi so gospodovala povsem drugačna dela. Se jih imamo pred očmi: iz zarjavelih kovinskih delov starih pušk zvarjena telesa žive kol ožgana debla, kot novodobni nagrobniki, kot obtožb« umrlih in zarotitev živih. Kipar jih je jjoriuono-val ¿Slovenski tótem* pu »Rcquiern* j;a spet »In memorialu*. V lem ant j militarističnem poveličanju orožja, v tem navideznem nesmislu so po umetnikovi volji že oblikovani predmeti zaživeli prav s Svojo smrtjo: ko so jih prekrili rja, pajčevina in hodeči, na ruševinah zrasti (ra vi podobni preplet tankih železnih palic in zobcev. Pogled sc ničta mod. njimi, preko samih puškinih cevi, petelinov in nabij tičev, sredi teh oka-menclih spominov pti sc vendar oglaša lirična izpovedi ki jr kij ni? »nsjnioderacjSi in internacionalno tehnični* govorici oblik kar sc dá domača in razumljiva, Pred kakimi tremi Jeti, ko je bil pravzaprav šele na začetku svoje poti, smo zapisali, da »v Boljki tiči umetnik, ki mu gradivo nekaj povč iti ki zna tudi sám z gradivom nekaj povedal it. Danes, ko so drugi o njegovem »odkritju človečnosti v vseh nečl n večnostih* že tudi obširneje spregovorili, lahko to ugotovitev samó poder lamo, Boljka ima srce . . . Dolenjski pesnik JOŽE CVELBAR JOŽE ZUPANČIČ1 F nedeljo 2 j, juniju srj o Kostanjevici ob Krki prižgali festivalni kres, ki je simbolično irlnan.il Začetek dolenjskega kuliumega /trii?Bala. ki bn zaključen 2. septembra. Meni pruimi prireditvami o okviru lega pomembnega kulturnega dogodka n ase tepe Dolenjske je bilo tudi odkritje spomenika doletijakemu [resniku Jožetu Cvelbarju. Cvelbarjem doprsni kip. ki ga je izklesal akademski kipar Stane Jetrm. SO odkriti n uedclju popoldne pred pemikooo rojstno hišo c? Prekopi. Odkritja se je udeležila tudi Cvelbarjeva sestra, ki živi v ZDA Iti je letos ofristnfa ifitrl kraj. V Ameriki živita dne pesnikovi sestri in brat. Cvelbarjevi so doma s Krškemu polja, iz deželice ob Krki in pod Gorjanci, Bili so bajtarji, imeli so le “0 arov zemlje in oče Jože jo služil šu kot sodar. Mali Terezija, rojena Bajec iz Malega Korena pri Baki, je rodila deset otrok. Najstarcjši sin pesnik Jožek jc pozneje o rasti družine napisal takole pesem: Mati, kot koklja na siromlad piščancev ni jhh narudila, deset hajdllčkor? ciganskih; utiri paglavce ¿rednike, šest kučemajk, Hlagrjr si materi, dokler še more deco nso spečo f/okrivuti ‘t. eno rjuho! H!arena Prekopa, hišica grlica, flli Si grela nas, ali si grela nas in negovala golice pod krilile,.. Jože Cvelbar se j c rodil 8. februarja 1895, Osnovno šolo je obiskoval v bližnji Kostanjevici. Zc id m so spoznali njegovo nadarjenost. Staršem so svetovali, noj bi ga dali v šole, Mati si je želela, da. bi poslal »gospodi, kor jo pomenilo tedaj, da bi bi J duhovnik. Jožek pu j c bil vesclegfi značaja, segava nature in ker je imel veselje do risanja, si jo želel na slikarsko akademijo, da bi postal umetnik. Res jo odšel v šole. Tisto čuSo jo bilo *a siromašne kmečko otroke šolanje težko. Mi imel ne stricev ne zvez niti ni dobil štipendijo. Danes je nadarjenemu dijaku obisk šole vse lažji. Jožek pa je kot novomeški dijak mnogo preslradat, preživljal se jo le s podpora ni in pozneje z instr akcijami. Že kol četrtošolec, k n je zaslutil pesniško in pisateljsko žilice, si je našel druščino. Ustanov'1 ■ so literarni krožek in so začeli izdajati rokopisno glasilo ■izpod Gorjančevi, ki ga je pisal Jože Cvelbar. Se danes gn hranijo v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici. Nekaj njegove literarne osiaBiie pa najdeš v novomeški Studijski knjižnici v M imun | areni. V novomeški gimnaziji je mnogo vplival im razvoj njegovega slikarskega talenta vrli peda* gog in slikarski umetnik prof, Josip Germ. Jože Cvelbar je kol novomeški gimnazijec zapel o sebi: »Tam O (JcJerrjjtl deželi, tam žrnfll je nekdaj študent, ej, ta je bit ves iz zlodja, kje vzel se je, vedi ga šeni! In trgal /jv črnih U šolah je suknjo Ifi hlače, fctobui. pl imel kot čiknš lase je, ves, bil ti je pravi hajduk, - Listi čas, ko je pisal Jožek vesele pesmi in j c opeval Dolenjsko, njeno kmete in vinogradnike pa Trško goro in orjaški gozd Krakovo pn pisane dolenjske sejme, vagabunde iti cigane iti druge dolenjske tipe. jc kanila v njegovo srce kaplja grenke žalosti. Oče ni več mogel preživjjali deset lačnih kljunov. zato so je odpravil v svet. Od ločil se je za tlelo v Ameriki. »Usekat n Gorjancih je grčnvkn In torbo n podstrešju je snel in vrgel jo potnik je preko ramp, od drugih je sioBO.» ffz pesmi O dedovi torbi) B-ilo je tl ve loti prod prvo svetovno vojno, ko ¡e oče odšel leta 1912 preko "Volike luže. Mladi pesnik Cvelbar je napisal o naših izšel j c učili »Žalostno pese mi. iKie pa, mamica, so afefc, da tlom r?o jih nič uctî ni?t 'Ah, tt Ameriki za morjem atek naš živi.t >Kdo pa a tka boža (ata kaj, ko ni mene tam, n j, po ličecih po mehkih, kakor delam oarn?c ■¡■Aiejn pa lam za morjem lice mehko ni, ker so Tti H g ti razpraskale črne že skrbi.* t-litlo pa alka tani objemi je, kot jaz puj ga prat. kdo objemi je gn r večerih, ko gré ti rPieJikrr postelj spat pi> Atek tamka j pač a p upava p mehki postelji kot H, in ko s pava t gre, S koščena roko beda ga duši.,. t »Ffl to niso sestre tiloje, ker hudobne so Inko?* iNiso li še, pa katera lahko H Še ženka hoti,,. Nu tak način je mladi novomeški dijak prikazni in lest ob odhodu s voj ega očeta, ko je odšel v fjvol, ti a bi z žuljavo roko zasluzil za boljše življenje svoje številne družine v Dolenjski Prekopi pri Kostanjevici. Nikoli več se oče ni vrnil domov. Leta 1926 je odšla za možem še žena in je vzela s seboj tri najmlajše otroke, trije starejši so ostali doma pod Gorjanci. rudi Jože ni vidci očeta nikoli več. Pobrala ga je prva svetovna vojna, Ko je novomeški dijak Jože t t. clljiir opravil maturo in bi moral v svet, ga je jHiklical avstrijski cesar. Tedaj so grmeli lopovi ob Soči in po tirolskih hribih. Cvelita rjev Jože je moral h kranjskim Janezom k 17. regimentu. Ob nekem spopadu z Italijani je bil v tirolskih skalinah na Montu Cueco težko ranjen. Dva dni pozneje,, dno 11, julija 1916. je umrl %r strašnih mukali zaradi strela v trebuh in so ga pokopali v zasilni grob pod pečine tirolskih gora. ?A njim je ostalo precej pesmi, črtic in raznih /.godb. pn tudi slik, ki dokazujejo, tla smo izgubili z njim mladega talentiranega fanta, ki iti se razvil v svojevrstnega umetnika. It A D JJ1 SE V R Ml, V JUGOSLAVIJO Dear Sir: I am an tfngíísFt girl ruhn emigrated to Austraiia ihren peor J! ago. In am murried to a Yttgûslao mlin I jm?t in Australia, H ir came to Australia in vm. There are manu }'pdgii.sJar> Ji ere rutici are veri/ soit p that thep liane ieft Yugoslavia and numi/ rvouid like to go back. Alp husbaml man p times has i old ham niče it i« ni Yugoslavia, he has shumn me photographe fr um "Hodna gruda" «ad has shmon ma fiopu fhey buihl (he fíats îii Fu^ojddipja, [le has aíifíi i-e¡rJ io rriaJ we haue to ask Yugostaoia permission first. 1 mould be ven/ pleased if i/ciu roOaifJ publish mp leitet. Yones sincere!,/' S h i t 1 e y P i čil 1 i n VELIKO STE ZGRADILI širi j soprog je hi! bolan, pri seri! malo pozna z ppa-oprostile, Ali zdaj ttir moje misli spet pri pas. o naši lepi Jugoslaviji in če bo zdravje dopuščalo, se kululu vidimo. Feliko novega sle zgradili /m vsej Jugoslaviji in 7. možem žeto roda prebira na niuticc iti gledava slike, ki so dokaz naScja napredka. Prilagam dniar za ipjikoDFif sklad fji ms lepo pozdravljam. Antonija in Louis Champa čl iF-TJJ-sifr-skn in upava, da še prideva. Lepo oat d>sc pozdravljajo moj mož in trije sinovi in naša naročnica Anica iVuNiri rt PdjeWo - B Jr||inifni TO JE EDINO. KAR RO LAHKO C ITAT,A V NAŠEM jeziki: Prejela sem onio repijo tio v/mgled ip? naoadila, kaka naj jo naročim za hčerko v Avstraliji. Hvala! Ilevija mi je izredno všeč in prepričana seru, da bo (udi hčerki dobrodošla, suj ho to edino, kar bo lahko Čitala u Traieppi jeziku. Pošljite na njen naslov vse le-tninje Orlir n H id Ima. JatutlaDija naši mladi ljudje Onl Skcrjanc - violoncellist i'ifil Skerjane, the First instrumentalist among the younger generation who !uis chose ihe career of a concert violoncellist, was born in Ljubljana In 1936, The noble me lod iousness of this demanding instrument caught hold of him already during his childhood years. His extraordinary talent as well as his exellent music school leather, Professor Hilda Lobe, helped him to luriliur studies ar die Famous Eocolc nor male de musique in Paris, where he studied wiiti the well-known pedagogue and concert '.im.iosn Andre Navarra, and where he took his degree in Uni. Hie young artist then attended two successive master Courses in Siena, Italy, which were also led by Navarra, his personal friend, and by Pablo (a-sal-so. After ihr concert, given at the end of the courses, tiie IteiMan press brought extraordinarily complimentary reviews and predicted him a great career as a soloist, i-jkcrjanc is the first young .Slovenian i iolcncellist that lias been engaged to give shiIo concerts in Italy and 1'ranee, where lie lias proved liis nuiluriiy and virtuosity, So far he has given solo concerts also in all larger Yugoslav cities where he lias been accompanied jH the piano by his young Friend Aoi iicrioucclj. Last year, he accepted an invitation of the Philharmonic Society in Essen, Germany, to j din the orchestra as a solo-violoncellist. Besides, he gives solo concerts and records for various radio stations in Germany. Bor some time, the Slovenian Philharmonic Society has been negotiating with him to join its symphony orchestra as leading cellist. It is likely that he will take over this position in (he new concert season 1961/(4- Ciril Skerjanc is in spite of his youth one of the leading concert violoncellists in Yugoslavia and a much desired guest at home and abroad. Priznanje mlademu Ljubljančanu Ljubljanskemu gimnazijcu Rastku Močniku so v teli dneh dali pismeno potrdilo, da je zrel za življenje in za ¡študij na fakulteti. Veliko rajši pa spregovori osemnajstletni Ljubljančan o nekem drugem priznanju, ki ga je prav tako debil v teli dneh, ko sc poslavlja od gimnazije in stopa univerzitetnemu pragu naproti: rad Spregovori o nagradi Alliance [■ runeniso, LTstnnova Alliance Francise razpiše vsako leto v Evropi in Kanadi tekmovanje, katerega se udeleže dijaki, ki se nfe francoščino. \ Puristi sestavke tekmovalcev preglodajo in določijo najboljše iz posameznih držav. Tako se je letos zgodilo, tla j c ¡/.med mladih Jugoslovanov napisal najboljšo nalogo Rastko Močtiik, Za nagrade so ga povabili z« dva tedna v Pariz, kjer SO -sc obrali vsi nagrajenci. Y francoski prestolnici si je ogledal muzeje, galerije in sploh vse znamenitosti, o katerih je doslej Luliku samo bral, Mladi maturant je z ves el j ena pripovedoval o svoji nalogi sc pred odhodom v Pariz. »Naloga. ki sem jo dobil lik pred tekmovanjem, je imela naslov: Umetnost in znanost nc poznata meja. Povedal vam boin, o čem sem pisni. Opisal setu, kuka je danes svet razdeljen na tabore, umetnost jc listu, ki združuje ali bi vsaj morala združevati narodi: sveta. Za primer sem navedel ameriške umetnike, ki so obiskali Sovjetsko zvezo in nato sovjetsko umetnike, ki so gostovali v zahodnih državah. Nujno j c, da postane umetnost mednarodna. Za zaključek sem zapisni, da bo človeštvo v bližnji prihodnosti ta- ko dozorelo, du bo Uresničilo upe. kt jih gradi na znanosti in umetnosti.« V Parizu jc Rastko Močnik, luki> kot drugi nagrajenci, predaval o svoji domovini. Na tein predavanju je predstavil tujim poslušalcem slovensko pesništvo in pesnike. Jeseni se ho mladi nagrajenec Se vpisal med študente. Kuj ho študiral, tega zdaj Sv ne ve natančno, gotovo pa bo Lii h ral filozofijo ali knjiži v nost. Distinction a un jeune Ljubljanais 1 n jentir lycicti ihi Ljubljana, llaslko MOC-Nlk, oli lint cee jours-cf nne attestation, certifiani qn'il ost miir pour iu vie et J etude A l'lJniversite, Itt pouriant ce jeune Ljubljana is de dbc-hu.it ans aime beaucoup mienx purler d’uuu mitre distinction qu’il a obtenue ¿galcmeuf tea jours-ci, oil il prend conge ¡hi lycee, nu seuil dr' 3"l niversiti; il aime purler de -son prix de !’Alliance ¡‘’rEm-ciiise. L'iustitution de 1’Alliance Kriinqaisc organise, cn effet. cheque aimer on Flu rope el nu Canada un coucours, auquel participent les lyceens ap-preiuuu 3e franca is. A Paris on examine Jus compositions den concurrents et Ton determine It's m till cures du cheque pays, Ainsi il est arrivé celle Un née que parpi les jeunes Yougoslaves, c’est Rtistku Mocnik {¡ni a fa il la meilleure composition. En récompense il a été invité pour quinze jours à Paris, où tous les lauréats se sont réunis. Dans [a capitale Française ¡1 a visiié les musées, les galeries et toutes ecs curiosités qu'il ne connaissait jusque ht que pur scs lectures. IjC jeune bachelier parla avec plaisir de sa Composition avant même son départ pour Paris. ■rLu composition que j’ai reçue juste a vont le concours, üveiÜ pOLir titre:. Les arts et ¡es sciences ne connaissent pas de frontières. Jr vais vous dire de quoi j’ai écrit. J'ai décrit comment le monde est aujourd'hui divisé en camps, les arts étant co qui unit ou nu moins devrait unir les nations du monde, t omme exemple j’ai cité les uriislos américains qui ont visité l’Union Soviétique, puis les artisles soviétiques cn tournée dans les Etats oec¡dentaux. Il est nécessaire que les arts deviennent internationaux. En conclusion, j'ai noté que J’huma ni lé sera dans un avenir proche assez mure pour réaliser les espoirs qu’elle édifie sur les sciences et les arts.--A Paris, R nsi ko Muéuik, tout comme les antres lauréats, a eu nue Conférence sur sa patrie, A cette conférence il a présenté à ses auditeurs étrangers h« poésie slovènc et nos poètes. Eli automne, lu jeune lauréat s'inscrira à l’Université. IL ne sait pas encore exactement c:o qn'il étudiera, mais il choisira certainement Lu philosophie ou les lettres. Truduil pur V- Ji'sriiik. Na odrih življenja in priznanj Popotovanje po slovenskih krajih lahko nudi i časi!i nepričakovan užitek. Na kakšni navadni vaški prireditvi lahko slišite ali vidite mladega pevca, plesalca, humorista, harmonikarja, pesnika. . . Dijaki srednje ekonomske šole v Murski Soboti imajo svoj In rubil raški orkester in dve jhm -ki, postojnski gimnazijci pa tradicionalni gimnazijski ples. Vaški aktivi prirejajo vesele večere iu tj nilski- igre, mladi ljudje v Mariboru in Ljubljani imajo »jam sesionet in kulturne tribune. Kajti že zdavnaj sc je v mladinski organizaciji uveljavilo načelo, da mora inlnd človek delati Uidi izven šole in kolektiva. Saatnp i> mlciuji tSitf,ič/Ui urile b A. AjjlLE Z iti Uti im Cio vet tim je že tako. da bi se rad uveljavil, da hi go ljudje slišali, da bi prisluhnili njegovim verzom ali glasu,-- Pesmi v predalu, nežen sopran za zaprtimi kuhinjskimi vrati — kuj lii ioJ Mlad človek si zeli priznanj, ploskanja, Ccslilt. Mladinska redakcija radio televizije L j ob! j Etna že vrsto let odkriva neznane talente in jih Usmerja, Na zelo priljubljeni oddaji »Pokaži, kaj znaš« so se obČinsIvLi predstavljali pevci, recitatorji. glasbeniki in Uko imenovani »geniji« e odličnim spominom, saj so na primer odgovarjali vse o Nikoli Tesli, pajkih, jadr&Utvu, Francetu Prešernu itd. ild- "V minulem letu i%2/£>3 je imelo isto uredništvo na sporedu dve oddaji. V prvi, »Spoznavajmo svet in domovi no«, so nastopali kolektivi in tekmovali med seboj v znanju. Odgovarjali so n« ista vprašanja iz dnevnegn časopisja, iz teme, ki so jo snmi prijavili, in iz teme, ki jim jo je predpisalo uredništvo oddaj. Razen tega so imeli svojih »Sedem minut«, kjer so lahko s petjem ali z veselo besedo pokazali a voj e dijaško življenje in zabavali poslušalce. Druga oddaja, ki je imela naslov »Sončna tirai, pa je vsakikrat pokazala slovenski javnosti najbolj nadarjeno mlade pevce zabavne glasbe, pa tudi posamezne glasbenike, humoriste in recitatorje. Vsi ti so prišli pred radijski mikrofon in televizijske kamere pu opravljeni avdiciji. Edini pogoj je bik da niso bili mlajši od J5 let in ne starejši od 25 let. 2G2 Mladi pevec Jože Poljanec je industrijski tehnik v Lit osi roju. Oh večerih rad poje svojim kolegom v internatu In tudi v mladinski brigadi je pel. Prijavil sc je in uspešno nastopil nu RTV, Ret fantov iz Šoštanja, ki zelo radi pojejo narodne in umetne pesmi in so po poklicu pleskarji, mizarji in rudarji, pojejo pa kot »slavčki«, kakor jih je ocenil na oddaji nek navdušenec. Tudi pe\ec zabavnih popevk Alfred Sebjanič iz Prekmurja je bil sprva mizarski delavec, zrl j j pa. ho končal učiteljišče. Z vztrajno voljo se je naučil igrali več inštrumentov, nn »Sončni uri', pa je zapel dve pesnii. Lahko bi našteli še več imeti, toda dovolj ho, ec omenimo, da so prav te mladinske oddaje omogočile in odkrile poslušalcem pevce, kot so Katja Levstik, Jožica Svete, Barbara jnre in Lado Leskov n r. Seveda vsi, ki so nastopili v »Sončni urit. ne hlepijo po slavi in ne mislijo postati pevci. Franja Vauhnika v n iz Maribora, ki je ¡ta poklicu risarski tehnik iti jo že dvakrat uspešno nastopila na teh oddajah, se po naetopu vsakokrat vrne k svoji risarski deski, za petje pa pravi, dn poje iz veselja. Te oddaje so dokaz, da j c pri nas dovolj mladiEi talenti ranih ljudi, samo poiskati ,iih je Irehti in jim z lepo besedo povedati, kakšna je njihova pevska bodočnost. Na svetu je že tako: vsi, ki pojejo, ne morejo tu ne bodo postali pevci, kakor niso vsi. ki pišejo, pisatelji. Prav in lopo pa je, da ima nliud človek možnost zn kakršno koli afirmacijo in priznanje. In priznanje (udi požnnje, če si ga zasluži. Vprftianjs iO precej zapjeiciut. S tkupno pomtičja bnclu ie prav ocl/toporili Fo-tn; a. Apni e MIRO CERAR ponovilo evropski prvak v telovadbi Dne 7. julija jc bilo v Beogradu zaključeno tekmovanje za evropsko prvenstvo v vajah na orodju. Ta časi ni naziv si je ponovno osvojil Miro Cerar iz Ljubljane. Ob navdušenem aplavzu in vzklikanju desettisoč gledalcev sc je Miro C.erar povzpel na oder. Na drugo stepnim ob njem je stopil sovjetski olimpijski prvak Boris Sahlin, ki je dosegel drugo mesto, tretje častno mesto pa je zavzel sovjetski telovadec Karde-nielidi. Miru Cerarju je najprej čestital predsednik Mednarodne gimnastične federacije g. Charles Tliiini in mu obesil okrog v raí ti zlato medaljo. Nato pa mu je odposlanec predsednika Jugoslavije, ki je bil pokrovitelj tekmovanja za evropski pokal, dr. Slavko Roth ur — izročil maršalovo osebno darilo — zlato uro. Ponovna osvojitev naslovu evropskega prvaka, ki jo je dosegel Miro Cerar, se doslej ni Se nikomur posrečila. Pako je ponovno prejel prehodni pokal, ki ga je prvič osvojil pred dvema lotoma na IV. evropskem prvenstvu \ i.iiksein-burgu. Poleg loga jc dobil še ogromen, prelep pokal i— darilo zagrebškega podjetja IkOM, Yse tek mo valet ho ljudje tudi kar zasuli h cvetjem. Poleg zlate meda tj c, ki mn jc ponovno prinesla naslov evropskega šampiona v telovadbi, .si je Cerar nn lom tek mo vu n j a osvojil še nadaljnje tri zlate medalje [tri vajah na konju, k rogih in drogu. Pri vajah v preskoku jo prejel srebrno medaljo, pri vajah v parterju pa bronasto, 1’ako je skupaj prejel na tem evropskem telovadnem tekmovanj n štiri zlate, Ono srebrno in eno bronasto medaljo. noticias deportivas PLATA y BRONCE j*nrn los Yugoeslavos A principios de junio terminó en Moscú el Campeonato Europeo de Box donde también participó el equipo yugoeslavo compuesto por siete miembros. 131 boxeadores-amuierea de Í8 países lucharon por las medallas, las cuales al final consiguieron en mayor número tos integrantes de la. Unión Soviética, El equipo yugoeslavo se dirigió ai Campeonato con una difícil misión; tenía que defender dos medallas de plata y una de bronce, que nuestros boxeadores ganaron en el anterior Campeonato en Belgrado, Estas medallas tuvieron que defenderlas en el ring Peter Benedek. Ljubiča Mehovic, y Dragoslav Jakovljevič, De las tres n ominad os. solamente tuvo éxito Jakovljevič, quien volvió a triunfar- como cu Belgrado y nuevamente ocupó el tercer puesto. Camino hacia el primer puesto fui- vencido por e! boxeador ruso Popeneenko. Benedek y Mc-liovíé tuvieren que retirarse temprano de este Campeonato, Benedek ya en la primera rueda perdió el encuentro por culpa de Jos jueces, La mayor sorpresa enire los yugoslavos la brindó Branislav Petrič, zapa tere, 2> años, de i , u Ja, quien consiguió una medidla de plata. Es interesante el hacer notar, antes fiel Campeonato, que nadie contaba seriamente concl, [jor mi haber estado en los entrenamientos de equipo. Pregnatáronse si ¡ría o no a Moscú. En el campeonato, Petrič venció a ios boxeadores de Finlandia, Ckekoeslavuquia. y Rumuñía. En el encuentro con le Soviético Grtgorjev ni tuvo suerte. La COnguista de Jas medallas se plata y bronce. significan para los Yugoeslavos un gran éxito por haber tenido en este campeonato adversarios fie gran envergadura. El año que viene espera a nuestros boxeadores una tarea dificilísima en los juegos olímpicos en Tokio, otroci berite Cufležtii .'iniir/n/i PIKA JE DOBILA POLETNE SANDALE. TAKE. DA SO ZA PO SUHEM IN ZA V VODO. *5KODA, DA NISO SE ZA PO ZRAKU.* PRAVI Ril AT. ,SAJ TUDI SO!* ODVRNE PIKA IN VESELO POSKOČI VISOKO V ZRAK. lla&imi SOŠOLKA JELKA JE PROSILA PIKO, NAJ JI KAJ NAPISE V SPOMINSKO KNJIGO TO PA KI MAJHNA REC V SPOMINSKO KNJIGO MORAŠ NAPISATI KAJ POMEMBNEGA, KAR KAJ SPREMLJA ČLOVEKA SKOZI VSE ŽIVLJENJE. IN PIKA JE NAPISALA: ■HODI V NARAVO IN GLOBOKO DIHAJL p A tt 11 f e PIKA POVE ZJUTRAJ, POTEM KO VSTANE; »VES, IGOR, KAJ SE Ml JE SANJALO? IMEN SMO TAK STROJ, KI JE SAM DET.AL NALOGE. DAL SI ZVEZEK VANJ. VEN PA JE PRIŠLA NALOG A. c TUDI MENI SE JE NEKAJ TAKEGA SANJALO,; SK JE POHVALIL IGOR. IMELI SMO TAK STROJ, DA SI ZLEZEL VANJ UMAZAN J N SKUŠTRAN, VEN PA SI PRILEZEL CIST IN POČESAN PRAV TISTI DAN PA JE PRINESLA PIKA DOMOV V PODPIS RAČUNSKI ZVEZEK, IGOR rK SI JE MORAL VPIllCO UČITELJICE UMITI ROKE. ILuitrirtl: SL in íí'ffiqn ttibnlrljivft I'Iíi Pv’tovt! naši ljudje po svetu NA VAŠO ZELJO n.\ BI VAM KDO PISAL, S«M Sli TAKOJ ODLOČILA, KO SEM l'[t[ START MAHI! J.V ATI; C | TA LA ROHM GRUDI V A,J-L PISMO IN SEVEDA M Li.O COPATAH ICO. IMENITNO PRAV IX S lit'A St.11 SE NASH lij ALAr MAJ VAH POVEM, KDO Sli H. GOSLTSAItJEVA lil.K A SUM. SLOVENKA t UUSO IN Tl LESOM. ŽIVIM M SVOJIMI RODITELJI TU \ LlMBURGL v J[. STARA SEM BILA SL MARCA 12 LET. HODIM V SOLO, KJlil! SE UČIM FLAMSKO IM FRANCOSKO. ŠTUDIJE SO VEDNO TliZJIi. 1. VELIKIM VESELJEM Sli UČIM IV HVALA ROGI., SE K Ali DOBHO NAPREDUJEM. SELIM POSTATI UČITELJICA, SEVEDA DO TEGA JE SE PALEC, VENDAR ME TO NE STRAST, 7. DOBRO VOLJO UPAM. DA ISO Sl,O. SAJ CAS HITRO POTEKA. NIHAM BRATA NE SESTIlE, TAC Prt IMAM DVA, SEVEDA riti DNA, SESTRIČNI K A FRANČEK A IN VTKITA. RADI SE IMAMO KOT BRATJE [N SESTRA, ALP k |N' HAHrCA STA SE RODILA TUKAJ, SEDAJ JE ATEt RUDAR. LEPA i -n* STA OBISKALA DOMOVINO. N L MORETA PREHVALITI KRASNE SLOVENIJE. V N J l.NTU SIICIU PLAMTI ZELJA. DA SE OBIŠČETA SVOJO PRAVO DOMOVINO, SEVEDA TAKRAT NE RUUZ H ENE. DOMA GOVORIMO LE SLOVENSKO. NAJ VAH POVEM SE TOLE. TUKAJ NAS JE LEPO ŠTEVILO PRAVI-: SLOVENSKE MLADINE, KJER NASTOPAMO PR! DRUŠTVU SV, BARBARE Z IGRAMI, DEKLAMACIJAMI IN S PETJEM. OB TEH SLUČAJIH JE VSE VESELO, MLADO IN STVUO. SLOVENSKA TRTNA KAPLJICA OŽIVLJA STAREJŠIH SPOMINE NA SVOJ PRAVI DOM V SLOVENIJI. KO GLEDAJO IN POSLUŠAJO NASE MLADINSKE NASTOPE, JIH VI-.SE 1.0 UTRIPLJE SRCE, KER VIDIJO. DA X VESELJEM GRADIMO N E It: MOSTIČEK, AMPAK PRAV j MOST v/, LIMRURGA PR At DO BELE LJUBLJANE, KATERA KOI ŠOPEK STOJI SREDI MILE NAM SLOVENIJE, l'AKO nas UČIJO NASI RODITELJI. BOJIM BF, [JA VAS XI] DOLGOČASIM H SVOJIH PRIPOVEDOVAN JEM. HOTELA r.A SEM USTREČI VASI ŽELJI. VAS PRAV LEPO POZDRAVLJAM JUI.KA GOST ISA NIKHVSTRAAT Ut » - VUCHT-LIHUURG RF LGUJIjK Radu lij sc dopisovala s študentom kakšne slovenske izšel jenske družine. Učilu se nemškemu jeziku, vetldur jju hi želela dopisovati v slmeit-Sčitii. Prosiin, dii se interesenti oplašijo nu moj naslov; Anica Imar, dijakinja Ekonomske šole. Celje. Jugoslavija, PO SESTIH LETIH — NA DOMAČNE ll,i:ii Po šestih letih s m končna dočakal, dii sem JJkl JdrJiAft obiskal ilnninvinn jfp moj rojstni kraj Bizeljska. kliko dolga so bila la leta in polna hrepenenja. da nf/et vidim domači kmj in stisnem r oko dragi materi. Aprila letos je bilo moje hrepenenje izpolnjeno. \njmlajii obiskovale i it Clevelanda: Tunelček in Lidiji1 Jltl'kúDÍí in Cllgljeoa Marica. Muogtt naših pesmic '¿naju. ,Vdjrflje pu pojo: Barčica po morju plniKi - . . /a fu se tnoram preiloseru talmtdiJi nasemvt predstap-nisíou o liad Codetbergu, ki mi je iistaaito poíno cltívotjenje, Iban (akn se mnrnm xalwaliti Slooenski izseljetiski inalici 2a tape! sprejem. Prelepi so bili dlietif, ki ftm jifj preziOel jije iJfjfíjji-éih ¡leh. Domooina je xtlñj oita rfí'H.iifrPddr. // dneoa u ífiidí spreminja zunaitjti pttdobo. Semtigoée mí je, iln íti rj.íe ujJr.Hjii, A’flj tí je liooega Zgrudilo. Tudi moj rojsini kmj tlisolj.skn i? je fudepilll. Poleg (frlljift xtiilfb je tlobil indi moderen zdraoslnelii dtinl, Uriigi rajiiki, Niítljfdini, ki ííoííe rj f'rtridrjjd, íjíJIíp-éitc se se oí ¡üa obisk domaregn ¿tuja, kjer hi eaka prijnínn domara besada in tudi í.‘íjjjíjdV'dd rujnrgit bi-zcijCar r¿í. Dntmi danta to prchiiro potekli. kar teiko se je bilo Jíujiííjrjj'd'j' f)fí prijiilidjeo in sarndrtikott. Zrliij «¡m spot Ui i> NemSiji, kjer mi je edina prijatcljiea ¡tottna grulla, ki rnr tnpln spnminjo ua domara tieirlo. liad le imam, ¡¡tuina gritdn, kakor imam raí! líetela, kjer sem jie rodil. Dolgu pa lepa je too ja pul. kn potlijes nit'xec zn nirserem pn nhc/p tfeíí'ídjíj saeta iu irkai na domase in arca nasih Ijudi. Tapio ielini. da ízr ludí fir p iVeméí/í piihajalu se r; pee rioueFisfrífi d orneo. Ysem rojakom po domooint in ¿iraní po saeitt prit» tope! pozitrao! M i li a e I ] e I t s e h i C ll , Dusseldorf Veliko slavje jugoslovanskih izseljencev v Kanadi V Weltandportu pri Torontu v Kanadi, na farmi znanega prijatelja Jugoslavije majorja Viillinnin Jonesa, su uidi lelus 30, junija prirediti velik piknik v počastitev kanadskega naduri ni nega praznika in praznika julijske v sinje j Ugoslovti UH k i li 11 Ji rO0 dol., Desn Tid.i 5 dol- Milka Mijaikrvic 2 dol., Vinko Moto« £ do!., Julijami Helen 2 dol-, Emilija Djivkic 1 dol,. Vera Ditlliti'ijevski 0,50 dol., Nikola Laki-CCVJC 1 dol.. Jlfi r i V Oje MikwavL ioviie 3 dol., prijatelj (podpis nečitljiv) 10 dol., Lidis Knm:y l>_"0 dol., Ivan Stbnue 2 dol.. Tony Ituzinli i del,. M. Tepsivac 1 dol.. Z. Preb* 1 do!,, Aleksa Stirjnnac 2 doL, Dennwtija Mcut. Market j dol.. Adam’s H uteh or I. dok. JNinLilar Buldier & meaL 1 lj iti) Slovanov 15 dok, Vaso MHte-jevich 5 do!,, Svctotur Todorov 5 dol-, Goj'ko Drobac (0 dot., Leon Fisler 2 do!.. IvHin Avguštin 2 do!.. Voto Rosovicli 3 dok, M. Iiorv&t 3 dol,, J3ill Renko 2 ded,. Ivan FtoinOottmkli 0.30 dol., St j ep ant Zathcj 3 dol., To-hm Dimi lvovski 10 dol., Nada Íprcí¡ln£ iiedtko) 1 dol~ Mikc Furcia 3 dol., AleksaJldur Vasic]) 1 (k>l., N. Ñ. I dol,, K- N, 2 dol., N, N. 1 dol-, Stave Jtiski > dol., A ¡¡■ton tja Bukovec 2 dol,, Anion Ljubi £ dol., Rajku Djordjerkh 10 dol., Nadezda Vasic h 3 dol.. Vrli mir iJjiflkwvich 3 dol, Hoško M la den o vidi 3 dol,. Ida Mia-dentrtich 2 dol.. Anton OresJtovith 2.5D dol., potpde necitak 2.30 dcu. Mihaj'lo Zahorudm i 3 dol.. Anton H m hi 5 do!., Slavko Fnrdu 10 dol.. Z, Kuzs-insky i dol,, O. Anthony (iJircahne nerifrkoi 2 -dol,, W. Kovaiteaio 2, dol., Tepavac 3 dol,, pnlpis necilaik 2 dal., jiolpis ne-rilak 2 tkil., Rochester Furn Co. 2 dol-, Betko Knczldi 10, dol., jroLpis necilak 1 dal., patpis necitaik 2 dol., Hildas Lmlii-es IVair 1 dol,, Finer Fabrics I dol., ijujítiís ■i eci m le 2 dol., Vlado Mavrici) £ dol,. Sli jo Vldtlttmtll i lam. 5 dol,. Slojna Jukovljevüki (sakapio n,l 5 lica) 13 dol., od raz-nih. 1 ii:n a kupno 0 [la!, VELIKO ZANIMANJE ZA ORISK SLOVENSKEGA OKTETA SJtrveiiivkiL oktet se pridno pripravlja ja tu maju po Ameriki. 1’a tudi nusn d Ml? Iv a v Ameriki so sredi priprav za topel sprejem le naše odločne pevske skupine. V mnogih k rej ih so us. la. no vili posebne odbore, ki IicnIo vodili priprave za nastope Sl n venskega okteta. Bevski zbor »Prost-reti-- bo v tu namen sklical skupni sestanek vseh slovenskili organizacij iz Chi-vngu in okoliških naselbin. Zu koncert Slovenskega okteta, ki bo v Chicagu 26, oktobru, je pevski zbor »Prešeren* najel voiikn koncertno dvorano Morton High School v G i ec rti, k i je en n nuj večjah eiiicnških dvoran, suj ima 2b(H> sedežev in Številna stojišču. Znani Pros velim dopisnik George Wjikovich, ki obširno |n>roČii o obisku Slovenskega tzktela v Ameriki, pravi med drugim: »To j c najpomembnejši dogodek h Zgodovini ameriških SI ovc n er1 v in Jugoslorvatnov, Šifbrtlu poro kri sf?i letos slavila naročnik Jtjstp Hali dir itjegoiM soproga i2 Attenbaumi v Nemčiji- Naše Sest like lit n ti Mnttgu leiii/ Tuku kulturni) izmenjava bo blagodejno vplivala imii na našo mladino, ker si: Im 1 mivki i prepričali), ril) imajo Jugoslovani in Slovenci dolm: umetnike, na kuti riso Uhko ponosni.* ČESTITAMO ! Leto* i, septembra slooi «Jerj rutjciorcjtili naših izseljencev ?i lej naselbini, Jožef Videc S spijo dmilCO zinit? poroto, jubilant jo doma iz Laškega pri Colju, kjer se je rodil pred enainosemdesetimi teti. Nas zlati zakonski par poznamo kot dobra zavedita Jugoslovana, ki ata ponosna na svojo domovino Jugoslavijo in zelo r tlita pomagalu us komu r, če je le mogočo. 'Aniti sin zelo priljubljena ne le pri naših rrjjidkrJj, ierrdriffd tudi pn domačinih. k o s« je leta t‘)-i7 mnogo ridiii7d fjjjtb' d'z noše riDKltinr nmiin r? domovino, je rojak Videe prevzel predsedniško maslo društva Edinosti in ga s krepko roko rešil, da je društvo ostalo, zn kar smo mu vsi hvniežm irt ga visoko cenimo. Danes je častni pred' tednik lega društva. Svoj jubilej proslavljata zl&loporočenca o krogu družine — hčerke Ut stnet ter onukoo. Prim toplo jima imr, bi ju poznamo in cenimo, čestitamo iti ididemo: Se mnogo, tnutrgo tel o zdravju in srečil It o jak 17. Holandije Franc Anderluh Chevremonl NAS MLADI ROD V ZDA LEPO NAPREDUJE V »New Er i i, ginsjiii S In venske luatske zveze, z dne lb. mu j j) beremo, ilu je Canda, Jieerku g. Jnrtku N. Roglja, & k ulero smo se osebno spoznali lani, ko j c bila z očetom na obisku v Sloveniji, dne ", maja doživela pornemiuML dan — na <'olumbin univerzi v New Torku, 'kjer je študirala, je prejela diplomo o flovršcnih vseuri lisk ib študijih za i1!). D. Degree — doklOrju fi l(*zt)l: j r. /daj ¡m namerava ini.piiLi l'i 5f disertacijo — to je znanstveno razpravo — zu dosego doktorske čii.hii. Doslej jo predvsem študirala zgodovino vzhodne Evrope in ili'inuiu zgodovine zuliodm- Evrope, /,ii tki -iir taci j o jul si je ¡obredu študijo o zgodovini Slovenec v v desetih iclih prftl jirvo s vete vu o vej no in jugoslovansko vprašanje. V ta namen namerava v r-tembru odpotovati v Ljubljano, du zbere gj'avlivo za svojo razpravo, obenem ])ji ge nannerava jni^veliti štiiiliju slovenskega pravopisu. Svojo disertacijo namerava preilLožili Columbia umi verzi že prihodnje leto, / njo ho upravičenji rlo ¡mimiH-i je zu d lektorju filozofije, Nadarjeni mladi Rlevenki kakor tudi njenim slur- šeni fopio čestitamo 'k dLjilonti in ji želimo uspehov ¡vri u íld Í11 j n j e m šinrlijn za dosego (lektorske í"hsI¡. .Sturejša tieisrka u pravu i Lil Prosvete Milana Metl-veška, k.i je bil s soprogo Ann tiu oddihu v starem krjiju, Mili-mi, je cbploiAiralu nu Univerzi v državi Jliitiois. Ze le loin jo jesen bo prozelu Jiuvuto učitelji ec zn angleški jezik v i. e ust Sl, Louisu IH. Nu univerzi v Illinois n študira Indi hi i le tli na mlajša sestra Mira. Mileno in Miro poznamo tudi v ataren) ikraju, suj sl?! ga 11 d s L nekaj leti obiskali. Obe slu bili Zelo delavni mdi pri mladinskem ikrofckii št, £1) SNf>J pri društvu $(. 1 SNUJ. M In d a učiteljica Mi len h hl je nedavno splella luštno gnoffldecc h študentom elektrotehnike Edvardom Emmuriiijem. Srečnnf vprašanja in odgovori D. I !.. Francija Sedli m. de bi svoj c stare dni preživel v -s vriji rojeni domovini. Muči me- pa vprašanje, ali bom v J upri-sluviji iktbiinl vso pokoj [ulito za delovna loto. in vaE Eh I.i k c» i|K)koj'mjui r.u silikqzn in ptlvšiioo n el vno H Kitil »d k C. k('r Vfi(lk dTHgwe poVH»Tl. sem Si‘ odločil, dli vipreŠAin ves, ker vem. dû *ie‘ ko marškomii ¡minerali ¡v: zadrege. Sporočilc mi. prosim, tudi, kako Lom 1 sili k o poslal svojo pohištvo ¡el po kamri progi £C Im vozil vagon. Koliko Lxi iri'Ln plar-jilii za prvvOi [hV-hištva? Ilazuinenia vašo željo, da ]>j im večer življenja prišli žilo: v domači kraj. Zaradi pokojnine sic lahko brez skrbi, ker ohslnjé med Jugoslavijo in Francijo socialna konvencija. Vendar |ui morale še pred od hodom 12 Francije uredili pri Viišein zavodu zu h-ch-ihIno zavarovanje vse potrebno, tla vam bodo pokojnino pošiljali rm vaš naslov v Jugoslavijo. Celotno pokojnino, ki vam jo hudo Is Francije nakazovali v novih, frankili. bos le $e v im la Iei prejemali zamenjano v dinarje po im j višjem tečaju, ij. eu t NTr, 151.91 din. Glede pohištva, ki ga nameravate pripeljali s seboj, menimo, da Losu- imeli zelo visoki- sueške s prevozom, /a prevoz bi se morali dogovorili s tamkajšnjo železniško upravo. 1« v um t>0 povedala, po kateri progi bi bil prevoz pohištva trn j bolj ugoden in kolik šilu bo cena. Nam, žal na to vprašanje ai mogoče odgovorili, še posebej lir zntoT ker boste morali prevoz plačati v Franciji in ne tukaj. Menimo pa, da bi bilo morda pametneje, če bi pohištvo tamkaj prodali fer si za izkupiček in za denar, ki bi ga porabili zn privozile stroške, kupili tukaj novo. S tein bi si prihranili mnogo truda, skrbi in morda mrli slabo voljo. belimo, da bi vse dobro medili in na svidenje! F. TJ — Slovenija Na Poljskem imam ženo in hčer, zalo se nameravani |>rl-sl-]Jii k njima, „N istim ne pa Se ilo kraja odločil, ali l)i>m ostal jaz na Poljskem. ali pa st: bom morda z družino kasneje spet vrnil v Jugoslavijo. Rad pa bi vzel s wl»j nekaj svojega pohištva, n-n vem pa. kako je s carino im naši iti na poljski meji. Ati naj zaprosim ¿a izselitev iz Jugoslavije že lakaj, ati pn ta lahko storim Sete mi Poljskem':" Prosim Za veise pojasni lo iu nsmvet. Ce sc boste od loči! i za stalno izselitev in [juste vzeli s sc linj svoje premičnine, btiste morali napravili prošnjo 11 E, Uprave carine l Mariboru, da vain dovoli brezplačen izvoz. Prošnjo je treba kol k ovali z 250 tli n. priložiti ¡m ji morate še seznam predmetov, ki jih nameravate izvozili, v triplikalu, potrjen otl vaše občine, ter potrdilo Uprave za notranje zadeve, da se izselite za stalno. 'La izselitev iz Jugoslavije boste morali torej zaprositi že lakaj, da vam ne bo treba plačali carine ob izvozu vaših premičnin. Glede Carini: na ¡»oljski meji vam pa žal ne moremo dali pojasnila, ker mini niso znani tamkajšnji predpisi. F. Š. — Nemčijn Poročil sem sc tir v Nemčiji, povabil sem svoje starše, dn lii prieostvovali temu dogodku. Od n a šili organov v Kranju so dobili liilro rešeno ¡»ino dovoljenj e. nato pa so pri po 1 ovalnem uradu Kranju vlažiti še 'pruštijo Zn avstrijsko LIL uc-rnški» viz«, Vse do danes pa nemške vize še niso dobi-Li. Ati v Nemčiji vse prošnje laku počasi rešujejo, ali st! je to z gnili le ravno mejim staršem? Za izdajo Lize zahteva ju na nemškem konzulati! policijsko dovoljenje zei bivanje v Neradi ji i, ki ga izstavi policijska, uprava tiste občine, v kateri namerava prosilec živeti. Zadnje čase je tsi postopek še strožji In mora tako potrdilu dostavili direktno policijska uprava na nemški konzulat Morda se jc stvar zaradi lega zavlekla, ker sie verjetno tako potrdilu poslali kar svojim staršem, konzulat pa lega note upoštevati- V lem vas primer ni edini. Svetujemo wimt da ponovno stopite nft policijsko upravo l Laši občini, tam sporočite podatke k i'oj ih sluršcv iu ¡1 rosile, da pošljejo garancijsko izjavo nemškemu konzulatu v Zagreb, Morda bi vaši sunrši še sami osebnn povprašali na nemškem konzulatu v Zagrebu, če je kak zadržek, da ne dobijo dovoljenja. P t) P K A V IS K Nu nnšii svnječnsnn objave Članka iše o polnih listih* V El01>NT GRRUDI št. ii/1rHsi, 1 katerim Smd odgovorili rojakom na vp ruša n je glede ureditve državljanstva, smo dobila več ponovnih vpraša 11 j, Sodeč po pismih, ki SI1K1 j ih prejeli, sodnim, da so nekateri rnjuki naši) pojasnil n razumel i tu ko, kakor da bi mi izbris iz državljanstva priporočali. Te m a pu tli m ko, marveč smo to rurmijli le zaradi tega. ker iklji: Eilkon interesentom i n rl i tr» Eiiužnust. Jugoslavija seveda 110 Seli, rla t)i se njeni državljani iz državljanstva brisali in iakr» zgubili t. muhic zemlja sleherno vez. FODJETJE ZA PTtOlZVcMj.VJO K l\ ATKOMETR A 2NIH FTLMO\ SARAJEVO, l^ENETJCA CIKMA 14 lJn>i/.vjija vse vrste kratkoanetrajEnih filmov: dokumentarne, in Formativne, propagandne, turistične, urili Vike, lutkovni: Eti črtane filme na 1?, tl» In S III lil filmskih trakovih V čruo-licli in k n li i j' tehniki. SUTJESKA Fl J.M Sarajevu se priporoča ¡¡a snemanje filmu v s in k n vsebino, ki bo zanimala vso naše rojaki: v tujini, Trsko teli filmov se bodu »uši izseljenci po vsem svetu z!) likali med seboj in z rojstno domovine-. Seznanjeni bodo s spremo m -butni in napredkom v njihovem starem kraju od njihovega odhoda v tujino do danes, informirani bodo 0 svojih rojstnih krajih, hišah. siiriitltiikEh, o razvoju njihovega It ruju. o novih objektih, ki so bil j zgrajeni s sredstvi naših izšel Jancev ali z njihovo pomočjo, o n a rodnih običajih in fnl k lori. Fe filme bodo naši izseljenci lahko prikuzovuli v svojih domovih, klubi it, stanovanjih ; skratka povsod, kjerkoli se sos-tajajo. Taks tu: filme luEiko naročijo posamezniki, s-knpdne izseljencev, izseljenske organizaciji: in ustanove, I hi bi jo In li k o eno kopijo uli več na S. 16 ali DHL filmske iti traku, v črtio-bolj uli kolur tehniki, v slovenskem ali kateremkoli drugem jeziku (6 mm filmi so nemi), CENIK FILMOV Cit (Tajanja V r s i a Sifina mm t minuli Irknikn tih kclur 7- mlinu letnika tfb kuloT 10 minul icliuikn tl b kulur 15 n i i ii mi Idtniku. CjIi lealitr Tonski, cena . . . . . 35 450 5H3 630 1143 tars ¿1+5 ¿635 3650 N orni, cona , , . r r 35 356 350 500 995 1630 19+3 2525 3125 Tonski, cena . . . .. . (6 295 3N5 36(1 365 951} 1515 1960 2560 Nemi. tena . . . . . 16 2641 350 3 tl) 490 960 1100 1350 1950 Nemi, i-rna . . . . . e 110 140 166 215 190 266 ¿55 355 Cene so tm vedrin: v dolarjih, lahko pa se plnf-Fijn tildi v drugi valuti. Pogoji pinte n ju: Na žiro račun »GLOBUS FILMA*, Zagreb. Vodovodna 7 - št. 460-23-61 &-fJ6-2šU-46 pri Narodni banki v Zugreliu. Naročilu Em pol novel javno, k n lio »f i f X >1511S FILM* prejel imknzini tek v višini, ki ustreza dolžini naročenega Filma. Za filmauje določenih mest. vasi, hiš, ljudi in podobna |»ŠLjite pismeno naročilo na naslov »SUTJESKA FILM s. Ki i rujevo, Didneticn čikma 14, faille poduči fi svojim sorodniltiim v hijiusho i,ji hlucliïiiik - polom samo BOSCH bDï£H ih iu BOSCH ■; ptiïcbitu ojačenim si rojem, prime mi ni z,u električno Il II ]1[‘1 11H1 ¥ Ju glis] svi j î BOSCH h petletno ffa ra urijo z a t raj nosi s ir oj a BOSCH .h tnva eniškim servisom v Zagrebu iji servirni v Beo- gradu, I .juhi j a ni. Sarajevu. Splitu, Skopju, na Kijekj Vplačilo s čekom ali nakazilom v Nemčijo nn Deutsche Bunk A. G., Filiale Stuttgart, v koriti Firme Robert Bosch GmbH Stuttgart N'a nakazilu, prosimo, navedite vrsto hladilnika ôn nas Inv prejemniku v Jugoslaviji 7 a 3: te va j le cene in ponudbo Dobava promptnu ¡ji skladiEčr Zflsdupsivo tujih firm avfotehna LJUBLJANA, TITOVA 45 ZAGREB, PETH1NJSKA 5) BEOGRAD, GOLŠ VORTIJ E V A Hi Komunalna banka Maribor MARIBOR, OROŽNOVA ULICA 2 in njena ekspozitura Mestna hranilnica Maribor MARIBOR. TRG SVOBODE t sprejemata hranilne vloge in otvar-jliiu žiro račune privatnim osebam. Hranilni! vloge, ki SO izplačljive slo 2(1.1)00 din dnevno v vseh Komunal-tiLli bankah SFRJ, obrestujeta po 5 do letim. Tajnost hranilnih vlog je zajamčeno, Za obveznosti iz hranilnih vJog jamči federacija. EODjKi JE ZA VISOKI-; GRADNJE STAVBAR MARIBOR s konstrukcijskim oddelkom, mizarsko delavnico, strojno inventarnim materialom in a v topu rkom Gradimo vse vrsle stanovanjskih in poslovnih zgrud-b z uporabo novih elementov po načrti h lastnega kmi-slriikcijskega oddelku STAVBAR MARIBOR Klavniška ulica 13 Tnmišel} pr! Ljubijimi utiS/ 2n/ifrf(i11 //c / iirrj/ /sVr#|f 1 udi preko Oceana itiiamo Svilne slovenske rojake, ki n isti pohabili domvvine ne materinega jezika. Vsem (cm jc tink v slovenščini dragocen in zuio sc vse pogosteje naročajo na naši publikaciji RODNO GRUDO in S LOV K IVŠKI IZSELJENSKI KOLEDAR. Tisti pa, ki še posebno želijo, dfl bi nc slovenska beseda ohranila s sini cnskih hišah preko morja, priporočajo naš lisk, pridobivajo nove naročnike, pobirajo in pošiljajo naročnino; skratka so zastopniki našega tiska, J>iEiv zdbtj, ko smrj nameravali objavljati dopise o naši It zastopnikih v ZDA. sme zvedeli, da jo umrl naš dolgoletni delavni zastopnik Ludvik JAKŠE iz Puebln v Colo rad u. Vest nas je g!n-boko prizadela, saj smo Sc iičt. februarja letos prejeli od njega obširno ljubeznivo pisuni s popolnim seznamom njegovih naročnikov in fickom v višini dolarja zn mirni ni n c, line A maj ji ¿hi jr Jeikšr umrl. lesko nam je, kakor nam je težko zn vsakega našega človeka, ki ga izgubimo in pran gotovo še posebno težko, če je to bit naš iskreni prijatelj in sodelavec. Njegovi soprogi, vsem sorodnikom iti prijateljem izrekamo globoko sožalje i imenu Slovenske izseljenske matice in v imenu vseh naročnikov naših publikacij, za katere jr poskrbel naš pokojni Jakše, Mi pa ne bomo nikdar pozabili dragega Ludvika Jakšeta. ki je bil vedno z ve sl svojemu naprednemu prepričanju, vedno dober tovariš svojim prijateljem in požrtvovalni društveni dela vce med Slovenci v Ameriki. V. v.