OBZORJA STROKE tema gradivo Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 56 Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 Nastja Strnad DNEVNI©KI ZAPISKI S TERENA V ©EN»URJU Predstavila bom izseke iz terenskega dnevnika, ki sem ga pis- ala po vsakem etnografsko-raziskovalnem dnevu v ©enËurju. Dnevnik je bil podlaga za poroËila in elaborat o ©enËurju, ti pa so rabili za pripravo razstave z naslovom ©e pomnite ©enËur v πestdesetih? Razstavo smo pripravile πtudentke Ëetrtega let- nika oddelka za Etnologijo in kulturno antropologijo, in sicer na podlagi fotografij in raziskovalnih izsledkov o ©enËurju, ki so nastali leta 1961 in 1962 ob raziskovanju ameriπkega antropologa Joela Martina Halperna s slovenskimi πtudenti etnologije in sociologije. Naπ mentor je bil asistent dr. Joæe Hudales, priprava razstave pa je bila naπa naloga v okviru vaj iz etnoloπke muzeologije. Za predstavitev sem izbrala terenski dnevnik prvega obiska ©enËurja, kjer smo teren πele spoznavali, in terenski dnevnik tretjega obiska, ko smo se πtudentke po tematskih sklopih æe natanËneje pogovarjale z informatorji. Prvi obisk ©enËurja, 11. 3. 2005 Devet πtudentk, ki sodeluje pri tej nalogi, domuje na razliËnih koncih Slovenije, zato smo se organizirale tako, da sta dva avtomobila priËela pot v Ljubljani, dva pa iz gorenjske smeri proti ©enËurju. Sestale smo se pred Mercatorjevo trgovino v ©enËurju, kjer sta se nam pridruæila πe etnologinja Tatjana Dovæan Eræen iz Gorenjskega pokrajinskega muzeja v Kranju in prof. Hudales. Prvi dan smo po terenu hodili vsi skupaj, za naslednje dni pa smo se πtudentke æe razdelile po skupinah. Prvi vtis ‡ tipiËna obcestna vas. Najprej nas je presenetila dru- gaËna podoba Pipanove ulice v ©enËurju, saj smo si predstavo ustvarile na podlagi fotografij Halpernovih zbiralcev iz leta 1961. Opazile smo, da so hiπe v zasnovi ostale iste, le fasade so se v veËini primerov spremenile. Na sprehodu skozi ©enËur smo se ustavili ob hiπi, ki naj bi æe skoraj mejila na Srednjo vas. Ker se je vaπËan, ki nam je hiπo predstavil, leta 1964 v ©enËur priæenil z Notranjskega, nas je za podrobnejπe informacije napotil k svoji æeni. Za Gorenjsko je znaËilno ‡ da se posesti ne bi delile ‡ da se je precej moæ priæenilo na æenino posest, predvsem v kajæarskem okolju, kar je ©enËur nekdaj bil. Hiπa pri Naurum je imela na dimniku letnico 1867, dokler priæenjeni vaπËan tega dela hiπe ni pren- ovil. Gre za dobro ohranjeno pritliËno hiπo, ki je spomeniπko zaπËitena. Iz nje je bilo nekaj predmetov odneπenih tudi v muzej, npr. plug oz. drevo (leseni plug, ki se je na tem koncu verjetno rabil do druge svetovne vojne, morda πe dlje). Hiπa je imela tudi Ërno kuhinjo, v kateri so pod stropom suπili meso. Dopoldan smo z etnologinjo Tatjano Dovæan Eræen in prof. Hudalesom obiskali nekdanjo πolsko raËunovodkinjo, ki nas bo vkljuËila v socialno mreæo prebivalcev ©enËurja. S πtudentko Saπo Starec bom zaenkrat sodelovala pri pogov- oru z lastnikom pekarne pri Umnikovih. Æal je njegova æena v bolniπnici, zato se bova πele ta teden dogovorili za pogovor z njim. Najino izhodiπËe je Halpernova fotografija pekarne iz leta 1961, pred katero je parkiran avto. Predelali bova knjigo avtorice Anke Novak Hrana v ©enËurju, ki je izπla ob razstavi Gorenjskega muzeja v Kranju. Skuπali bova dobiti za ©enËur znaËilne kulinariËne recepte in izbrskati vse, kar je povezano s tamkajπnjo takratno hrano. To obdobje je bilo precej revolu- cionarno na podroËju shranjevanja in priprave hrane. Trudili se bova orisati poloæaj pekarne, ki je imela v kraju verjetno pomembno vlogo. Pozorni bova na osebne spomine in dog- odke omenjenega obdobja. Gotovo bo mogoËe dobiti tudi kak predmet iz πestdesetih let, ki bi bil lahko povezan s pekarno. ©tudentke smo obiskale muzej v ©enËurju, kjer smo v zgornjem razstavnem prostoru opazile napako pri postavitvi razstave. Panoji s fotografijami nekdanjega πenËurskega æiv- ljenja in komentarji o njem so zakrivali razstavljene predmete. Ogled te razstave pa nam je dal dobro iztoËnico za naπe delo. Menim, da bi morala biti naπa razstava obvezno postavljena v ©enËurju in nikakor v Kranju, saj bi tako izpadla iz konteksta. Ker so Halpernove fotografije ©enËurja naπe izhodiπËe, bi bila resniËna πkoda, Ëe bi jih na razstavi predstavili le peπËico. Ideja o tem, da bi se v ozadju vrtele vse Halpernove fotografije ©enËurja, je zelo dobra. Koncept razstave, da preko fotografij, zgodb in predmetov naredimo prerez leta 1961, pa je tudi zani- miv in glede na naπe razmere najlaæje izvedljiv. Naπa naloga je zbrati zgodbe, spomine in predmete iz omenjenega obdobja. Ti naj bi odsevali πestdeseta in na ta naËin ustvariti preteklo πenËursko vzduπje, kar bi pritegnilo tudi domaËine. Pozorne bomo morale biti na postavitev razstave, ki bo odvisna tudi od zbranega gradiva, denarja in razstavnega prostora. Taka razstava pa vkljuËuje πe predstavitveno broπuro. Vsekakor bo zanimivo brskati po mapah πtudentov, ki so ©enËur raziskovali v πestdesetih in primerjati danaπnje poglede informatorjev na πestdeseta leta z nekdanjimi. Morda opazimo tudi metodoloπke razlike med danaπnjim in tedanjim delom πtudentov. Tretji obisk ©enËurja, torek 22. 3. 2005 Tretji obisk ©enËurja je temeljil na raziskovanju otroπtva iz zaËetka πestdesetih let. Ta del vkljuËuje informacije o tem, kako so otroci preæivljali vsakdan, prosti Ëas otrok ‡ igro, posebne dogodke in otroπke spomine, hrano in pijaËo tistega Ëasa ter formalno in neformalno izobraæevanje otrok. S Saπo sva se pogovarjali z vzgojiteljico v πenËurskem vrtcu. gradivo tema OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 57 Ta je odraπËala v ©enËurju in je bila prav v zaËetku πestdesetih let v niæjih razredih osnovne πole. Kot informatorka se je izka- zala za zelo primerno. Svojega otroπtva v πestdesetih letih se dobro spominja in ima kar nekaj stvari, ki bi nam jih posodila za razstavo (npr. pionirsko Ëepico in rutico, album s sliËicami igralcev iz æveËilnih gumijev, ki so jih zbirali v πestdesetih letih ...). Pogovor smo zaËele s spomini na igre in igraËe iz njenega otroπtva. Spominjala se je, kako je pozimi oËe razkuæil prostor, v katerem se je klalo. V njem si je informatorka uredila majh- no otroπko stanovanjce za igranje. Tja so postavili smreËico, tam je imela kot deklica pravo posodje, ki ga njena mama ni veË rabila. Tam se je z drugimi otroki igrala trgovino. Hiπko so si otroci pozimi naredili tudi na steptanem snegu. Z malo igraË so se odliËno znaπli, mnogo bolje kot danaπnji otroci. Iz πkatel za Ëevlje je rada izdelovala posteljice za punËke; te je oblazinila in opremila z vrvicami, da je πkatlo lahko vlekla na njivo, kamor je morala na delo s starπi, saj je doma πe niso puπËali same. Informatorka se je spomnila, da je iz πkatle sama izdelala fotoaparat ter z njim slikala otroke, nato pa je narisala slike teh otrok in jim jih podarila. Prav tako je iz ostankov blaga rada πivala obleke za punËke. Vsako nedeljo so se otroci igrali ob gozdu v ©enËurju, kjer je sedaj teniπko igriπËe. Najraje so se igrali med dvema ognjema ali pa so plezali po drevesih. Ob gozdu je bila tudi gramozna jama, v kateri so se otroci zadræevali predvsem pozimi, saj jim je bil poleti ljubπi hladnejπi gozd. Pozimi so se lahko v gramozni jami smuËali in sankali. Dekleta in fantje so se ponavadi igrali skupaj, le da so pozneje fantje igrali æe πah, deklice pa ne. So se pa deËki igrali tudi na æupnijskem vrtu oz. igriπËu ‡ nogomet, rokomet, odbojko; dostikrat so se jim pri igri pridruæili æupniki. Aktualne so bile tudi didaktiËne igraËe: πpana, vrtavka in tombola, kot jih je oznaËila informatorka. Pri πpani je bila na kartonu narisana razpredelnica, ki so jo otroci naredili sami, z doloËenimi stiËiπËi Ërt, kjer je volk poæiral ovce. Ta igra se je igrala s fiæoli. Pri igri z vrtavko je bil lahko v igri tudi denar, glede na smer, v katero se je ta odvrtela. Za veliko noË so otroci spuπËali jajca po perilniku, s kat- erim so perice prale perilo. Tudi to igro se je igralo za denar. ZnaËilna igra za omenjeni praznik je bilo πe sekanje pirhov in pomaranË. Pirhe se je sekalo s kovancem; tisti, katerega kovanec je ostal v pirhu, je moral drugemu izroËiti svoj pirh. Te velikonoËne igre sedaj revitalizirajo tudi v ©enËurju in na Kokrici. Od mladinskih organizacij iz πestdesetih let je informatorka omenila dan pionirjev, ko so bili otroci v πoli sprejeti med pionirËke. Potrebna je bila pionirska zaobljuba zvestobe domovini, prejeli pa so πe pionirske Ëepice ‡ titovke in rdeËe rutice. Ta dan je bil 29. november, ki je bil poleg novega leta najpomembnejπi dan za πolske otroke. Na dan mladosti so v ©enËurju prirejali nogometne in odbojkarske tekme, sicer pa se informatorka spominja poznejπih obdobij. Ko je πtudirala v Ljubljani, so otroke iz vrtca peljali na stadion, kjer je bila prireditev. Kot otroci so ©enËurjani ob popoldnevih pasli krave in si v nar- avi izdelovali hiπice iz blata in palic. Ko so krave proti veËeru prignali domov, se informatorka spominja rednega posluπanja fl»etrtkovih veËerov« na radiu; ta oddaja je otrokom priËarala prazniËno vzduπje. Takrat so po radiu posluπali predvsem narodno-zabavno glasbo. Informatorka je posebej omenila izvajalca Miπkota. Po televiziji so spremljali tudi flSlovensko popevko«, predvsem se spominja Marjane Dræaj. Slovenske popevke nobeden ni zamudil. Zbirali so se pri tistih, ki so imeli televizijo. Radi so gledali tudi igrice Naceta SimonËiËa ter nadaljevanko flIzgubljeni v vesolju«. Po radiu so ob nedel- jah zveËer radi prisluhnili Marjanu Kralju, ob osmih zjutraj pa otroπkim radijskim igram. Radio je bil v πestdesetih letih bolj dostopen in razπirjen kot televizija. Kadar je kdo umrl, se radia ni smelo posluπati. »as æalovanja je bil odvisen od poko- jnikove druæine. V πenËurski dvorani in pozneje v zadruænem domu so pred letom 1960 prirejali igre, pozneje je bila na tem podroËju praznina. Telefona πe niso imeli. Plese so prirejali v Delavskem domu v Kranju, teËaje plesa pa v Kranju in Zalogu pri Cerkljah. V kino so se v Kranj vozili s kolesi. Nekaj Ëasa, morda med letoma 1960 in 1965, so filme vrteli tudi v zadruænem domu. Organizirano so peli v zboru; eden takih je bil v Srednji vasi. Imeli so gasilski pevski zbor, cerkveni zbor in godbo, ki jo sedaj v ©enËurju obujajo. V veËja mesta kot otroci niso hodili. V Kranj je vËasih πel informatorkin oËe in ji od tam prinaπal tortico indijanËka. V Kranj so starπi peljali otroke k zdravniku ali zobozdravniku. V Ljubljano pa je πla informatorka prviË z oËetom, ko sta v bol- nici obiskala mamo. Tam kot deklica, ki je bila vajena zunan- jega, preprostega straniπËa, ni upala na angleπko straniπËe. Informatorkina teta je bila πivilja, oËe pa je delal v Tekstilin- dusu, zato je bila vedno lepo obleËena. V πestdesetih letih so jim veËino oblek seπile πivilje, oblek ponavadi niso kupovali. Informatorka se spominja revije Naπa æena, s pomoËjo katere so lahko spremljali modo. Kavbojk niso nosili, se pa spominja, da so gospodinje nosile bele predpasnike. V πestdesetih letih so otroci æe poznali Cockto. NekoË ji je menda fant, ki mu je bila vπeË, kupil to novo pijaËo in nerodno ji je bilo, ko ji je prodajalka rekla, naj jo spije kar v trgovini. Sladoleda πe ni bilo. Sladkarije so bile tortice, indijanËki, bonboni ‡ pisani zamaπki, ki so jih kupovali na kile. Kupovali so tudi rum ploπËice in æveËilke, ki so bile zavite, v πkatlicah pa sprva Ërno-bele, nato pa æe barvne slike s fotografijami filmskih igralcev. Te so vstavljali v albume in informatorka enega πe hrani. Otroci so prav tako zbirali prtiËke in væigaliËne πkatlice. Na teh so bile upodobljene razliËne teme, npr. dirke s konji ali pa ptice. Fantje so se ukvarjali z zbiranjem prospektov avtomobilov, kar se jim je zdelo posebno imenitno. Od revij so mladi poznali KurirËka in Pionirski list ter knjiæice iz zbirke »ebelica. Aktualne so bile Mohorjeve knjiæice in Pratika. Otroci so brali sami, saj so bili starπi prezaposleni. V πestdesetih letih so ob koncu osnovne πole æe radi posluπali Beatle in plesali charlston. PloπËe so zaËeli kupovati, ko so dobili gramofon, prej pa so hodili glasbo posluπat tja, kjer so gramofon æe imeli. Gramofon so tako posluπali ob nedeljah. Informatorkin starejπi brat je v tistem Ëasu æe nekaj zasluæil, zato so imeli pri hiπi gramofon. Brat je pripeljal tudi svoje prijatelje, s katerimi se je informatorka uËila sodobnejπih plesov. Glavna hrana sta bila krompir in zelje, ob nedeljah pa je na mizo priπlo boljπe kosilo z obvezno govedino, ki so jo OBZORJA STROKE tema gradivo Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 58 obedovali πe v ponedeljek, Ëe je je kaj ostalo. Ob nedeljah je bilo, kadar so klali, za popoldansko malico meso. Sicer mesa niso jedli pogosto. DomaËini so meso prodajali, za ta denar pa kupovali olje in sladkor. Po mnenju informatorke v πestdesetih letih prehrana πe ni bila pestra, pa ne zato, ker ne bi imeli sestavin, temveË zato, ker so gospodinje kuhale tako, kot so bile vajene od doma. ©estdeseta je æe zaznamovala Argo juha, konzerve pa so bile zelo redke. Marmelado so prodajali na kile, zavito v papir. V æivilski trgovini v ©enËurju so ljudje vËasih kupovali ne le jabolka na kilo, ampak tudi, kadar jih je doma zmanjkalo, le eno jabolko ali dve. Iz jabolk so mame kuhale marmelado, kruh pa so najveËkrat pekle v domaËi peËi. Mesni zajtrk ‡ doruËak je bil izjemno priljubljen, jedli so ga le malokdaj, pri nekaterih le enkrat letno. Doma so redno vlagali paprike. Hrana, ki so jo prinesli priseljenci, ni bila posebno razπirjena, razen vrteËega odojka na veselicah. Hladilnikov πe niso imeli, zato so hrano spravljali v kleteh, v zemljankah. Prvi pralni stroj pa je njihov stric flpreπvercal« iz Italije. PolitiËno jim v πestdesetih letih ni bilo treba skrivati pripadnos- ti cerkvi. Krst, birma, vse se je javno odvijalo. Le za doseganje viπjih poloæajev naj bi se bilo treba vkljuËiti v KomunistiËno partijo. Po drugi svetovni vojni je priπlo veliko priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik in po informatorkinih bese- dah naj bi se ©enËurjani dobro razumeli z njimi, Ëeprav je bilo pozneje (po πestdesetih) nekaj veË nestrpnosti. Informatorka je poznala nekaj takih priseljenih delavcev, ki jih je imela njena teta na stanovanju in menda so se prav lepo obnaπali. Eden je celo igral kitaro in informatorka se je vanj zaljubila. Oglaπevanja ni bilo tako veliko. Informatorka se spominja rek- lamnih oglasov za Coca Colo, punËke, ki je sedela na πkatlici za Globin, Kraπevih πkatel ter bombonov 505. Druæina je na izlete odhajala s konjem in z vozom. Preden so πli na izlet, na primer na Brezje, je oËe prej pripravil konja in voz. »e so kot druæina potovali, so se peljali z boljπim vozom ‡ zapravljivËkom. Spomni se popusta za vlak, ki je takrat obstajal, in ki si ga lahko izkoristil enkrat letno. Obstajali so πe sindikalni vlaki ‡ z njimi sta se vozila njena starπa. Sama je videla morje pred svojimi starπi, saj je bila v koloniji v Sten- jaku. Otroke so takrat v πolah skoraj dobesedno prosili, naj se udeleæujejo kolonij, vendar je bil njihov obisk sprva slab, saj je bilo ljudi strah puπËati otroke brez nadzorstva starπev. Pogo- sto so romali na Brezje, ki je bilo blizu. Poleti so na Krvavec hodili na izlete, pozimi pa tudi smuËat. VeË otrok iz ©enËurja je hodilo na Krvavec zaradi zdravljenja oslovskega kaπlja. Take otroke so zavili v fldeke« in jih peljali z odprto æiËnico. Od prevoznih sredstev se informatorka spominja fiËotov ‡ Fiat 500, avtobusov in motorja od strica, ki je bil policaj. Ob neki poroki so se vozili z velikim ameriπkim avtom Buickom. ©enËurski duhovnik je sliπal ta del pogovora in pripomnil, da so se æupniki veËkrat vozili z motorji. Najpogosteje se je kole- sarilo. Tudi Ëe jim ni bilo treba nikamor, so se otroci na primer odloËili obiskati prijateljevo teto, in vsi so sedli na kolesa. Hodili so na kopanje v Kokro na Milje ter v Kranj na bazen. Ob birmi, se spominja informatorka, so dekleta æe nosila krajπe kostime, obleke, na glavi pa πe vedno venËek. Zjutraj so jih obdarovali z uhani, ogrlicami, sladkarijami, po birmi pa so doma pripravili kosilo. Njen brat je pripeljal prijatelje iz Ljubljane in skupaj so igrali namizni tenis. Dedka mraza so imeli v πoli. Vsa leta ga je igral isti ©enËurjan. Prihajal je v πolsko dvorano in takrat so jim pripravili posebno malico: hrenovko, æemljo in pomaranËo. Za to priloænost so razred tudi okrasili. Dedek mraz je bil le stvar πole, ne pa tudi doma. Praznovali so ga vsako leto, skozi vso osnovno πolo. Obdarovali so jih obiËajno le za Miklavæa. Takrat so dobili fige, sadje, kako Ëokolado. Miklavæ je hodil po hiπah in starπi so morali za to kaj nastaviti. Silvestrovalo se je doma, vËasih v dvorani v ©enËurju, v njej pa so bila toliko bolj redna pustovanja. Sejmov za æegnanje se ne spomni veË, spominja pa se Gorenjskega sejma v Kranju, ki je veljal za pomemben dogodek. Po sejmu so v Kranju tudi obedovali. ObËinski praznik Kokrπke Ëete je bil decembra. Takrat so bile πe krajevne skupnosti, zato so ta praznik imeli tudi ©enËur- jani. Pri tem prazniku so nastopali πolski otroci in pa druπtvo borcev. Informatorka se spominja, kdaj je bilo zgrajeno letaliπËe Brnik, predvsem pa letalske nesreËe, ki se je zgodila v πestdesetih letih. Zasliπal se je moËan pok, nato pa so vsi hiteli na kraj nesreËe, otroci kar s kolesi. Sama se spominja predvsem pripovedovanja o nesreËi, Ëeπ da naj bi z dreves viseli udi, torbice ... od takrat jo je strah letenja, kot verjetno πe marsikaterega ©enËurjana. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 14. 11. 2005