Proizvodnja in produktivnost v septembru 1969 Vrednost blagovne proizvodnje, računana po stalnih cenah, je bila v septembru manjša za 0,?5 % od one, ki je bila dosežena v avgustu. Na to odstopanje je v glavnem vplivalo manjše število koledarskih dni. Zaradi remonta je bila v septembru manjša proizvodnja rektificiranega in dekadmiranega cinka, prav tako pa je bila manjša tudi proizvodnja kisline na novih napravah. Manjša je bila proizvodnja cin-kove žice in zamak cinka (zaradi neustreznih cen). Manjša proizvodnja su-perfosfata v primerjavi z avgustom, pa je bila posledica pomanjkanja skladiščnega prostora. Manjša proizvodnja zemeljskih barv je posledica zadostnih zalog (s proizvodnjo je bil samo koinpletiran asor-timan). Proizvodnja ostalih proizvodov je bila v septembru večja ali pa enaka oni, ki je bila dosežena v avgustu. Kumulativno smo dosegli s septembrom 84,7? °/o letne planirane vrednosti blagovne proizvodnje. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa je le-ta porastla za 19,29 %. Dosežena vrednost prodaje izdelkov in uslug je bila večja od ene dvanajstine letne planirane vrednosti. Na ta rezultat je odločilno vplivala izredno visoka vrednost izvoza v tem mesecu, ki je znašala 815.382 dolarjev ali 61,56% več kot predpisuje ena dvanajstina letnega plana. (Nadaljevanje na 3. strani) IH GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE m LETO XVI. CELJE, 15. OKTOBRA 1969 ŠTEVILKA 18 Uvedba 42-urnega delovnega tedna Ker zakon o uvedbi skrajšanega delovnika določa, da morajo vse delovne organizacije do meseca aprila 1970. leta uvesti skrajšani delovni čas, to je 42-urni delovni tednik, je CDS podjetja na svoji seji dne 10. oktobra 1969 na predlog UO "podjetja sprejel sklep, da bo s 1. novembrom 1969 v Cinkarni uveden poizkusni 42-urni delovni tednik. Ob prehodu na 42-urni delovni tednik mora delovna organizacija skladno z zakonskimi predpisi izpolniti določene pogoje, med katerimi so posebno pomembni naslednji: • delovna organizacija je pri uvedbi 42-urnega delovnega tednika dolžna zagotoviti v svojem delu in poslovanju najmanj enake uspehe kot jih je dosegala pred uvedbo; • v skrajšanem delovnem tedniku je potrebno zagotoviti enak neto produkt na delavca in najmanj enak realni osebni dohodek kot prej; • skrajšan delovni teden je potrebno doseči z ustreznim povečanjem produktivnosti, z nezmanjšano rentabilnostjo poslovanja in s tem v zvezi z ustreznim povečanjem osebnih dohodkov; • v primeru, da delovna organizacija iz objektivnih razlogov ne more zagotoviti zgoraj navedenih zahtevkov v tem času. ji lahko republika odobri podaljšanje. vendar največ za eno leto. Ker zakon dopušča možnost etapnega prehoda na skrajšani delovni čas, je CDS sklenil, da preidejo s 1. novembrom 1969 na skrajšani delovni tednik vsi proizvodni obrati v kemijskem in metalurškem sektorju do vključno delovnih mest izme-novodij, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da obrat ne zahteva dodatne delovne sile, oziroma potrebo po dodatni zaposlitvi je treba objektivno analizirati; I' 1» C, I! !! !» ■<> (» — da obrat ne bo izkazoval povečanega števila nadurnega dela, oziroma da bo pri tem ostal v dogovorjenih okvirih ter — da je organizacija dela že tako dovršena, da obstojajo vsi pogoji za doseganje najmanj enakih rezultatov dela. CDS je tudi sklenil, da tisti obrati, ki ne bodo dosegali navedenih pogojev, uvedejo zopet. dosedanji delovni čas dokler ne ustvarijo takih pogojev, oziroma do tistega roka kot ga določa zakon o 42-urnem delovnem tedniku; da se razlika med 7 in 8-urnim delovnim časom v času poskusnega dela ne šteje kot nadurno delo ter da se ustrezno skrajšanemu delovnemu času spremenijo urne postavke v odločbah, tako da se dohodek 8-urnega dela preračuna na 7-urno delo. V vseh proizvodnih obratih je potrebno pri skrajšanem delovniku zaposliti 12 dodatnih delavcev, od tega v kemiji enega in 11 v metalurgiji. Masa osebnih dohodkov ne bo povečana, posamezni obrati nosijo sami stroške povečanega števila zaposlenih. V drugi etapi, ki naj bi bila izvedena 1. decembra 1969, bi prešli na 42-urni delovni tednik vsi ostali delavci v podjetju. Dodatno bo potrebno še 7 delavcev, od tega v vzdrževalnih obratih 3, v transportnem oddelku 2 iii v kadrovsko splošnem sektorju 2 nova delavca (oddelek za splošne službe). J 0. i» <» t>. \ \ | :l <> S <». CDS o toplem obroku Centralni delavski svet je na zadnji seji obravnaval predlog kadrovsko-splošnega sektorja In upravnega odbora, ki se nanaša na vprašanje toplega obroka v Cinkarni. Kot je znano, je Samopostrežna restavracija v času od 1. do 15. julija 1969 poskusno dobavljala Cinkarni toplo malico. Restavracija je Cinkarni dobavljala dve vrsti toplih obrokov. Z lažjim obrokom so bili koristniki zadovoljni, precej pritožb pa je bilo nad kvaliteto in količino težjega obroka. Na osnovi tega in zlasti še zaradi znatno višje cene malic iz Samopostrežne restavracije, ki znaša 3,09 din (cena naše malice je 2,70 din), v katero je vključena tudi dostava le na 5 delilnih mestih, pomivanje krožnikov, izdaja abonentskih blokov po naročilih obremenilnic ter prevoz umazane posode na pomivanje v Samopostrežno restavracijo, je upravni odbor sklenil predlagati Centralnemu delavskemu svetu, da bi toplo malico še naprej pripravljali v naši kuhinji. V tem primeru pa je moral centr. deiav. svet odobriti novo ceno toplega obroka, ki znaša 2,70 din. Plačilo bi bilo naslednje: koristniki malice bi plačali neposredno 50 %, to je din 1,35, ostalih 50 % P» bi krilo podjetje iz sklada skupne porabe. Nadalje je potrebno ustaliti število dnevnih obrokov, ki sedaj nihajo med 1600 do 2400 in celo 3000 obrokov na dan, zato je bila predlagana uvedba datumskih blokov. Neizkoriščeni bloki ne bi propadli, ampak bi bili obračunani pri izdaji blokov za naslednji mesec. Koristniki tople malice bodo lahko dobili na dan samo eno malico, kar pomeni, da več blokov na osebo ne bo mogoče kupiti, niti po polni ceni obroka. V to pa ne bodo zajeti novodošli delavci v topilnici, ki imajo še nadalje pravico do dveh blokov na dan. Pravico do nakupa blokov imajo tudi delavci drugih podjetij, ki opravljajo dela v našem podjetju po določilih, ki so posebej predpisana s strani podjetja; za te koristnike velja polna cena blokov. Pravico do posebnih blokov pa imajo tudi naši delavci v primerih, ko opravljajo razne remonte in ostajajo zaradi tega daljši čas v podjetju. Ker se pa člani kolektiva pritožujejo tudi nad higieno in kvaliteto hrane, je upravni odbor zadolžil kadrovsko-spiošni sektor, da imenuje tričlansko komisijo, ki bo kontrolirala higienske razmere v naši kuhinji ter kvaliteto pripravljene hrane. Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri V mesecu avgustu je število poškodb ponovno občutno naraslo. Z naraščanjem števila poškodb je opaziti tudi naraščanje števila izgubljenih dni na I poškodbo. Poprečje izgubljenih dri na 1 pc-škodbo pa je padlo, kar pomeni, da so bile poškodbe lažjega značaja. Prekomerno število poškodb in izgubljenih dni je opaziti v naslednjih obratih: Obrat Število zaposlenih Število poškodb Število izgubljenih dni Število izgubljenih dni na eno poškodbo Talilnica 300 15 247 16,4 Valjarna 204 7 105 13 Rafinacija 52 2 20 10 Nova žveplena kislina 87 2 45 22,5 Umetna gnojila 44 2 12 6 Mehanična delavnica 180 5 79 15,8 Skupaj 867 33 508 15,4 Ostali obrati 1.238 8 119 14,9 Podjetje 2.105 41 627 15,3 PRIMERJAVA DOSEŽENIH REZULTATOV Avgust Julij Poprečje 1969 1969 1968 Poprečno število zaposlenih 2.105 2.104 2.062 Število poškodb pri delu 41 30 24,7 Število izgubljenih dni 627 521 502 Število poškodb na 100 zaposlenih Poprečno število izgubljenih dni 23,3 17,1 14,3 na 1 poškodbo Poprečno število izgubljenih dni 15,3 17,4 20,4 na 1 zaposlenega 3,57 2,97 2.92 Število poškodb na poti 4 5 3,3 75 Število izgubljenih dni 203 112 Skupaj vseh poškodb 45 35 28 Skupaj izgubljenih dni 630 633 477 ANALIZA POŠKODB PO DEJAVNOSTI Avgust Julij Poprečje 1369 1969 1968 Proizvodni proees 22 17 10,8 Vzdrževanje 7 3 3,9 Interni transport 3 3 2,4 Nakladanje — razkladanje 1 1 3,4 Mazanje in čiščenje strojev Čiščenje in vzdrževanje reda — 2 0,8 in ostalo 8 4 3,4 Skupaj 41 30 24,7 Iz analize poškodb po dejav- ustreznimi posegi lahko zmanj- nostih je razvidno, da proizvod- šali pogostost in tudi resnost po- ni proces, vzdrževanje in ostala dela so dejavnosti, kjer bi z škodb pri delu. ANALIZA VZROKOV POŠKODB PRI DELU Avgust Julij Poprečje 1969 1969 1968 Neprevidnost Neprevidnost in pomanjkljiva 27 18 14,3 organizacija dela Ncprey(dnost in nered na 5 S 3,3 delovišču Malomarnost in neupoštevanje — — 6,3 varnostnih ukrepov 4 3 3 Pomanjkljiva organizacija dela 2 1 1,3 Pomanjkljivi varnostni ukrepi Pomanjkljiva kontrola 0,4 varnostnih ukrepov —. — 0,4 Motnje v tehnološkem postopku Pomanjkljivi prostori, naprave, ■— — 0,3 zastarelo 1 — 0,6 Fiziološke motnje ponesrečencev 2 — 0,4 Skupaj 41 30 24,7 Analiza vzrokov poškodb pri delu nas opozarja na prekomerno naraščanje števila -poškodb zaradi neprevidnosti. Potrebno bo posvetiti več pozornosti opo- zarjanju in poučevanju o nevarnosti pri delu. Na splošno opazimo, da zaradi osebne neprevidnosti imamo 78 % vseh poškodb pri delu, od tega je 12,2 3/o takšnih poškodb, katerim botruje pomanjkljiva organizacija dela, kot so po- manjkanje poklicnih izkušenj, pomanjkljivosti pri nekaterih predelovalnih napravah in pomanjkljivi nadzor nad izvajanjem varnostnih ukrepov. Dokler ne bo zmanjšana prekomerna fluktuacija delavcev v metalurgiji tudi ne bomo zabeležili uspehov pri zmanjševanju števila poškodb. V mesecu avgustu so se pri del mš poškodovali V NOVI ŽVEPLENI KISLINI Marjan MASTNAK se je spuščal po lestvi rudnega bunkerja. Na lestvi mu je spodrsnilo ter je s kolenom udaril ob opozorilno tablo. Ernest ŠKORC je šel po prehodu ob transportnem traku. Ko je stopil na pločevino s katero je bil pokrit jašek, se je le-ta odmaknila in ponesrečenec je padel v jašek. Pri tem si je poškodoval nogo nad stopalom. V TALILNICI Šaban JUJIČ je pri šaržira-nju v retorto spredaj zametal retorto, zaradi tega je puhnil plin iz žareče retorte ter vroči retortni ogorki, le-ti so padli ponesrečencu v čevlje. Opeklo ga je po petah na obeh nogah. Jože KOREZ je hotel vleči cink iz predleža, ko mu je iz sosednjega vozička brizgnil cink v oko, ker je imel slabo nameščen ščitnik na obrazu. Zeko KAMERI je po končanem delu vrgel vedro od ilovice na obok peči. Pri tem se je iz peči vsipalo malo vročega prahu, le-ta ga je opekel po roki in očesu. Fefiks KRAJNC je vstavljal retorte v destilacijsko peč. Ko jg hotel dvigniti retorto nad zaveso se je ž roko naslonil na vroč železni drog in se je lažje opekel v pregibu komolca. Imer IBIŠI je nosil ilovico k peči. Pr j tem je padel ter se udaril v rebra ob predlež, ki je ležal na tleh. Ivan ARTNAK je odstranjeval predleže iz pečnih oken. Ker ga je nenadoma zabolelo v križu, je spustil predlež iz rok na stegno leve noge ter se opekel. Jovan KRICKOVIC si je pri tolčenju predležev zabodel cin-kov trebež v prst. Dimitrij MLADENOVIČ je čistil predleže. Pri tem mu je pihnilo vroči prah iz predleža v obraz, ter ga lažje opeklo. Smalj SINANOVSKI je pri čiščenju retort udaril s čistilcem v pečna vrata, ki niso bila popolnoma odprta in si pri tem poškodoval palec desne roke. Ivan JELIC je pri čiščenju retort udaril z roko v pečna vrata ter si pri tem poškodoval palec desne roke. Avgust BELE je ulival cink z ulivno žlico v modele. Pri tem se mu je ulivna žlica snela z ročaja in padla na tla. Ker ni imel zapete bluze mu je vroč cink brizgnil po trebuhu ter ga opekel. Dušan KOSIČ je pri odnašanju predležev iz pečnih oken nagnil predlež preveč proti sebi in si zlil ostanek cinka iz predleža na gležnjak leve noge, pri tem se je opekel po stopalu- Štefan KODRIČ je nameščal kalupe za ulivanje cinka. Pri tem mu je kalup stisnil prst na roki. (Nadaljevanje na 3. strani) Na letošnjem 77. mednarodnem zagrebškem velesejmu se je preko 6.200 razstavljalcem iz Ifsega sveta pridiuiila tildi Cinkarna. V paviljonu 3 smo na lepo urejenem razstavnem prostoru prikazati naše kemične In metalurško proizvode. Razstavljanje Izdelkov na sejinili, zlasti na mednarodnih, je najboljši način predstavljanja proizvodov širši javnosti CINKARNIŠKI RADIOAMATERJI SO KONČNO DOBILI SVOJ ODDAJNIK YU3DCC Z gornjimi signali se bo kmalu začela oglašati radioamaterska postaja »Cinkarne« — Celje. Njeni valovi bodo s svojo fantastično hitrostjo 500.000 km na sekundo dosegali vseh pet zemeljskih celin in pri tej humanitarni misiji miru in prijateljstva se prav nič ne bodo menili za mejne prehode ter te ali one umetno ustvarjene ovire med narodi. Želja radioamaterjev Cinkarne, da bi dobili svojo postajo, obstaja že dolgo časa. Šele letos nam jo je uspelo dobiti in smo lahko ponosni na njo, kajti to je ena od sodobnih aparatur japonske proizvodnje. 11. julija 1969 smo imeli ustanovno skupščino radio kluba (to je predpogoj za ustanovitev postaje) in smo na njej sprejeli statut dela in izvolili petčlanski upravni odbor. Odbor se je v začetku septembra sestal in izvolil predsednika, tajnika in vodjo postaje. Prva naloga, ki smo si jo zastavili, je postavitev postaje. Ta naloga je skoraj v celoti uresničena in smo v začetku tega meseca zaprosili Republiški sekretariat za gospodarstvo za izdajo radijskega dovoljenja in pričakujemo, da bo to rešeno do konca meseca. Takrat bomo lahko začeli delati. Postaja je inštalirana v prosotrih Ljudske tehnike, nad klubom DIT, Cinkamiška pot 10, Celje. Ker pa je radioamaterska dejavnost manj znana, jo bom skušal na kratko opisati. V glavnem se bom omejil na dejavnost radioamaterjev — operaterjev. To so za razliko od radioamaterjev, ki svojo dejavnost usmerjajo bolj v tehnično izpopolnjevanje in kon-struktorstvo, radioamaterji, ki poleg določenega znanja iz ra-dioatehnike, morajo obvladati Še Morseovo abecedo in pravila radijskega prometa, da bi dobili pravico dela na radioamaterski postaji. V splošnem bi lahko rekli, da je naloga radioamaterstva na eni strani nuditi in izpopolnjevati znanje s področja elektronike in telekomunikacij čim širšemu krogu članstva, posebno mladine. Na drugi strani pa gojiti družabnost, prijateljstvo ter humanost med člani, ne glede na njihovo politično prepričanje. V Jugoslaviji je danes okrog 30.000 radioamaterjev. Od tega 5000 operaterjev, ki delajo s 1500 postajami. To uvršča SR J (Zveza radioamaterjev Jugoslavije) med najmočnejše tovrstne organizacije v svetu. Naša država je članica mednarodnih organizacij kot so ITU (International Telecommunications Union), IARU (International Amaleur Radio Union), kar nam daje določene obveznosti in naloge spoštovanja mednarodnih predpisov v radijskem prometu. Tako imamo radioamaterji točno določene frekvence na katerih lahko delamo. Npr. na 80 m valovni dolžini lahko uporabljamo frekvenco od 3500 do 3800 KHz, na 40 m pa od 7000 do 7100 KHz itd. Ravno tako je mednarodni predpis, po katerem so oddaje na radioamaterskih postajah lahko, izključno radioamaterskega in osebnega značaja, po potrebi se lahko radioamaterske postaje vključijo v humanitarne akcije, pri reševanju življenj in ljudskega premoženja. Nikakor pa se postajo ne sme uporabljati v komercialne namene, to je za pridobivanje materialnih koristi za posameznike. Radioamaterji se poslužujejo v glavnem dveh vrst oddaj: telefonije in telegrafije. Telefonija ali kot jo sami nazivamo »fonija«, je navadni pogovor med operaterji. Telegrafija pa je sporazumevanje z uporabo Morseovih znakov. Morseova abeceda je kombinacija kratkih in dolgih signalov za vsako črko posebej. Tako npr. kratki (pika) in dolgi (črtica) signal pomeni črko A, medtem ko dolgi in kratki pomeni N itd. Hitrost oddajanja in sprejemanja signalov se giblje od 70 do 150 črk v minuti, kar je prepočasi za normalno sporazumevanje. Zaradi tega se pri telegrafiji poslužujemo tako imenovanih kratic, ki so v glavnem izpeljane iz angleških besed. Tako je npr. HR okrajšava HERE in pomeni TUKAJE. Nekatere kratice pa pomenijo cele stavke. Npr. QRX pomeni »Naša naslednja zveza bo...«, QRP »Zmanjšajte, prosim, moč vašega oddajnika« itd. Kljub enostavnosti fonije pa pri amaterskih zvezah večinoma uporabljajo telegrafijo, ki ima precejšnje prednosti v primerjavi s fonijo. Te so predvsem v tem, da so telegrafski signali veliko močnejši in da jih je lažje razumeti, predvsem če je velika razdalja med postajami. Vsebina amaterskih zvez oziroma pogovorov je dokaj ustaljena in v glavnem obsega informacije in podatke o po- zove in ko je postaja, ki je klicala, sliši, izmenjajo pozdravne besede in nadaljnjo zvezo. V telegrafiji ta poziv izgleda takole: CQ DE YU DCC, kar pomeni ,»Poziv vsem, tukaj postaja ' YU3DCC«. YU pomeni Jugoslavija, 3 pa Slovenija (črte in pike pod naslovom pomenijo ta tekst). Med radioamaterji obstaja nepisano pravilo, da si po vsaki prvi zvezi izmenjajo tako imenovane QSL kartice, ki so tudi potrdilo zveze za osvajanje raznih diplom. Te kartice RAZPIS šahovskega prvenstva Cinkarne Celje za leto 1969/70 Kakor vsako leto, bo tudi letos odigrano prvenstvo Cinkarne v šahu. Prvenstva se lahko udeleži vsak član kolektiva. Tekmovanje bo od 14. do vključno 16. novembra 1969 v počitniškem domu »Rinka« v Solčavi. Prijave sprejema in daje pojasnila glede tekmovanja tovariš Mirko Mežnar, tel. 357 do 11. novembra 1969. Odbor staji in operaterju, kot npr.: mesto kjer se postaja nahaja, ime operaterja in naslov, včasih podatki o postaji, podatki o vremenu. Lahko pa se ta pogovor razširi tudi na izmenjavo drugih osebnih mnenj s področja radioamaterske dejavnosti. Zveza se zaključi z vljudnostnimi besedami zahvalnosti in željami po ponovnem srečanju. Mogoče je še zanimivo vpra-. šanje, kako se sploh navežejo stiki z drugo postajo? To je zelo preprosto. Namreč na amaterski frekvenci lahko vsaka amaterska postaja poziva. Poziv pa se lahko pošilja določeni postaji ali pa splošni poziv vsem postajam. V drugem primeru se lahko pozivu odzove vsaka postaja, ki je slišala ta poziv. Ko pa se od- vsebujejo osnovne podatke o zvezi kot so čas v katerem je zveza bila, frekvenca, kvaliteta signalov itd. Vsak amater kot tudi klub si prizadeva po svojih močeh, da bi imel čim lepšo QSL kartico. Izgled nase kartice boste videli v eni naslednjih številk »Cinkarnarja«. Djordje Panzalovič PROIZVODNJA IN PRODUKTIVNOST (Nadaljevanje s 1. strani) S tem jc bil letni plan iz voza. ki znaša 6.056.100 do larj^v, dosežen že v deve tih mesecih. Kumulativno jc vrednost v devetih me secih letošnjega leta po rastla v primerjavi i istim razdobjem preteklega let za 39.43%. iz česar se vid da jc bil plan realno po stavljen in da je Rodjetj s povečanjem prodaje tujino uspelo zaposlil svoje proizvodne kapac-i tete. ?334f%0 kumulativno dosežene vrednosti izvoz smo plasirali na konverti bitno področje, 10,83 % n vzhodnoevropsko pudročj in 15,65% na ostalp kli rinško področje. Ker je vrednost proiz vodnje hitreje rastla ko število zaposlenih, je pro izvodnost dela v porastu Po vsej tovarni sreCujemo majhna prevozna sredstva »fagrame« in nakladalce »viliCarje«. Brez njih si danes ne bi mogli zamisliti ustreznega transporta JU; |i J | l|j$! Si m ZIMSKE POČITNICE V OPATIJI, BISERU KVARNERSKEGA ZALIVA Sedem dni na snegu in morju Grand hotel Adriatic v Opatiji organizira vsako leto od 15. decembra do 31. marca izredno zanimivo in privlačno akcijo pod geslom »Sedem dni na snegu in na morju«. Svojim gostom nudi prijetne počitnice v Opatiji — hotel je zelo udoben, ima pa tudi svoj pokriti bazen s toplo morsko vodo, in na Platku, 1.100 m visokem hribu v Gorskem Kotarju, na katerem še v aprilu ne zmanjka snega. Dnevni penzion v Adriatiku stane od 41,00 do 55,00 din; če od tega zneska odštejemo regres, penzion ni drag. Opatija šteje med najlepše obmorske turistične kraje na istrskem polotoku. S svojo ugodno klimo in subtropsko vegetacijo ter čudovitimi plažami si je utrdila sloves po vsem svetu. Medtem ko v večini turističnih krajev ob Jadranski obali z nastopom jesenskih dni turistični vrvež pojema in kmalu zamre, je v Opatiji tudi pozimi zelo živahno. Tudi ta- din, skupine (preko 20 oseb) pa plačajo 6,00 din po osebi. Člani mednarodnega smučarskega kluba »Platak — davnega lahko le zamišljali. Za tiste, ki bodo preživeli dopust v Adriaticu, bo to z lahkoto dosegljivo. Vsak dan namreč vozi avtobus na 40 kilometrov odaljeni hrib Platak, znan po odličnih smučarskih terenih, primernih za vrhunskega smučarja in za začetnika, v neposredni bližini lepo urejenega planinskega doma. Prevoz v obe smeri stane 10,00 da so lahko počitnice na morju prijetne tudi sredi zime. Informativne prijave za dopust v Opatiji sprejema referat za rekreacijo (tov. Marjetka Domova) v kadrovskem sektorju do 1. novembra, dokončne prijave pa do 30. novembra 1969. Z. S. Pogled na bazen s toplo morsko vodo v devetem nadstropju hotela Adriatic v Opatiji _ Pri smučanju in pri oblikovanju sneženega moža na Platku je dovoljeno biti oblečen v zimsko obleko — kopalke niso strogo predpisane krat tu srečamo turiste z vseh koncev Jugoslavije in iz tujine. V enem izmed najlepših predelov Opatije leži devetnad-stropni Grand hotel Adriatic, ki ga obdaja bogat nasad mediteranskega rastlinja. Hotel ima 190 sob in 14 apartmanov (90 odstotkov sob ima svojo kopalnico ali tuš in ostale sanitarije, telefon ter balkon; njegove značilnosti so: izredno bogato udobje, kvalitetne gostinske in druge usluge, poleg vrste odlik, ki jih mora imeti tako sodoben hotel, pa ima v devetem nadstropju bazen s toplo morsko vodo. Kopanje v morski vodi, kako uro pozneje pa smuka po pobočju preko 1000 metrov visokega hriba — to smo si do ne- Adriatic« imajo 10 odstotkov popusta pri ceni dnevnega penziona in pri prevozu na smučišče, poleg tega pa imajo pravico do neomejenega števila voženj z vlečnicami na Platku in do neomejene uporabe kopalnega bazena v Adriaticu. Kadar v obdobju od T5. decembra do 31. marca na Platku ni snega, imajo brezplačen penzion, kadar pa je sneg v Opatiji, pa imajo tisti dan brezplačen penzion. Letna članarina znaša 25,00 din. Včlani se lahko vsak. Tisti, ki se bodo odločili za dopust pod Adriaticovim geslom »Sedem dni na snegu in na morju«, se bodo prepričali, 4 CINKARNAR Skupina smučarjev se bo v udobnih avtobusih odpeljala izpred hotela na smučanje na Platak Šahovsko tekmovanje v počastitev dvajsetletnice šahovske sekcije l Šahovska sekcija Cin- dj karne praznuje letos 20. < j obletnico delovanja. V ta 1 j namen bo sekcija organi- 1 '< zirala od 14. novembra 1 < 1969 do vključno 23. no-J t vembra 1969 razna tekmo-£ van ju pod imenom »TE- p J DEN ŠAHA«, i Razpored tekmovanj je i naslednji: d » Od 14. do vključno 16. i novembra 1969 prvenstvo p p Cinkarne v šahu za posa- d p meznike. I* p — is. novembra 1969 br- d p zoturnir posameznikov. d p — 20. novembra 1969 'J d ekipni medobratni turnir. J, 'j — 21. novembra 1969 p svečana seja — s -kratkim } \ poročilom o delovanju sek-\ cije in podelitev pohval. p p — 23. novembra 1969 i ( l» ekipni moštveni brzptur- d( d nir, na katerem bodo so- d, <» delovala tudi moštva, s ka- d( d teriini je sekcija sodelo- d 1» vala. < i d Sekcija bo tudi izdala 1 d poseben bilten s kratkim V V opisom delovanja sekcije d in z obširnim razporedom V d tekmovanja. p 1 t Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri delu (Nadaljevanje z 2. strani) Joso LAGUNBIJA je pri dviganju čistilca v srednje pečno okno spodrsnil ter padel na vroč čistilec, ker ni imel zapete bluze, se je opekel po trebuhu. Franc MILOŠIČ je čistil voziček od trebeža. Pri tem mu je vroč trebež padel v čevelj in ga opekel po stopalu. V RAFINACIJI Šabid JUSUFOVIC se je opekel s tekočim cinkom, ko je ulival cink v vlažne kalupe,, ker nj imel pravilno nameščenega ščitnika na obrazu. Adolf KOLAR je ulival cink v modele. Pri tem mu je cink brizgnil pod ščitnik ter ga opekel po desnem očesu in okoli očesa. V KERAMIKI Ivan MUŽAR je stopil na leseno rešetko tako nerodno, da si je zvil desno nogo v gležnju. V VALJARNI Ivan KOBOLA je pri valjanju pločevine menjal plošče v paketu. Pri tem so mu spodrsnile klešče in vroče plošče so mu padle na roko ter ga opekle. Jože CMAGER je odpiral s posebnim sekačem trake od pa- ketov cinka- Ker se je postavil nerodno pred paket, ga je presekani trak udaril po obrazu. Milan JAVŠOVEC je menjal plošče paketa, ker mu je pri tem spodrsnilo, je s kazalcem zadel ob ostri rob pločevine ter se je urezal skozi rokavico. Jože VRBEK je hotel s kleščami odstraniti pločevino, ki se je prijela pri valjanju na zgornji valj. Pri tem mu je zbilo klešče; udaril se je v prša. Ivan HEREGA je ulival cink v modele. Ker mu je pri tem spodrsnila roka, mu je cink brizgnil po stopalu ter ga opekel. Ivan VOCANAC se je pri prevozu pločevine zaletel z vozičkom v drugi voziček. Pri tem se je opekel po nogi nad stopalom na vroči pločevini. Ivan ROJC je razdvojeval plošči. Ena mu je spodrsnila ter ga opekla po trebuhu. V UMETNIH GNOJILIH Jože PAPEŽ je pri zapiranju vagona dobil prst med vrata ter si ga poškodoval. Anton BOBEK je šel po hodniku med razkrojevalci, pri tem mu je padel drobec superfos-fata v oko- V MERILNEM ODDELKU Marjan KELHAR se je udaril s kladivom po roki, ko je izbijal staro zaščitno cev. V MEHANIČNI DELAVNICI Ivica KVESIČ je razbijal pu-šo v izvrtino koluta. Pri udarcu s kladivom mu je pušo spodneslo; udaril se je po kazalcu leve roke. Dani STRAŽEK je na vrtalnem stroju vrtal luknje v plošče. Ker je ploščo slabo pritrdil, mu je le-ta zdrsnila ter ga udarila po levi roki. Stane JANClC je šel po podestu ob izparivalnih ponvah. Pri tem se je spodbil ob prečno vez peči in padel. Pri padcu je udaril z roko v tekočo vročo lu-žino in dobil opekline po roki. Franc MESAREČ je odstranjeval ostružek iz votline obdelovanega predmeta. Ker stružnica ni popolnoma mirovala, mu je stisnilo prst desne roke. Rudi ČERENAK je odstranjeval posnemalec iz turbo sušilnika- Posnemalec je padel na stopalo njegove desne noge ter jo poškodoval. V GRADBENEM ODDELKU Marjan KAVKA je nakladal šamotne plošče, pri tem je ena počila ter mu padla na stopalo desne noge. V PLINSKIH GENERATORJIH Ivan- KUNŠTEK je pri odvozu'ogorkov od generatorjev nerodno prijel prekucnik in si pri tem stisnil prste na levi roki. V TRANSPORTNEM ODDELKU Adamo BUŠNJA je prevažal litopon v vrečah na ročnih vozičkih. Pri tem je spodrsnil in pri padcu so mu ročaji vozička stisnili mezinca obeh rok. V LABORATORIJU Zoran HENČIČ si je pri padcu v prostoru vagonske tehtnice poškodoval glavo ob konstrukciji tehtnice. V SPLOŠNEM ODDELKU Alojz POLUTNIK Je hotel odstraniti železno cev s police. Cev mu je pri tem padla na levo roko ter mu odrgnila prste. NA POTI NA IN IZ ZDELA SO SE POŠKODOVALI: Anton VIVOD, Karl LEŠNIK, Stane GUZELJ, Avgust TAJN-ŠEK. Novice iz SLO v Celju V novo sezono Te dni so se odprla vrata Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Ljubitelji gledališča imajo znova priložnost, da se vpišejo med njegove redne obiskovalce. Gotovo vas zanima, kakšna dela boste videli v novi sezoni, ki je skrbno pripravljena in ki vas prav gotovo ne bo razočarala. Tako kot prejšnja leta smo tudi letos poskrbeli za pravšno ravno-« težje med klasiko in sodobnostjo, pa med resnim in zabavnim delom repertoarja, še večji poudarek smo dali komunikativnosti, pri tem pa pazili na literarno kakovost. Seveda sami teksti še ne prinašajo zagotovila za kvalitetne uprizoritve, zato smo podpisali pogodbe z dobrimi režiserji. Poleg našega stalnega, hišnega režiserja Francija Križaja bodo režirali še Mirč Kragelj, Zvone Šedlbauer in pa Dušan Jovanovič. Prednost smo dali slovenski klasiki. V Inkretovi priredbi je uprizorjen Jurčičev DESETI BRAT. Igra je ohranila junaške elemente prave ljudske igre, melodrame in živopisne rekvizite naše davnine, snov pa je organizirana tako, da daje možnost za slikovitost pa tudi humornost Jurčičevih junakov, le sama postavitev tega dela na oder zbuja prizanesljivo ironijo, sodobno gledanje pa jo še podčrtuje, vendar prav nič na škodo delu samemu. Zdi se, da mo zadeli pravo mero in da je to razveseljiv dogodek našega gledališča. V začetku novembra bomo uprizorili -eno najbolj pretresljivih dram iz odporniškega gibanja, Sartrove NEPOKOPANE MRTVECE. Pisatelj je konkretno postavil na oder partizane francoskega osvobodil-' nega gibanja, delo je napisano z izrednim mojstrstvom in izpričuje človekovo prometejsko moč in pogum, kadar gre za upor proti nasilju. — Nato bomo v decembru gledali prikupno in vedro komedijo že znanega avtorja Neila Simona BOSA V PARKU. Avtorja smo letos spoznali v komediji ZARES ČUDEN PAR. Eden od viškov sezone bo vsekakor SOVRAŽNIK LJUDSTVA Henrika Ibsena. Presenetljivo je, da nam ima ta drama še po več kot pol stoletja neverjetno mnogo povedati. Ko da bi bila napisana za današnji čas in rabo. Gre za posameznika, ki se upre izprijenosti družbe. Po daljšem premoru bomo lahko spet krstili novo domače delo. Juro Kislinger je napisal utopično tragedijo PREGNANI IZ RAJA. Zelo izvirno, skorajda'na eksotični način, je posegel v umišljeni čas, tisoč let po svetovni atomski katastrofi. Prepričani smo, da bo noviteta lepo sprejeta. — Sledila bo komedija iz klasičnega repertoarja: Oscarja Wilda znano delo v predelavi francoskega dramatika Jeana Anouilha, ki ji je dal naslov GLAVNO JE, DA SI LJUBČEK. Kako spretno suče komedijsko pero Oscar Wilde, je znano, v francoski varianti pa je delo dobilo še dodatni esprit, tako da lahko računamo na pomemben kulturno umetniški užitek. — Prvikrat v Sloveniji bo tudi uprizorjena nova drama hrvaškega pisatelja Pera Budaka. Dogajanje je postavljeno v vaško življenje, glavna oseba je vaški mogotec, ki ima vse na voljo, vse lahko kupi — razen tistega, kar mu narava ni dala. Tako je prikrajšan za potomstvo. Izbere Krjavelj iz Jurčičevega Desetega brata si pot hudodelca, ki ga privede na koncu do samouničenja. Delo odlikuje sočna ljudska govorica in barvitost vaškega življenja, ki ni vezano na določeno tipiko kraja in narodnosti. — Za konec pa spet uspešna komedija za sproščen konec sezone: UGRABITEV francoskega avtorja Francisa Vebera. Delo je izredno domiselno in aludira na politične razmere našega časa, povrhu pa je še dobra kriminalka, ki parodira sama sebe. — Izven abonmaja za odrasle bomo v kratkem postavili na oder PARTIZANSKI MITING, ki naj bi bil verna podoba pravega partizanskega srečanja sredi bojnih pohodov. Narejen je iz pristnih partizanskih tekstov. — Za otroke bomo prav tako v kratkem obnovili TRNULJČICO, v novembru pa bo že na odru PEPELKA v žmavčevi priredbi znane Gornerjeve dramatizacije. Janez Žmavc .. A M E it 1 Š K O I %Z tV A N J E44 Odkar je komaj pred dobrim letom izšla ta Servan-Schreiberje-va knjiga, ki je sedaj dostopna tudi slovenskemu bralcu, je postala na mah najbolj iskano- delo v knjigarnah. Zakaj? Prof. dr. S. Pretnar navaja 'odlike, ki jo priporočajo: jasen slog, izredno sposobnost plastičnega predoče- vanja problemov, ki jih obravnava, vsakomur dojemljiva snov, značilnosti, zaradi katerih spada njen avtor v zadnjem desetletju med najbolj znane in razgledane publiciste v zahodni Evropi, znan zla9ti po svojem zanesljivem čutu za usodna vprašanja našega časa in prostora, v kate- rem živimo. Pri tem zna najti vedno tudi najbolj skrito, vedno pa odlično jedro. Vse te značilnosti pa so le polovična razlaga za izreden uspeh, ki ga je delo doseglo najprej doma v Franciji in nato povsod drugod po svetu, kjer se-je pojavilo že v številnih prevodih. Pra- \!ov sistem razdeljevanja toplega obroka Upravni odbor podjetja je na seji dne 17. septembra 1%9 obravnaval vprašanje kuhanja toplega obroka, njegove kakovosti, razdeljevanja in cene. Obravnaval je tudi ponudbo Kmetijskega kombinata Žalec, da bi malico dobivali iz samopostrežne restavracije. Upravni odbor ni sprejel ponudbe KK Žalec, ker je cena toplega obroka iz restavracije znatno višja kot pa cena našega toplega obroka. Ker bo topli obrok še nadalje kuhala naša kuhinja, je upravni odbor predlagal centralnemu delavskemu svetu več skle-Pov: — da sc cena toplega obroka izenači s stroški, — da se prepreči neupravičeno koriščenje toplega obroka, — da se uvede kontrola kakovosti in količine toplega obroka. Dosedanjo ceno toplega obroka 200 S-din je določil centralni delavski svet 50. marca 1965, odobril je tudi to, da so plačevali koristniki 100 S-din neposredno, preostali del stroškov pa je pokrilo podjetje. V štirih letih so se stroški hrane močno povečali zaradi podražitve živil in povečanja režijskih stroškov. Sedanji stroški za en obrok so 2,70 din, in sicer za živila 2,10 in za rezijske stroške 0.60 din. Že od četrtega trimesečja 1965 izkazuje kuhinja toplega obroka zaradi nenehnega večanja cen živil vedno večjo poslovno izgubo, ki jo je pokrivalo podjetje. Zato je upravni odbor sklenil priporočiti centralnemu delavskemu svetu, da določi ceno toplega obroka tako, da polovico cene plačuje koristnik neposredno. Nova cena naj bi veljala od 1. novembra letos. Dnevni odvzem malice sedaj niha od 1600 do 2400 obrokov in doseže včasih celo 5000 obrokov. Tako koriščenje, ki presega število zaposlenih v podjetju, je neupravičeno in povzroča težave pri pripravljanju hrane. Razen delavcev novincev v prvih dveh mesecih zaposlitve, je vsak delavec upravičen le na eno regresirano malico na dan. Dogaja pa se, da nekateri dvigajo naenkrat tudi po več mrzlih malic in da koristijo topli obrok po večkrat na dan kot redno prehrano. Se slabše pa je. da vse to povzroča prekupčevanje z bloki in omogoča celo tujim ljudem koristiti našo malico. Vse te nepravilnosti je mogoče delno preprečiti edino le z uvedbo blokov, kot so jih že uvedla druga podjetja in restavracije. Datumski bloki bi bili uvedeni s 1. novembrom letos. Vsak blok bo imel 51 listov, ki bodo veljali za tisti mesec v katerem bodo izdani. Posamezen listek bo veljal le za datum, ki bo na njem natisnjen. Neizkoriščene bloke ne bo mogoče uporabiti za dvig malice, pač pa jih bodo lahko lastniki vrnili, njihova vrednost pa bo obračunana z dobropisom pri plačilu blokov za naslednji mesec. Zaradi boljšega sodelovanja med kuhinjo in koristniki malice je upravni odbor predlagal ustanovitev tričlanske komisije, ki bo občasno — vsaj enkrat tedensko — prekontrolirala higiensko stanje v kuhinji ter količino in kakovost toplega obroka. I. Svetličič vi razlog tega uspeha tiči v okoliščini, da se je Servan-Schrei-ber dotaknil in obdelal vprašanja, ki v sodobnem svetu ne samo niso neznana, temveč ta svet predvsem vznemirjajo. Ameriška prisotnost v gospodarski strukturi sedanjega sveta, v kateri se nezadržno odmika tudi od svojih najbližjih tekmecev, je danes postala stvarnost v zavesti svetovne javnosti do take mere, da jo čuti prav vsakdo. Ameriška gospodarska premoč ni prišla kot nekaj nedosegljivega, temveč je postala merilo, ob katerem merijo svoje sposobnosti gospodarskega razvoja v enaki meri Sovjetska zveza kot ves kapitalistični svet. Tehnologija sama po sebi nima državne pripadnosti in ni vezana organsko na noben družbeni sistem, pač pa je njegov pomembni inštrument. Zato kaže v tej luči predočiti Leninovo misel (glej Izbrana dela III. str. 423), ki jo je izrazil takole: »Uresničenje socializma je odvisno prav od tega, s kakšnim uspehom bomo znali združiti sovjetsko oblast in sovjetsko or-' ganizacijo uprave z naj novejšim napredkom kapitalizma«. In ko Lenin govori na drugem mestu o politični zmagi revolucije v Rusiji, problem zaostruje v naslednjo dilemo:« ... to (politična zmaga) je premalo; vojna je neizprosna in nam neusmiljeno zastavlja vprašanje: ali poginemo ali pa tudi ekonomsko dohitimo napredne države in jih prehitimo.« Servan-Schreiber še zdaleč ni edini in tudi ne prvi, ki analizira in opozarja na usodne posledice vedno bolj rastoče razdalje med Ameriko in Evropo. S problemom so se ukvarjali že izvedenci O. E. C. D. (organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), strokovnjaki in politiki Evropske gospodarske skupnosti (EGS). publicisti in gospodarstveniki tako v Evropi kot v ZDA samih. Problemov današnjega (Nadaljevanje na 7. strani) REŠITEV KRIŽANKE T. Savinjčani, 9. ljek, 10. Aden, 11, ADK, 12. Li, 14. avd., 15. la, 16. (ank, 18. a, e, 19. Ankara, 21. NASA, 22. Eros. 24. Ilinden, 27. Rn, 29. alka. 30. AK, • 34. O. K., 35. Asa. 36. Dane. 38. klin, 59. ernptivist, 42. NN, 43. lili. 44. cinira, 46. zvin, 49. Ika. 50. glisla. REŠITEV REBUSOV Rešitev raiebusov: sir. 8 — kabaret, str. 11 — einkografiju. i Rešitev rebusov: uradnik, etiketa, naša doba, aktivnost. Rešitev palindroinncga rebusa: sir. 6 — svinec. Rešitev rebusov: str. 7 — zabava, analiza. D ‘W«irnY' Tudi na letošnjem ,«ejmu obiti, bil je na atletskem stadionu AD Kladivarja od 27. septembra do 5. oktobra, je naše podjetje razstavljalo nekatere svoje izdelke. Obiskovalci so ae zanimali za cinkove strešnike, za odtočne cevi m žlebove, zlasti pa za VODA barve ..AMERIŠKO IZZIVANJE44 (Nadaljevanje s (. strani) časa, ki jim daje značilnost nujnost gospodarske in predvsem tehnološke rasti, se zavedajo tudi v socialističnem svetu tako v Sovjetski zvezi in zlasti v NDR, kjer so pred nekaj leti razglasili in uveljavili doktrino o znanosti kot neposredni produktivni sili. Vendar pa je knjiga pravi bojni klic za vsakogar, ki ima količkaj občutka za gospodarska dogajanja. Zato je knjiga namenjena v enaki meri gospodarstvenikom in sociologom, reformatorjem šolstva in univerz, intelektualcem in delavcem v pe- Radio klub Cinkarne bo to jesen organiziral za člane kolektiva in njihove svojce RADIOAMATERSKI IN TELEGRAFSKI TEČAJ Prijave sprejema Djordje Panzalovic, nova žveplena kislina, telefon 462. posredni proizvodnji in zlasti politikom. Tudi pri nas! Avtor opozarja s številkami na ogromen ameriški gospodarski potencial in stopnjo njegove rasti in istočasno opozarja na usodno zaostajanje Evrope. Glavno tezo knjige pomeni na mnogih mestih ponovljena trditev, da ameriška premoč ne obstoji v premoči kapitala v klasičnem smislu, saj slonijo vse ameriške povojne investicije v Evropi komaj po eni desetini na kapitalu, uvoženem iz ZDA, temveč v inteligenci, torej v imate-rialnem kapitalu, ki obstoji v izumih, organizaciji naglega pretvarjanja novih, tehničnih rešitev v proizvodnjo in v enaki meri na znanstvenih metodah sloneči sposobnosti upravljanja podjetij. Kamčh modrijanov, ki so ga iskali srednjeveški alkimisti, da Izdaja Cinkarna, metalur-ško-kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 216. Tisk in klišeji GP »Cčljski tisk- Celje bi ga pretvorili v zlato, so našli sodobni izumitelji, ki pogosto iz do včeraj ničvrednih odpadkov (katrana, žlindre, karbida) ustvarjajo nove dragocene prvine in surovine ter novo blago. Izumi se v svoji materializaciji sproti pretvarjajo v kapital. Izumi pa niso samo kapital in investicije, temveč postajajo vedno bolj blago, ki se kupuje in prodaja. Predmet nakupa in prodaje je znanje. Pričujoče delo je branje, ki pritegne in prevzame ne toliko s podatki kolikor z njihovo osvetlitvijo. Ce hočemo strniti razloge uspehov ameriške rasti in hkrati razloge zaostajanja Evrope, potem so ta nasprotja v knjigi postavljena v naslednje okvire: — tehnologija in njen razvojni ritem; — znanost in izumiteljstvo; — organizacija upravljanja podjetij, s poudarkom, da je tehnologija gospodarski inštrument, ki dobi svoj pomen samo preko uspešnega vodstva podjetja. V teh okvirih ima poseben in samostojen pomen izobrazba. Oblikovanje ljudi, ki se zavedajo in obvladajo sodobne tehnološke in organizacijske tokove, je samostojen dejavnik, brez katerega še tako sodobna tehnologija ne rešuje ničesar. Oblikovanje ljudi in njihova izobrazba za usmerjanje novih tokov družbenega razvoja in ki hkrati opušča tradicionalno vsebino in tradicionalne prijeme v izobrazbi, je še več kot samo dejavnik v gospodarskih procesih. Izobrazba tvori brezpogojno infrastrukturo, brez katere ni niti tehničnega in gospodarskega razvoja. V tradicionalnih pojmovanjih, ki so na žalost še vedno pričujoča tudi v naši družbi, je znanost sestavni del družbene infrastruk-re, ki zgolj gospodarsko vzeto, pomeni pravzaprav obremenitev za družbo. V ZDA pa se je že davno uveljavilo spoznanje, da je investicija v znanost neposredna gospodarska investicija in še več, da spada ta investicija med najbolj rentabilne. Avtor navaja za ZDA prepričljive podatke, iz katerih izvira spoznanje državne politike, da je izobrazba osnovni pogoj za vse perspektive in ambicije sodobne industrijske družbe. Avtor vedno znova opozarja, da je temelj vsega napredka vzgoja in izobraževanje. Investicija v človeka, ki mora znati dojeti ne samo pomen spreminjajoče in stalno razvijajoče se tehnologije, temveč v enaki meri organizacijo upravljanja za njeno optimalno in čim hitrejše gospodarsko izkoriščanje. Servan-Schreiber upravičeno ugotavlja, da Evropejci niso manj intelegentni od Američanov. Toda družbeni, gospodarski in zgodovinski razvoj niso le miselne, racionalne ka- tegorije: Posameznik in narodi so vezani na tradicije, nacionalne komplekse ter državne meje in usodo človeštva je večkrat oblikovala in jo še oblikuje nerazsodnost kot pa pamet. Zato se avtor upravičeno boji, da bodo ovire te vrste preprečile zahodni Evropi in njenim narodom, da bi bili sposobni ujeti Ameriko v njenem strmem in vedno hitrejšem razvoju. Ob knjigi s to in tako vsebino, ki je v prevodu sedaj namenjena in dostopna našemu bralcu, si lahko upravičeno zastavimo vprašanje, kaj lahko to delo pomeni za nas, ki smo časovno ujeti v dvajseto stoletje, ki smo dediči in sooblikovalci ter pripadniki evropske civilizacije, ki živimo v družbenem sistemu socializma in glede katerega smo izbrali samoupravljanje za njegovo notranjo izgradnjo in nadaljnjo rast. In še posebej se lahko vprašamo, kaj se lahko iz tega naučimo glede na reformo, ki jo je naša družba pričela izvajati pred tremi leti. Bilo bi zgrešeno, tvegano in nevarno, če bi na pričujoče delo gledali zgolj kot na zanimiv dokument, ki nas neposredno ne priznava. Nasprotno, v tem delu so jasno predočene dileme tudi naših nasprotij. Zavedati se moramo, da je samoupravni sistem pri nas v bistvu še vedno politično rešen In velja zato zanj in za nas usodna dilema, ki jo je nakazal Lenin glede nujnosti gospodarskega doseganja in preseganja kapitalističnih držav. Samoupravni sistem kot družbeni sistem lahko uspe samo, če se zna prilagoditi ritmu svetovnega tehničnega razvoja in se vanj vključiti in pri tem seveda optimalno izkoristiti njegove dosežke v gospodarstvu, to pa zahteva znanje in zopet znanje. Ce tu zaostanemo in samoupravnega sistema ne prilagodimo zahtevam, ki jih predočuje tudi omenjena S. Schreiberjeva knjiga, bo sistem sam zabredel v birokracijb podjetij ali pa bo izsilil že odpravljeno ponovno etatistično vodenje gospodarstva z vsemi težkimi posledicami. Misliti moramo torej na to, da naša družba ustvari samouprv-nemu sistemu primerno teorijo rasti, vštevši odgovornost za to rast, samo obenem pa, in to čim-prej, ustvari svoj koncept razvoja in mu prilagodi tako planiranje kot operativne naloge naših gospodarskih enot. Sedanja generacija, tako pravi tudi S. Schreiber o svoji »Evropi« tem nalogam najbrž ne bo dorasla preveč je obremenjena s hipotekami starih pojmovanj in tradicij in še vedno se preveč ravna po preteklih izročilih. Zato nam je za bližpjo in daljšo perspektivo bolj kot karkoli drugo potreben sodoben koncept sodobne vzgoje in izobrazbe, »investicije v človeka«. Naloga samoupravljalca ne more biti pasivno spremljanje tehničnega razvoja, temveč aktivno zasledovanje njegovih smeri in tvorno sodelovanje v tem procesu samem. Ker pa je vsa proizvodnja namenjena tržišču, je vuffievno, da je uspeh proizvodnje zagotovljen samo, če njeni rezultati najdejo mesto na trgu. To pa po drugi strani pomeni, da tudi pri nas ne zadošča le obvladovanje proizvodnje njegovih smeri, temveč je v enaki meri potrebno obvladati sodobno tehniko upravljanja in organiziranega vključevanja v to upravljanje, vseh in strumentov sodobnega mehanizma. — m — (Nadaljevanje prihodnjič) NadopustvČSSR Pred dvema letoma smo navezali stike s če-hoslovaškim podjetjem Vitkovicki Stavby. Dogovorili smo se o zamenjavi letoviških kapacitet. 2e dva poletja so nekateri člani našega kolektiva letovali v počitniškem domu Vitko-vickih Stavb v Ostravi-cah, letošnjo zimo pa so se smučali na Beskydyli — gorovje v bližini če-hoslovaško-poljske meje, Njihovi vtisi o Celio-slovaški, o njenih naravnih lepotah in o gostoljubnosti njenega naroda so izredni. Tudi prihodnje leto nameravamo organizirati desetdnevni letni oddih na Čehoslova-škem, in sicer v drugi polovici februarja ali v prvi polovici marca ter poleti, predvidoma v začetku julija. Cena dnevnega penziona je okoli 30,00 din. Vsak član ' lektiva je upravičen !o regresa pod enakimi pogoji, ki veljajo za naše domove in do regresa za prevoz. Orientacijske prijave sprejemajo v referatu za rekreacijo do 1. novembra, dokončne pa do 15. decembra 1%9. Vrednost točke za september Pražarna itv granulacija einkovih koncentratov — — — — — — — — — Žveplena kislina — cinkova linija — — — — Žveplena kislina — piritna linija — — — — Skupne službe novih kislin in pražarne cinka z granulacijo — — — — — — — Žveplena kislina GO Be in 66 Bč stari obrat — — Skupne službe obrata pražarn in žveplene kisline — — — — — — — — — — — Talilnica surovega cinka — — — — — — — Keramika — — — — — — — — — — — Plinarna — — — — — — — — — — — Obratovodstvo topilnice surovega cinka — — Valjarna cinka — — — — — — — — — — Cinkove čašice — — — — — — — — — — Cinkova žica — — — — — — — — — Zlebarna — —— — — — — — — — — Obratovodstvo predelave cinka — — — — — Rektifikacija cinka — — — — — — — — Cinkov prah iz rektifikacije — — — — — — Sekundarna proizvodnja cinka — — — — — Cinkovo belilo — — — — — — — — — — Obratovodja rafinacije — — — — — — — Glavni inženir metalurške proizvodnje — — — Kemolit plošče — — — — — — — — — — Cinkografske plošče — — — — — — — — Tehnično vodstvo in nadzor grafike — — — — Preparati za grafično industruijo — — — — Vodstvo grafike s strokovnimi službami in tiskarno — — — — — — — — — — Obrat barvil — — — — — — — — — — Obrat barv — — — — — — —— — — Skupne službe obrata barv — — — — — — Obratovodja barv in barvil — — — — — — Superfosfat — — — — — — — — — — Tehnično vodstvo proizvodnje seperfosfata — — Modri baker — — — — — — — — — — Obratovodstvo gnojil in zaščitnih sredstev — — Kromov galun — — — — — — — — — — Natrijev sulfid — — — — — — — — — — Barijev sulfid — — — — — — — — — — Ultramarin — — — — — — — — — — — Svinčevi oksidi — — — — — — — — — Cinkov sulfat — — — — — — — — — — Modra galica — — — — — — — — — — Litopon — — — — — — — — — — — — Tehnično vodstvo proizvodnje pigmentov in soli — — — — — — — — — — — Obratovodja pigmenti in soli — — — — — — Glavni inženir kemičnih obratov — — — — Strojni obrat — — — — — — — — — — Elektro obrat — — — — — — — — — — Merilni obrat — — — — — — — — — — Gradbeni obrat — — — — — — — — — Energetika — — — — — — — — — — — Poprečje vzdrževalnih obratov (glavni inženir in priprava dela) — — — — — — Tehnična kontrola — — — — — — — — Varnostna služba — — — — — — — — — Transportni oddelek — — — — — — — — Tehnični direktor — — — — — — — — — Komercialni sektor — — — — — — — — Štabne službe — — — — — — — — — — Investicijsko razvojni sektor — — — — — — Finančni sektor — — — — — — — — — Kadrovski splošni sektor — — — — — — — Železna galica — — — — — — — — — — Aglomeracija — — — — — — — — — — Djerdap — — — — — — — — — — — Celotno podjetje — — — — — — — — — s s ts a g 2« r >w w >3> I £ g bfi gj 2 O C w vi & 'S 2S° a. b > 1,05 1,05 1,05 1,05 1,00 1.04 1.05 1.03 1,05 1,05 1.04 1,00 1.01 0,98 1.03 1,00 1,00 1.05 1,62 1,01 1.04 1,00 1,00 1,00 1,02 1,27 5,21 0,26 12,61 1,00 1,02 1,02 1,02 1,02 1,02 1,02 1,01 1,02 1.03 1,02 1.04 1,01 1,02 1,03 10,32 1,68 1,04 1 I REBUSA Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. oktobra do 15. novembra 1969. Kino Union Od 15. do 19 oktobra »JAMES BOND 007 CASINO ROYALE« angleški barvni film Od 20. do 22. oktobra »VROČI MILIJONI« angleški barvni film Od 23. do 26. oktobra »OPEKA, ŽENE IN SEKS« danski barvni film Od 27. do 29. oktobra »BARCICA PO MORJU PLAVA« francoski barvni film Od 30. oktobra do 2. novembra »IZGUBLJENA KOMANDA« ameriški barvni film Od 3. do 5. novembra »OKOVI GROZE« italijansko-francoski barvni film 'od 6. do 9. lfovembra »MAŠČEVALEC IZ RIM ROKA« ameriški barvni film Od 10. do 13. novembra »KO TEBE VEC NE BO« španski barvni film Od 14. do 17. novembra »NAVIHANCI IZ PRVE KLOPI« zahodnonemški barvni film Kino Metropol Od 13. do 16. oktobra »DOLINA LUTK« ameriški barvni film Od 17. do 19. oktobra »POMLADNE VODE« češki film Od 20. do 23. oktobra »SLAVNI REVOLVERAS« ameriški barvni film Od 24. do 26. Oktobra »OBRAČUN NA SANTA VALENTINO« ameriški barvni film Od 27. do 29. oktobra »VELIKI FALSIFIKATOR« francoski barvni film Od 30. oktobra do 2. novembra »NEVESTA JE BILA V ČRNINI« francoski barvni film Od 3. do 6. novembra »UMAZANO DELO« ameriški film Od 7. do 10. novembra »VELIKI MANEVRI«, francoski barvni film Od 11. do 12. novembra »NASILJE V JERICHU«, ameriški barvni film Od 13. do 16. novembra »VELIKI ZID«, japonski barvni film Kino Dom Od 16. do 19. oktobra »ŽIVETI ZARADI ŽIVLJENJA«, francoski barvni film Od 20. do 22. oktobra »ADIOS GRINGO«, italijanski barvni film Od 23. do 26. oktobra »VIVA ZAPATA«, angleški barvni film Od 27. do 29. oktobra »OPERACIJA LIZBONA«, ameriški barvni film Od 30. oktobra do 2. novembra »V KREMPLJIH MAMIL«, ameriški film Od 3. do 6. novembra »USODNI PLEN«, francoski barvni film Od 7. do 10. novembra »CE BI VSE ŽENE SVETA«, angleški barvni film Od 11. do 15. novembra »SMESNO DEKLE«, ameriški barvni film Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kinopodjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. KADROVSKE vesti V MESECU SEPTEMBRU SO PRIŠLI V PODJETJE: Toth Dragu-tin, Stojanovič Jovan, Stojanovič Branislav, Koren Franc, Bijelonič Zivojin, Hatič Nedžad, Matoševič Marko, Shala Hemajli, Habjanič Franc, Bečiri Enver, Terzič Tomislav, Sefer Asim, Sahič Meho, Der-vič Hasan, Bečiri Nesad, Celokovič Pero, Todorovski Blagoje, Grlič Slavko, Bele Anton, Brzevski Živko, Lukač Vladimir, Korez Martin, Bogdanovič Stanimir, Pujič Dobro-slav, Markovič Andjel, Markovič Vojislav, Petrušič Novica, Mandič Pero, Pajič Mitar, Babič Rudolf, Jankucič Rudolf, Rot Rumica, Tajn-šek Vincenc, Geršak Ivan, Černelč Ivan Takovski Boris, Polšak Ivan, Kotoski Risto, Pikelj Emiljan, Co-kara Ivo, Novak Jože, Napotnik Anton, Šket Ivan Novak Franc, Kobula Vladimir, Stus Rudolf, Draško-vič Vjekoslav, Bajde Jernej, Bevk Dragica, Verdel Milena, Zorko Ivan, Verdev Franc, Mirnik Marjan, Berk Gustav, Kamenšek Janez, Devič Dušan, Sišič Ibrahim, Hotko Ivan, Ze-linovič Vladimir, Bombač Gabrijela, Vovk Roman, Kvas Nada, Pintarič Jože. Kolar Marjan, Jegrišnik Milan, Rojc Branko, Baniček Adem, Ivoš Franjo, Pavlina Franjo, Kese-nek Ivan, Polajžer Anton, Kitek Anton, Gorenčič Jože, Nejedly Branko, Paunovič Miodrag, Umiče-vič Radojka, Pavlovič Ida, Huskič Atif, Patarejevič Djordje. ODŠLI IZ PODJETJA: Vlljevac Luka, Budiša Branko, Napotnik Anton, Klavžar Ivan, Novak Jože, Cmager Jože, Horvat Jože, vojvo-dič Radivoje, Jankovič Krsten, Lešnik Jakob, Lipovšek Vladimir, Smole Stanislav, Seva Tode, Herega Ivan, Tanšek Silvester, Praznik Janez, Kukič Dragan, Štukelj Alojz, Sahič Mirko, Sefer Azim, Ibrašij Imer, Bijelonič Zivojin, Vočenec Peter, Bogdanovič Stanimir, Pujič Dobroslav, Tanšek Anton, Kambe-raj Enver, Zahirovič Husein, Lazarevič Cedomir, Celikovič Pero, Koren Franc, Hotič Nedžad, Stojanovič Jovan, Stojanovič Branislav, Matoševič Mirko, Sarič Zdravko, Skvorc Anton, Habjanič Franc, Petrič litja, Spiljak Anton, Novak Stefan, Kotnik Anda, Zazijal Stanko, Selekar Jože, Bkreblin Mirko, Frece Franc, Patarjevič Djordje, Paunovič Miodrag, Novkovič Gojko, Horjak Ivan, Kočevar Stane, Nejed-ly Branko. V JLA SO ODŠLI: Bezjak Frane, Kolar Milan, Kuret Srečko, Režonja Jože. V POKOJ SO ODŠLI: Golavšek Stanislav. Maglica Anton, Kržič Alojz.