PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
ie0 Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 52 Maribor, petek 10.11.2017
OBČINA BLED
1040. Sklep o dopolnitvi sklepa o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje BL-27 Seliše na Bledu
Na podlagi 57. člena in v povezavi s 56.a členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 -ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 30. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/2009 -UPB, 87/12) je župan Občine Bled sprejel
SKLEP
O DOPOLNITVI SKLEPA O ZAČETKU PRIPRAVE
SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA OBMOČJE BL-27 SELIŠE NA BLEDU
1.	S tem sklepom se dopolni Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje BL-27 Seliše na Bledu, ki ga je župan Občine Bled sprejel dne 20. 9. 2017 in je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 45/2017 (v nadaljevanju Sklep).
2.	Za zadnjim stavkom 2. točke Sklepa, ki opredeljuje pravno podlago za pripravo sprememb in dopolnitev OPPN, se doda novo besedilo, ki se glasi: »Vzporedno s spremembami in dopolnitvami OPPN poteka postopek sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Bled (OPN) kot nadrejenega akta, s katerim je predvideno črtanje usmeritve za pripravo OPPN, skladno s katero je podana omejitev povečevanja prostornine za objekt podjetja Kovinska Bled v FE C. S predvideno spremembo in dopolnitvijo OPN, katere sprejem se načrtuje pred predmetno spremembo in dopolnitvijo OPPN, bo izkazana skladnost predlagane spremembe z nadrejenim aktom OPN.«
3.	Za zadnjo alineo 3. točke Sklepa, ki opredeljuje predmet sprememb in dopolnitev OPPN, se doda nova 6.
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII
alinea, ki se glasi: »Sprememba pogojev za posege in oblikovanje objektov v FE C.«
4. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Bled ter začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 3505-1/2017-9 Datum: 9. 11. 2017
Občina Bled Janez Fajfar, župan
OBČINA BRDA
1041. Sklep o višini subvencije cene oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadnih voda za prvo polletje leta 2017
Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12 - v nadaljevanju Uredba) in 9. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2017) je Občinski svet Občine Brda na 27. redni seji dne 7. 11. 2017 sprejel
SKLEP
O VIŠINI SUBVENCIJE CENE OSKRBE S PITNO VODO IN ODVAJANJA ODPADNIH VODA ZA PRVO POLLETJE LETA 2017
1.	člen
Občina Brda bo za prvo polletje leta 2017 subvencionirala ceno oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadnih voda v višini 96.475,92 EUR (brez DDV).
2.	člen
Subvencija velja za uporabnike javne službe oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadnih voda na območju Občine Brda.
Upravičenci do subvencij cen storitev javne službe so vsi uporabniki javne službe, to so gospodinjstva ali
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 40/20.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1411
izvajalci nepridobitnih dejavnosti. Subvencije se financirajo iz občinskega proračuna.
3. člen
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 3542-05/2017-04 Datum: 7. 11. 2017
Občina Brda Franc Mužič, župan
1042. Sklep o določitvi odškodnine za pridobitev služnostne pravice na nepremičninskem premoženju v lasti Občine Brda
Na podlagi 8. in 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/17) je Občinski svet Občine Brda na 27. redni seji dne 7. 11. 2017 sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI ODŠKODNINE ZA PRIDOBITEV SLUŽNOSTNE PRAVICE NA NEPREMIČNINSKEM PREMOŽENJU V LASTI OBČINE BRDA
1.	člen
S tem sklepom se določi cenik odškodnin za pridobitev služnostne pravice na nepremičnem premoženju v lasti Občine Brda, ki ga je dne_25.10.2017 izdelal stalni sodni izvedenec in cenilec za gradbeno stroko Emil Čadež.
2.	člen
Odškodnina za ustanovitev služnosti se računa po naslednjih tabelah:
	Tabela 1 : VREDNOSTI ZEMLJIŠČ: Vz	območje	območje
	Vrednost zemljišč - občina Brda	I.	II.
I	Območja stavbnih zemljišč (eur/m2)	50	25
1	Služnost za fizične in pravne osebe ki opravljajo pridobitno dejavnost	50	25
2	Služnost za gradnjo objektov javnega značaja	45	22,5
3	Služnost za potrebe gradnje gospodarske javne infrastrukture na obm. stavbnih zemljišč	25	12,5
II	Območja kmetijskih zemljišč (eur/m2)	5	2,5
1	Služnost za fizične in pravne osebe ki opravljajo pridobitno dejavnost	5	2,5
2	Služnost za potrebe gradnje gospodarske javne infrastrukture (GJI) na obm. kmetijskih zemljišč	2,5	1,25
3	Služnost za potrebe gradnje gospodarske javne infrastrukture (GJI) na obm. gozdnih zemljišč	1,25	0,625
	OPOMBE:		
I.obm.	vse vasi razen vasi v navedenih v območju II.		
II.obm.	Nozno, Belo, Brdice pri Kožbani, Slapnik,Senik,Golo Brdo, Breg pri golem brdu, Kožbana, Vrhovlje pri Kožbani, Brezovk		
Opomba:
Vrednost zemljišč je določena ob upoštevanju lokacije in doseženih povprečnih tržnih cen na posameznem območju in se kot taka uporablja izključno za izračun odškodnine za ustanovitev služnosti
Tabela 2: ŠIRINE KORIDORJEV: Sk		
Komunalno omrežje /GJI	Dimenzija infrastrukture	Širina koridorja v (m)
Vodovodno in plinsko omrežje	do fi 300mm	1,00
	nad fi 300mm	2,00
Kanalizacijsko omrežje	do fi 300mm	2,00
	nad fi 300mm	4,00
Električno omrežje	podzemni NN vodi	1,00
	podzemni VN vodi	2,00
	nadzemni NN vodi	3,00
	nadzemni VN vodi	4,00
Telekomunikacijsko omrežje		1,50
Dostop/ dovoz do parcele		3,00
Peš dostop		1,00
Napušči., balkoni		Po izmeri/projektu
	Tabela3: FAKTOR OBREMENITVE: Fo	
	Komunalno omrežje /GJI	Faktor obremenitve
1 .	Vodovodno in plinsko omrežje	0,35
2.	Kanalizacijsko omrežje	0,35
3.	Električno omrežje (vkopano)	0,35
4.	Električno omrežje (zračno)	0,25
5.	Telekomunikacijsko omrežje	0,25
6.	Dostop/ dovoz/parkiranje	0,90
7.	Zračne služnosti (napušči, balkoni)	0,25
Izračun odškodnine za ustanovitev služnosti: Višina odškodnine zaradi ustanovitve posamezne služnostne pravice za čas uporabe se določi tako da se: Vrednost zemljišča (Vz) iz Tabele 1 pomnoži s Širino koridorja (Šk) iz Tabele 2 in predvideno dolžino trase posameznega komunalnega omrežja (L) v metrih, zmnožek se pomnoži še z Faktorjem obremenitve (Fo) po Tabeli 3
Slu = Vz * (L*Šk) * Fo
Tako dobljeni zmnožek predstavlja odškodnino za ustanovitev trajne služnosti na posameznem zemljišču v lasti Občine Brda.
Št. 40/20.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1412
3.	člen
Višina odškodnine določena v 3. členu se s sklepom enkrat letno (do konca januarja tekočega leta) revalorizira skladno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin za preteklo leto, ki ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
4.	člen
V primeru:
•	da višina odškodnine presega 5.000,00 EUR,
•	da vrsta obremenitve ne ustreza podatkom iz tabel,
•	da potek trase ali površina, obremenjena s služnostjo bistveno vpliva na zmanjšanje vrednosti oz. možnost izrabe preostalega dela nepremičnine,
se višina odškodnine zaradi ustanovitve služnostne pravice določi na osnovi cenitve sodnega cenilca.
5.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 4782-11/2017-02 Datum: 7. 11. 2017
Občina Brda Franc Mužič, župan
OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM
1043. Pravilnik o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v občinski upravi Občine Cerklje na Gorenjskem
Na podlagi 31. člena Uredbe o upravnem poslovanju ((Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 31/08, 35/09, 58/10, 101/10 in 81/13) in 30. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16), izdaja župan Občine Cerklje na Gorenjskem
PRAVILNIK O POSLOVNEM ČASU, URADNIH URAH IN DELOVNEM ČASU V OBČINSKI UPRAVI OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM
I. Splošne določbe
1.	člen (Veljavnost določb)
Ta pravilnik ureja poslovni čas, uradne ure, razporejanje polnega delovnega časa, evidentiranje prisotnosti in odsotnosti z dela ter premakljivega začetka in konca delovnega časa javnih uslužbencev v občinski upravi Občine Cerklje na Gorenjskem.
2.	člen (Pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
•	poslovni čas je čas poslovanja občinske uprave Občine Cerklje na Gorenjskem z državnimi in drugimi organi;
•	uradne ure so namenjene poslovanju s strankami in se določijo v okviru poslovnega časa;
•	delovni čas je efektivni delovni čas, v katerem javni uslužbenec opravlja svojo delovno obveznost iz delovnega razmerja v občinski upravi Občine Cerklje na Gorenjskem (v nadaljnjem besedilu:
občinska uprava), čas odmora in čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom;
•	dnevna delovna obveznost je čas, v katerem lahko delavec opravi svojo dnevno delovno obveznost -določeno število ur, ki je za posamezni dan določeno kot polni delovni čas. Omejujeta ga ura najzgodnejšega dovoljenega prihoda na delo in najkasnejšega dovoljenega odhoda z dela;
•	obvezna prisotnost je del delovnega časa, v katerem morajo biti na delu prisotni vsi javni uslužbenci;
•	premakljiv delovni čas je čas, v katerem javni uslužbenec sam odloča o začetku svojega prihoda na delo in o odhodu z dela.
3.	člen (Spolna slovnična oblika)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
II.	Poslovni čas in uradne ure
4.	člen (Poslovni čas)
(1)	Poslovni čas, to je čas poslovanja občinske uprave z državnimi in drugimi organi, se razporedi na pet delovnih dni v tednu, in sicer: ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek.
(2)	V primerih, ko to narekujejo izjemne okoliščine, ali je nujno potrebno opravljanje dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve oziroma do določenega dne ali v določenem roku, lahko župan občine ali direktor občinske uprave razporedi poslovni čas tudi na soboto ali nedeljo.
(3)	Poslovni čas v občinski upravi traja:
•	v ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 do 15.00 ure,
•	v sredo od 7.00 do 17.00 ure,
•	v petek od 7.00 do 13.00 ure.
5.	člen
(Uradne ure občinske uprave)
(1)	V občinski upravi so uradne ure za poslovanje s strankami:
•	v ponedeljek od 8.00. do 11.00 ure in od 12.00 do 14.00 ure,
•	v sredo od 8.00. do 11.00 ure in od 12.00 do 16.00 ure,
•	v petek od 8.00. do 11.00 ure.
(2)	Ob torkih in četrtkih ni uradnih ur.
(3)	Razpored uradnih ur mora biti objavljen na spletni strani občine in na viden način označen v poslovnih prostorih občinske uprave.
6.	člen (Župan)
Župan Občine Cerklje na Gorenjskem sprejema občane in druge stranke vsako sredo od 8.00 do 11.00 ure.
III.	Delovni čas
7.	člen
(Obseg polnega delovnega časa)
Polni delovni čas v občinski upravi je 40 ur na teden in se razporedi tako, da se upoštevajo potrebe delovnega procesa in varujejo pravice do odmorov in počitkov javnih uslužbencev.
Št. 40/20.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1413
8.	člen
(Razporeditev polnega delovnega časa)
Polni delovni čas v občinski upravi traja:
•	v ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 do 15.00 ure,
•	v sredo od 7.00 do 17.00 ure,
•	v petek od 7.00 do 13.00 ure.
9.	člen
(Razporeditev polnega delovnega časa v posebnih okoliščinah)
(1)	Če je to potrebno zaradi potreb delovnega procesa ali za zagotovitev boljše organizacije dela ali zaradi organiziranja uradnih ur za stranke ali zaradi dela v izjemnih okoliščinah, je polni delovni čas lahko razporejen kot delo v izmeni, delo v deljenem delovnem času, kot nočno delo ali drugače.
(2)	V občinski upravi se lahko zaradi dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve oziroma določeni dan ali v določenem roku zaradi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali v izjemnih okoliščinah, uvede dežurstvo ali drugačno obliko pripravljenosti za delo.
(3)	V primerih, ko to narekuje značaj nalog občinske uprave ali način njihovega dela, lahko župan ali po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave, javnemu uslužbencu razporedi delovni čas tudi izven polnega delovnega časa delovnega dneva, oziroma na soboto ali nedeljo.
(4)	Javnemu uslužbencu lahko župan ali po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave odredi tudi neenakomerno razporeditev in začasno prerazporeditve polnega delovnega časa, pri čemer se smiselno upoštevajo določila Uredbe o delovnem času v organih državne uprave.
10.	člen (Odmor za malico)
Javni uslužbenci, ki delajo polni delovni čas, imajo med delovnim časom pravico do odmora za malico, ki traja 30 minut, v sredo pa 60 minut. Odmor se praviloma koristi med 11.00 in 12.00 uro. V primeru, da v času odmora za malico traja neodložljiva delovna obveznost, lahko javni uslužbenec odmor za malico koristi po končani obveznosti.
11.	člen
(Organiziranje premakljivega začetka in konca delovnega časa)
(1)	V občinski upravi je določen premakljiv začetek in konec delovnega časa.
(2)	Premakljiv začetek delovnega časa v občinski upravi je med 6.30 in 8.30 uro.
(3)	Premakljiv konec delovnega časa v občinski upravi je vsak delovni dan do 18.00 ure.
(4)	Obvezna prisotnost javnega uslužbenca na delu je:
•	v ponedeljek, torek in četrtek od 8.30 do 15.00 ure,
•	v sredo od 8.30 do 17.00 ure,
•	v petek od 8.30 do 13.00 ure.
12.	člen
(Drugačna določitev premakljivega delovnega časa)
Župan ali po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave lahko določi premakljiv začetek in konec delovnega časa drugače, kot je to določeno v 11. členu tega pravilnika, če je to potrebno zaradi organiziranja uradnih ur za stranke ali zaradi narave dela, ki mora biti opravljeno izven okvirov, določenih v 11. členu tega pravilnika.
13.	člen
(Presežek oziroma primanjkljaj ur)
(1) Presežek oziroma primanjkljaj ur je razlika med
mesečno delovno obveznostjo, določeno na podlagi polnega delovnega časa, opredeljenega v 7. členu tega pravilnika, in dejansko opravljenimi urami dela v določenem mesecu v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa.
(2) V okviru premakljivega delovnega začetka in konca delovnega časa mora javni uslužbenec praviloma izravnavati presežke in primanjkljaje v tekočem mesecu. V okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa se javnemu uslužbencu prenese iz meseca v mesec primanjkljaj največ 10 ur. Javni uslužbenec, ki preseže dovoljeni mesečni primanjkljaj, se o njegovem pokritju dogovori z županom oziroma ga pokrije s koriščenjem določenega števila dni letnega dopusta. Javni uslužbenec lahko iz meseca v mesec prenese celotni presežek ur in se o njegovem koriščenju dogovori z županom. V primeru, da se presežek ur izkoristi v obliki prostih ur ali prostih dni s predhodnim soglasjem nadrejenega, se izkoristi v razmerju ena proti ena.
14.	člen
(Pravica do vpogleda v stanje ur)
Javni uslužbenec ima pravico do dnevnega vpogleda v stanje števila opravljenih ur, ki ga izkazuje evidenčna ura in do mesečnega pisnega izpisa števila opravljenih ur (podatki o številu opravljenih ur na delu, o odsotnostih, o presežku oziroma primanjkljaju ur).
IV.	Delo preko polnega delovnega časa
15.	člen
(Odrejanje dela preko polnega delovnega časa)
(1)	Delo preko polnega delovnega časa (v nadaljevanju: nadurno delo) se sme odrediti pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja delovna razmerja.
(2)	Nadurno delo odredi župan ali po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave v pisni obliki praviloma vnaprej. Če zaradi narave dela oziroma nujnosti naloge to ni možno, se lahko nadurno delo odredi ustno, pisna odreditev pa se izda naknadno, najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
16.	člen (Štetje nadur)
Za javne uslužbence, ki imajo premakljiv začetek in konec delovnega časa, se štejejo za nadurno delo na podlagi pisnega sklepa opravljene ure po opravljeni dnevni delovni obveznosti.
17.	člen
(Največje dovoljeno število nadur)
(1)	Za časovne omejitve veljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.
(2)	Opravljeno nadurno delo se javnemu uslužbencu izplača ob mesečni plači. Lahko pa javni uslužbenec nadure izkoristi v obliki prostih ur oziroma celodnevne odsotnosti, ali pa jih prenese v presežek oziroma primanjkljaj ur v okviru premakljivega začetka oziroma konca delovnega časa, v razmerju ena proti ena.
(3)	Pri priznavanju nadurnega dela v obliki presežka ur se te ure vnesejo v evidenco časa.
V.	Evidentiranje prisotnosti oziroma odsotnosti
18.	člen
(Dolžnost evidentiranja prihoda in odhoda z dela)
Javni uslužbenci evidentirajo prihod in odhod z dela ter odsotnost med delovnim časom z registratorjem delovnega časa ob vhodu v prostore občinske uprave.
Št. 40/20.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1414
19.	člen
(Vodenje evidence prisotnosti in odsotnosti z dela)
Občinska uprava vodi evidenco prisotnosti in odsotnosti z dela. Javni uslužbenec v tajništvu občine, ki zbira podatke o prisotnosti na delu med mesecem, podatke izroči ob koncu meseca v podpis županu.
20.	člen
(Ročno vnašanje v evidenco prisotnosti)
(1)	V sistem za evidenco in kontrolo prisotnosti in odsotnosti zaposlenih se ročno vnašajo bolniške odsotnosti, dopusti, izredni dopusti, celodnevno koriščenje ur, službena potovanja ter neregistrirane prisotnosti ali odsotnosti zaradi utemeljenega razloga. Prav tako se v sistem za evidenco ročno vnaša prisotnost in odsotnost javnih uslužbencev, ki delo opravljajo na terenu ali na drugi lokaciji.
(2)	Javni uslužbenci so dolžni takoj, še isti dan, ali najpozneje naslednji delovni dan, obvestiti župana ali direktorja občinske uprave in pristojnega javnega uslužbenca, ki zbira podatke o prisotnosti javnih uslužbencev na delu o neregistrirani prisotnosti ali odsotnosti.
(3)	V primeru neopravičene neregistracije prisotnosti ali odsotnosti se izpolnitev delovne obveznosti črpa iz presežka ur delavca oziroma šteje v primanjkljaj ur.
21.	člen
(Štetje ur prisotnosti na delu)
(1)	V delovni čas se štejejo:
•	ure prisotnosti na delu,
•	čas odmora,
•	letni dopust,
•	državni prazniki in drugi z zakonom določeni dela prosti dnevi,
•	ure odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače,
•	ure za čas usposabljanja in izpopolnjevanja.
(2)	Kot usposabljanje in izpopolnjevanje se šteje udeležba na seminarjih, konferencah, tečajih tujih jezikov in drugih oblikah pridobivanja usposobljenosti za delo ter čas, ko je javni uslužbenec na organiziranem usposabljanju za pripravo na strokovni izpit. Računanje prisotnosti ur na delu v času usposabljanja in izpopolnjevanja ne vpliva na druge materialne pravice, kot so dnevnice, kilometrina ipd. in jih urejajo drugi predpisi.
(3)	Ure izpopolnjevanja in usposabljanja v zvezi z delom po napotitvi župana ali po njegovem pooblastilu direktorja občinske uprave, ki se izvajajo na državni praznik ali na drug z zakonom določen dela prosti dan ali na dan, ko organ ne posluje, ali ko javni uslužbenec nima redne delovne obveznosti, se upoštevajo kot ure prisotnosti na delu, ki se ne upoštevajo pri omejitvah, ki veljajo za tedensko in mesečno delovno obveznost, razen če predpisi, ki urejajo delovna razmerja in uslužbenski sistem, ne določajo drugače.
22.	člen
(Odsotnost, ki je ni potrebno nadomestiti)
(1) Za ure odsotnosti, ki jih ni potrebno nadomestiti z delom, se ob predložitvi dokazila šteje odsotnost zaradi:
•	iskanja nujne zdravstvene pomoči in spremstva sodelavca v takšnih primerih,
•	darovanja krvi,
•	opravljanja funkcije v državnih organih in organih lokalne skupnosti,
•	sodelovanja v nadzornih organih in organih upravljanja za izvrševanje pravic občine kot (so)ustanovitelja,
•	opravljanja dela sodnika porotnika,
•	sodelovanja v sodnem ali upravnem postopku kot priča,
•	izvajanja obrambnih dolžnosti in dolžnosti zaščite in reševanja,
•	opravljanja drugega dela v interesu delodajalca (sodelovanje pri projektnem delu, pri organizacijah ipd.),
•	v drugih primerih, določenih z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo, ki določa pravice in obveznosti javnih uslužbencev občinske uprave.
(2)	Odsotnosti, ki jih ni potrebno nadomestiti, in trajajo del polnega delovnega dne, se v evidenčno uro vnesejo na podlagi potrdila o opravljenem delu, upoštevajoč tudi čas prihoda vrnitve na delovno mesto.
(3)	V odsotnost, ki je ni treba nadomestiti, se štejeta tudi čas za pripravo na strokovni izpit in čas za opravljanje strokovnega izpita. Za strokovni izpit iz upravnega postopka se ta čas določi v trajanju tri dni, čas za pripravo na drug strokovni izpit pa se določi v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo čas za pripravo na strokovni izpit in čas za opravljanje strokovnega izpita oziroma določajo druge upravičene odsotnosti za pripravo na strokovne izpite in njihovo opravljanje.
23.	člen
(Priznavanje opravljenih ur za službeno pot)
(1)	V primeru službene poti se javnemu uslužbencu prizna toliko ur prisotnosti na delu, kolikor sta trajala pot in dejansko opravljanje dela, vendar ne več kot deset ur dnevno.
(2)	Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se javnemu uslužbencu ure prisotnosti na delu ne priznajo, če je javni uslužbenec v soboto, nedeljo, na praznik v Republiki Sloveniji, ki je dela prost dan, ali na drug z zakonom določen dela prost dan na službeni poti in dela dejansko na ta dan ne opravlja, razen če javni uslužbenec na službeno pot na drugi dan ne more iti oziroma se ne more vrniti ali je na ta dan na službeno pot poslan zaradi zagotovitve načela ekonomičnosti. Načelo ekonomičnosti pomeni presojo vseh stroškov, ki pri tem nastanejo, in sicer stroški priznanih ur, stroški nočitve, dnevnice, letalska karta, pristojbine idr. V primeru, ko se javnemu uslužbencu priznajo ure v okviru delovne obveznosti po tem odstavku, se prizna toliko ur, kolikor je trajala pot, vendar ne več kot deset ur dnevno.
(3)	Javnemu uslužbencu se dnevni počitek zagotovi po opravljeni službeni poti, tedenski počitek pa najkasneje v naslednjem tednu v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
VI. Končne določbe
24.	člen
(1)	Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Odredba o razporeditvi poslovnega časa in uradnih ur v občinski upravi Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/2009 in 4/2012).
(2)	Pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 007- 01/2014-02 Datum: 7. 11. 2017
Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r., župan
Št. 40/20.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1415
OBČINA DORNAVA
1044. Odlok o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Dornava
Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1 A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16 in 15/17 - odl. US), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 30/2014) je Občinski svet Občine Dornava na svoji 20. redni seji, dne 26.10.2017, sprejel
ODLOK
O NAČINU OPRAVLJANJA OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI DORNAVA
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen (namen odloka)
Ta odlok določa način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb:
•	zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov,
•	obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in
•	odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov
(v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Dornava (v nadaljevanju: občina).
2.	člen (uporaba izrazov)
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
3.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
1.	organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2.	vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
3.	pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
4.	pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
5.	vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
6.	vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,
7.	način obračunavanja storitev javne službe,
8.	javna pooblastila izvajalca gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: izvajalec javne službe),
9.	nadzor nad izvajanjem javne službe,
10.	kazenske določbe,
11. druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.
4.	člen
(cilji ravnanja z odpadki)
Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
•	zagotoviti učinkovito organiziranost za uspešno doseganje predpisanih standardov in ciljev ravnanja z odpadki v Evropski skupnosti (v nadaljevanju: eS) in Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS),
•	zagotoviti preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov, ki se odlagajo in iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije,
•	uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«,
•	zagotoviti preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov,
•	zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka po sistemu »od vrat do vrat«,
•	zagotoviti vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje),
•	zagotoviti izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,
•	zagotoviti izločanje bioloških odpadkov, ter ustrezno ravnanje z njimi,
•	zagotoviti oddajo mešanih komunalnih odpadkov v obdelavo pred odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov,
•	izboljšati dostop do storitev javne službe,
•	zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov,
•	osveščanje in obveščanje uporabnikov javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki.
5.	člen (uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja.
6.	člen (opredelitev pojmov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1.	Komunalni odpadek po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 s seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju tega odloka: odpadek).
2.	Povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj) je po tem odloku vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
3.	Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov (pravna ali fizična oseba), ki ima odpadke v posesti.
4.	Drugi uporabnik je vsak uporabnik (samostojni podjetniki, družbe, pravne osebe), razen gospodinjstva.
5.	Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki.
6.	Prepuščanje odpadkov po tem odloku je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom o
Št. 40/20.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1416
ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Dornava (v nadaljevanju: tehnični pravilnik).
7.	Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo.
8.	Izvajalec javne službe je oseba, kije s strani občine izbran izvajalec, ki opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ali zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo.
9.	Prevzemno mesto je v naprej določen prostor, kjer povzročitelji odpadkov v predpisanih zabojnikih ali tipiziranih vrečah z logotipom izvajalca prepuščajo odpadke izvajalcu javne službe.
10.	Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov.
11.	Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.
12.	Ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in nevarne frakcije, skladno s številko odpadka iz predpisa o ravnanju z odpadki, ki se ločeno zbirajo na mestu njihovega nastanka ali na za to določenih lokacijah po programu in urniku iz tehničnega pravilnika ter prepuščajo izvajalcu javne službe ločeno od mešanih komunalnih odpadkov.
13.	Nenevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z odpadki.
14.	Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki. Med nevarne frakcije se uvrščajo tudi nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so jim primešani nevarni odpadki.
15.	Kosovni odpadki so komunalni odpadki s številko 20 03 07 iz seznama odpadkov, vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge komunalne odpadke.
16.	Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto za prevzem kosovnih odpadkov, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo.
17.	Odpadna električna in elektronska oprema (v nadaljnjem besedilu: OEEO) je OEEO, ki prihaja iz gospodinjstev, in OEEO, ki prihaja iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja, in je zaradi svoje narave in količine podobna OEEO iz gospodinjstev. OEEO, ki nastane iz EEO, katere uporaba je verjetna v gospodinjstvu, se v vsakem primeru šteje za OEEO iz gospodinjstev, tudi če to EEO uporabljajo uporabniki, ki niso gospodinjstvo.
18.	Ostanki komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino »Ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« v seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.
19.	Biološki odpadki so odpadki, ki se uvrščajo na seznam odpadkov pod številko 20 02 01 (biorazgradljivi odpadki) v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
20.	Zeleni vrtni odpad so biološko razgradljivi odpadki z vrtov in parkov (npr. odpadne veje, trava in listje), razen odpadkov, ki nastanejo pri čiščenju površin ter žaganje in lesni odpadki, če les ni obdelan s premazi ali lepili, ki vsebujejo težke kovine ali organske spojine.
21.	Odpadna embalaža je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo.
22.	Embalaža iz sestavljenih materialov je embalaža iz materialov, ki so sestavljeni iz več slojev iz različnih materialov, ki jih ročno ni mogoče razstaviti ali drugače med seboj ločiti.
23.	Zbiralnica je prostor, na katerem so nameščeni zabojniki za prepuščanje določenih ločenih frakcij, ki so namenjeni vsem uporabnikom javne službe.
24.	Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelj komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezni zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
25.	Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje bioloških odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom. Povzročitelj lahko kompostira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, če ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika, kompostnik pa je zastrt ali tako izdelan, da se odpadkov, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih stavb ali javnih poti ne vidi.
26.	Posebne plastične vrečke so vrečke označene z logotipom izvajalca javne službe.
(2)	Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
(3)	V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov po definiciji iz druge točke prvega odstavka tega člena, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer se odpadki nahajajo.
(4)	Za imetnika odpadkov na javnih površinah, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami, se šteje občina oziroma upravljavec javnih površin, ki ga določi občina.
7. člen
(subjekti ravnanja z odpadki)
Subjekti ravnanja z odpadki so:
1.	občina,
2.	izvajalec javne službe,
3.	povzročitelji odpadkov, vsaka pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali posameznik, ki na območju občine povzroča komunalne odpadke s tem, da stalno, začasno ali občasno:
•	biva v svojih ali najetih nepremičninah,
•	je lastnik počitniške hiše,
•	opravlja poslovno dejavnost,
•	upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusna postajališča, parke,
Št. 40/20.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1417
parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike in podobno),
• organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
4. Subjekti ravnanja z odpadki so tudi načrtovalci in projektanti, ki morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca.
8.	člen
(strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne
naloge)
(1)	Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti javne službe so naloge, ki se nanašajo zlasti na:
•	razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
•	investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe,
•	strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe,
•	opravljanje drugih nalog določenih z zakonom.
(2)	Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja pristojni organ občinske uprave.
(3)	Naloge iz prve, druge in četrte alineje prvega odstavka tega člena se lahko poveri izvajalcu javne službe.
9.	člen (subsidiarno ukrepanje)
(1)	Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(2)	Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo, v skladu s predpisi.
(3)	Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.
ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
10.	člen
(oblika izvajanja javne službe)
Javna služba iz 1. člena tega odloka se izvaja s podelitvijo koncesije na celotnem območju občine, in sicer:
•	na podlagi javnega razpisa, pri čemer se javni razpis objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine ali
•	brez javnega razpisa, če se koncesija podeli pravni osebi zasebnega ali javnega prava in so izpolnjeni vsi predpisani pogoji v skladu z veljavno zakonodajo.
11.	člen (tehnični pravilnik)
(1)	Občinski svet sprejme tehnični pravilnik, ki ga pripravi izvajalec javne službe skupaj z občinsko upravo občine.
(2)	Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
1.	Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki
2.	Tehnologija, pogoji in način zbiranja odpadkov
3.	Frekvenca prevzemanja odpadkov
4.	Tipizacija predpisanih posod za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov
5.	Minimalni standardi za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje
6.	Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru
7.	Podrobnejša vsebina registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov
8.	Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe
9.	Javne prireditve in čistilne akcije
10.	Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki
11.	Obračun storitev ravnanja z odpadki
12.	Reklamacijski postopek
13.	Izterjava
14.	Nadzor na terenu
15.	Prehodne in končne določbe
(3)	Tehnični pravilnik se objavi v uradnem glasilu občine.
12.	člen (izvajalec javne službe)
(1)	Izvajalec javne službe zagotavlja izvajanje javne službe na celotnem območju občine, v skladu s predpisi RS in predpisi občine, ki urejajo področje javne službe, tako da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem odpadkov pod enakimi pogoji.
(2)	Določene storitve javne službe lahko v imenu in za račun izvajalca javne službe, s soglasjem občine, izvaja podizvajalec, ki je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in izpolnjuje pogoje za izvajanje javne službe.
VRSTE KOMUNALNIH ODPADKOV
13.	člen
(odpadki, ki so in niso predmet tega odloka)
(1)	Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim podobni odpadki, ki nastajajo v bivalnem okolju, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter na površinah in v objektih v javni rabi ter so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni.
(2)	Določbe tega odloka ne veljajo za greznične gošče. Prav tako ne veljajo za nevarne odpadke, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti. Predmet odloka niso živalski odpadki, ki se predelujejo v kafileriji. Ravno tako niso predmet tega odloka gradbeni odpadki in ruševine, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest, kot tudi vsi ostali odpadki, ki so v seznamu odpadkov iz priloge Odločbe Komisije z dne 3. 5. 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (Uradni list EU, št. L 226 z dne 6. 9. 2000), zadnjič spremenjene s Sklepom komisije z dne 18. 12. 2014 o spremembi
Št. 40/20.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1418
Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Uradni list EU, št. L 370 z dne 30. 12. 2014).
VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
Vrsta in obseg storitev javne službe
14.	člen
(vrsta in obseg storitev javne službe)
(1)	Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe in sicer:
•	storitve prevzemanja določenih vrst komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih;
•	storitve prevoza določenih vrst prevzetih komunalnih odpadkov do regijskega centra za ravnanje z odpadki;
•	storitve obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov;
•	storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali odlaganje, vključno s prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz prejšnje alineje na odlagališče za nenevarne odpadke.
(2)	Izvajalec javne službe mora vse prevzete mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06) stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
(3)	Storitve iz prejšnjih odstavkov so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
15.	člen
(uporabniki storitev javne službe)
(1)	Uporaba storitev iz prejšnjega člena tega odloka je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe.
(2)	Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj:
•	pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb
•	pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost;
•	pravico do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
(3)	Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podjemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Povzročitelj odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih (8) dni od izpolnitve predpisanih pogojev.
(4)	Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz prvega odstavka tega člena več, imajo skupaj solidarno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(5)	Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev
javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodnja dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe. (6) Povzročitelji odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku.
Zbiranje komunalnih odpadkov
16.	člen
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)
(1)	Dejavnost javne službe zbiranja je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo odpadke.
(2)	Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:
•	ločene frakcije iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov,
•	kosovni odpadki,
•	odpadki z vrtov, parkov in pokopališč,
•	odpadki iz tržnic,
•	odpadki iz čiščenja cest,
•	mešani komunalni odpadki,
•	biološko razgradljivi kuhinjski odpadki,
•	izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami.
(3)	Izvajalec javne službe mora na podlagi prvega odstavka tega člena zagotoviti naslednje naloge:
•	zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat,
•	zbiranje kosovnih odpadkov v zbirnih akcijah ali na poziv uporabnika,
•	zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah,
•	zbiranje odpadkov v zbirnem centru,
•	predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru,
•	izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov,
•	oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje,
•	ozaveščanje in obveščanje uporabnikov.
(4)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(5)	Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike ali vreče, postavljene na zbirnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom in tehničnim pravilnikom.
17.	člen
(prevzemanje ločeno zbranih frakcij)
(1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo:
•	redno prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«
•	redno prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06)zbrane po sistemu »od vrat do vrat«,
Št. 40/20.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1419
•	redno prevzemanje bioloških odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«,
•	redno prevzemanje ločenih frakcij (odpadne embalaže iz stekla) v zbiralnicah ločenih frakcij,
•	redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah,
•	redno prevzemanje odpadkov v zbirnih centrih,
•	redno prevzemanje odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč,
•	redno prevzemanje odpadkov iz tržnic,
•	redno prevzemanje odpadkov iz čiščenja cest,
•	redno prevzemanje ločenih frakcij zelenega vrtnega odpada v zbirnih centrih,
•	redno prevzemanje izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami v zbirnih centrih,
•	redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih.
(2)	Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo:
•	redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
(3)	Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi s tehničnim pravilnikom in z letnim programom ravnanja s komunalnimi odpadki. Program za vsako naslednje leto izdela izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in ga posreduje občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekočem letu.
18.	člen (biološki odpadki)
(1)	Biološki odpadki, ki nastaja pri povzročiteljih odpadkov, se mora zbirati ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih komunalnih odpadkov.
(2)	Za biološke odpadke je potrebno zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje pri povzročiteljih odpadkov na območju individualnih gospodinjstev in večstanovanjskih objektov.
(3)	Povzročitelji biološke odpadke odlagajo v vodotesni tipski zabojnik zavite v papir ali v razgradljivi vrečki.
(4)	Izvajalec javne službe spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne biološke odpadke kompostirajo v hišnem kompostniku v kolikor jim ta možnost dopušča.
(5)	Povzročitelji, ki se odločijo za lastno kompostiranje bioloških odpadkov morajo upoštevati minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje, ki so navedeni v Prilogi 1, Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
(6)	Povzročitelj svojo odločitev o hišnem kompostiranju pisno sporoči izvajalcu javne službe na podlagi vprašalnika, ki ga izvajalec javne službe posreduje povzročiteljem.
(7)	Storitve zbiranja, prevzemanja in ravnanja z biološkimi odpadki ter hišnega kompostiranja se podrobneje opredeli s tehničnim pravilnikom.
19.	člen (zbiralnice ločenih frakcij)
(1) Izvajalec javne službe v zbiralnici zbira:
•	odpadni papir in karton,
•	odpadno embalažo iz papirja in kartona,
•	odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06 ter
•	odpadno embalažo iz stekla.
(2)	Ne glede na prejšnji odstavek izvajalcu javne službe v zbiralnici ni treba zagotoviti ločenega zbiranja za odpadke iz prejšnjega odstavka, kadar jih zbira po sistemu od vrat do vrat.
(3)	Zbiralnica je namenjena za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov.
(4)	Zbiralnica je lahko namenjena tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem te odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe.
(5)	V občini mora biti ustrezno število zbiralnic, tako da je posamezna zbiralnica urejena za največ 500 prebivalcev.
(6)	Zbiralnice morajo biti praviloma urejene v stanovanjskih območjih, večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah, vrtcih in drugih ustanovah.
(7)	Ne glede na prejšnji odstavek mora biti v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi objekti zbiralnica urejena na vsakih 400 prebivalcev, če se na zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona ter odpadna embalaža iz stekla. Zbiralnica mora biti urejena na vsakih 300 prebivalcev, če je opremljena tudi z zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov.
20. člen
(urejanje in vzdrževanje zbiralnic ločenih frakcij)
(1)	Zbiralnice ločenih frakcij se uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ločenih frakcij ogrožena splošna raba javne površine, občina zagotovi drugo primerno javno površino.
(2)	Izvajalec javne službe opremi zbiralnico ločenih frakcij z zabojniki za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov za posamezne ločene frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s tehničnim pravilnikom.
(3)	Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini.
(4)	Zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da:
•	izvirni povzročitelj lahko prepusti odpadke iz prvega ostavka 19. člena na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje,
•	se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.
(5)	Zabojniki na zbiralnici ločenih frakcij morajo biti označeni z navedbo vrst odpadkov, katerim so namenjeni.
(6)	Izvajalec javne službe prazni zabojnike iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 19. člena vsaj enkrat na 14 dni, zabojnik iz četrte alineje prvega odstavka 19. člena pa vsaj enkrat mesečno. Na podlagi obvestila o posameznem polno naloženem zabojniku iz prve, druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 19. člena pa tudi pogosteje.
(7)	Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prve, druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 19. člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
Št. 40/20.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1420
21.	člen
(premična zbiralnica nevarnih frakcij)
(1)	Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira:
•	nevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov,
•	nenevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov,
•	zelo majhno OEEO v skladu s prepisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
(2)	Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov.
(3)	V naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, mora izvajalec javne službe zagotoviti prevzemanje odpadkov iz prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu.
(4)	Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na prevzemnem mestu trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem ter odpadkov.
(5)	Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izbirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje.
22.	člen
(urejanje in vzdrževanje premične zbiralnice)
(1)	Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov iz prvega odstavka 21. člena tega odloka. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov.
(2)	Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki ureja prevoz nevarnega blaga.
(3)	Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da:
•	je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in
•	se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.
(4)	V premični zbiralnici mora odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke.
(5)	Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prvega odstavka prejšnjega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
23.	člen
(zbiranje komunalnih odpadkov)
(1) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov,bioloških odpadkov, za prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06)se uporabljata dva sistema:
•	Zbiralni sistem - povzročitelji odpadkov odpadke odlagajo v tipske zabojnike ali vreče, ki so locirane v neposredni bližini pri povzročiteljih.
•	Prenašalni sistem - zbirno oziroma odjemno mesto je namenjeno več povzročiteljem skupaj, ki odpadke odlagajo v skupne tipske zabojnike.
(2)	Sistem zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06)je namenjen za:
•	gospodinjstva v individualnih stanovanjskih objektih,
•	gospodinjstva v večstanovanjskih objektih,
•	obrt, industrijo, poslovne prostore, javne zavode in druge osebe javnega/zasebnega prava,
•	pokopališča, tržnice, kulturne in športne objekte.
(3)	Prenašalni sistem zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) je namenjen za:
•	povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila (npr. redko poseljena območja, počitniške hiše, delo na cestah ).
24.	člen
(prevzemanje komunalnih odpadkov)
(1)	Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so povzročitelji dolžni po vnaprej določenem programu (urniku) prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih zabojnikih, vrečah.
(2)	Druge zabojnike ali vreče za prepuščanje komunalnih odpadkov, ki jih ne določa tehnični pravilnik, ni dovoljeno uporabljati.
(3)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) od uporabnikov skladno z razporedom in urnikom iz tehničnega pravilnika. Urnik prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov za pogodbene uporabnike izvajalec javne službe zagotovi na podlagi pogodbe, skladno s tehničnim pravilnikom.
(4)	V primeru, da izvajalec javne službe ugotovi ob prevzemanju odpadkov, da povzročitelj ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za ravnanje z odpadki, v nasprotju z 17. členom tega odloka ali tehničnim pravilnikom, ga je izvajalec dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za ravnanje z odpadki, mu lahko izvajalec javne službe ne glede na druge določbe tega odloka zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom, o nespoštovanju pa obvesti pristojni občinski inšpekcijski organ.
25.	člen
(velikost in število obveznih zabojnikov za odpadke)
(1) Velikost in število obveznih zabojnikov ali vreč za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne
Št. 40/20.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1421
službe tako, da stimulira ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Glede na pogostost prevzemanja odpadkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena se število obveznih zabojnikov in njihova velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom.
(2)	Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), določijo skupni zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom.
(3)	Če izvajalec ugotovi, da količina prepuščenih odpadkov pri povzročiteljih odpadkov na območju večstanovanjskih objektov redno presega prostornino zabojnikov za odpadke, določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika izvajalec javne službe. Dodatne zabojnike z oznako izvajalca za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06)zagotovi izvajalec javne službe.
(4)	Če izvajalec ugotovi, da količina prepuščenih odpadkov pri povzročitelju odpadkov na območju individualnih gospodinjstev redno presega prostornino zabojnikov ali predpisanih vrečk za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), lahko določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika oziroma si je povzročitelj dolžan zagotoviti dodatne predpisane vreče z oznako izvajalca za ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06).
26. člen (zbirno mesto)
(1)	V času do predvidenega prevzema komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v vrečah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnih površinah, ob večstanovanjskih objektih (npr. blokovskih naseljih) na pripadajočem zemljišču k stavbi. Povzročitelji morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.
(2)	Za vzdrževanje, urejenost in čistočo zbirnih mest na zasebnih površinah, ob večstanovanjskih objektih na pripadajočih zemljiščih k stavbi, skrbijo povzročitelji odpadkov ali zanje upravljavci večstanovanjskih objektov.
(3)	Povzročitelj mora pred predvidenim časom prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) zagotoviti, da zaprt zabojnik ali vreče prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto ob transportni poti, po prevzemu odpadkov pa prazne zabojnike takoj vrne na zbirno mesto.
(4)	Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko zbirna mesta hkrati tudi prevzemna mesta, če s tem ni motena uporaba javne površine.
27.	člen
(prevzemna mesta in transportne poti)
(1)	Prevzemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec javne službe redno prevzema odpadke. Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe praviloma ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste. Če povzročitelj ne soglaša z lokacijo prevzemnega mesta, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave.
(2)	Ob določanju lokacij za zbirna in prevzemna mesta je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varnostne predpise. Zbirna in prevzemna mesta ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
(3)	Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ tri (3) metre metrov od roba prometne/transportne poti smetarskega vozila. Prometne/transportne poti smetarskih vozil, usklajene s cestno prometnimi predpisi in tehničnimi lastnostmi vozil, so opredeljene v tehničnem pravilniku.
(4)	Prevzemno mesto je lahko tudi hkrati zbirno mesto, v kolikor se prevzemno mesto nahaja na površini v zasebni lasti, ob večstanovanjskih objektih pa na pripadajočem zemljišču k stavbi.
28.	člen
(relacija zbirno - prevzemno mesto)
Povsod kjer je možno, mora biti zbirno in prevzemno mesto na istem prostoru. Kjer to ni možno, so povzročitelji komunalnih odpadkov dolžni dostaviti tipizirane zabojnike ali posebne plastične vrečke s komunalnimi odpadki na prevzemno mesto do šeste ure zjutraj na dan odvoza.
29.	člen
(načrtovanje zbirnih/prevzemnih mest)
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka, ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca.
30.	člen (začasna prevzemna mesta)
(1)	Če je zaradi del na dovozih k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za smetarska vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem javne službe na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu.
(2)	V tem primeru je izvajalec javne službe dolžan obvestiti povzročitelje odpadkov o spremenjenem prevzemnem mestu.
31.	člen
(vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih/prevzemnih mestih)
(1)	Zbirna in prevzemna mesta so dolžni vzdrževati povzročitelji odpadkov, ki morajo skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do odjemnih mest.
(2)	Izvajalec javne službe je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati posebne plastične vrečke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži okolice ter ne poškoduje zabojnikov za odpadke in okolice, kjer se opravlja dejavnost. V primeru, da izvajalec onesnaži zbirno/prevzemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti.
(3)	Povzročitelji odpadkov so tudi v zimskem času dolžni poskrbeti za nemoten dostop izvajalca do prevzemnih mest. Povzročitelji so dožni storiti, kar je v njihovi moči,
Št. 40/20.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1422
da so pokrovi zabojnikov zaprti ne glede nato, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu.
32.	člen
(skupna zbirna/prevzemna mesta)
Za povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru s povzročitelji odpadkov določi skupna zbirna in prevzemna mesta ter način zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06). Če so navedena zbirna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena.
33.	člen (zbirni center)
(1)	V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih za naslednje frakcije:
•	nevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov,
•	nenevarne komunalne odpadke iz priloge 2Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov,
•	OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo,
•	kosovne odpadke,
•	izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami,
•	zemlja, kamenje, gradbeni odpadki (manjše količine) in,
•	manjše količine odpadkov, ki vsebujejo trdno vezan azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca.
(2)	V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika, skladno z 15. členom tega odloka, kar dokazujejo s potrdilom (položnico) o plačilu storitve.
(3)	Pogoji prepuščanja odpadkov na zbirnih centrih so določeni v tehničnem pravilniku.
34.	člen
(ureditev in vzdrževanje zbirnega centra)
(1)	Zbirni center mora biti kot infrastruktura lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, vpisan v kataster gospodarske infrastrukture v skladu s predpisi o urejanju prostora.
(2)	Zbirni center upravlja izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.
(3)	Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da:
•	uporabnik lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje in
•	se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali njegovi okolici ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.
(4)	V zbirnem centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke.
(5)	Izvajalec javne službe mora stehtati vse odpadke, ki jih prevzame v zbirnem centru, in vse odpadke, ki jih odda v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje
ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. (6) Izvajalec javne službe mora v zbirnem centru omogočiti izvajalcu priprave za ponovno uporabo, da vsaj iz prevzetega odpadnega tekstila, oblačil in kosovnih odpadkov izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo, in mu jih oddati.
35.	člen
(prevzemanje kosovnih odpadkov)
(1)	V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v vsakem naselju kosovne odpadke prevzeti najmanj dvakrat v koledarskem letu z zbiralno akcijo na za to določenih prevzemnih mestih ali najmanj enkrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv.
(2)	Zbiranje kosovnih odpadkov je namenjeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov.
(3)	Izvajalec javne službe mora v primeru zbiralne akcije iz prvega odstavka tega člena najmanj 14 dni pred zbiranjem kosovnih odpadkov na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis kosovnih odpadkov, ki jih lahko uporabniki prepustijo kot kosovne odpadke, in navodila za njihovo prepuščanje.
(4)	Prevzemanje kosovnih odpadkov od uporabnikov »na poziv« več kot enkrat letno ni redna storitev prevzemanja komunalnih odpadkov in se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.
(5)	Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.
36.	člen
(javne prireditve in čistilne akcije)
(1)	Izvajalec javne službe mora za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za:
•	ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla),
•	mešane komunalne odpadke ter
•	biološke odpadke.
(2)	Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vključno z najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov ali vreč iz prejšnjega ostavka, nosi organizator javne prireditve.
(3)	Velikost in število posod, zabojnikov ali vrečk se določi glede na število udeležencev javne prireditve. Kriterije določi izvajalec v tehničnem pravilniku.
(4)	Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu in z njim skleniti ustrezen dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov obdelave in odstranjevanja. Odpadke je obvezno zbirati ločeno, skladno s tem odlokom.
(5)	Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi oziroma čistilni akciji najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve.
(6)	Organizator javne prireditve ali čistilne akcije mora zbrane odpadke predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe odpadke iz prvega odstavka tega člena prevzame na mestu javne prireditve.
Št. 40/20.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1423
37.	člen
(ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov)
(1)	Če so na zemljišču v lasti občine ali države nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi občinska inšpekcija izvajalcu javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun lastnika zemljišča, v primeru, da izvaja posest nad zemljiščem druga oseba, pa na račun osebe, ki izvaja posest. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(2)	Če policija ali inšpekcija odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, ima občina ali država pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka.
(3)	Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku zemljišča. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
38.	člen
(prevzemanje komunalnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov)
(1)	Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov poteka skladno s področno zakonodajo, z določili tega odloka, s tehničnim pravilnikom in pogodbo s posameznim uporabnikom, glede na značilnosti in potrebe dejavnosti, ki jo uporabnik izvaja. Predajanje mešanih komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe je obvezno.
(2)	Minimalni obseg storitve, za katero je izvajalec dolžan nuditi storitve, uporabnik pa je dolžan plačati zanje, je določen z merili iz tehničnega pravilnika.
(3)	Način in pogostost prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov uporabnik in izvajalec opredelita v pogodbi glede na kategorijo, v katero se uvršča uporabnik, skladno z merili iz tehničnega pravilnika.
(4)	Uporabnik iz dejavnosti je zavezan v celoti spoštovati določila tega odloka.
(5)	Za prevzemanje ločeno zbranih frakcij odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov, ki niso komunalni odpadki, se uporabnik in izvajalec lahko dogovorita s pogodbo. Uporabnik plačuje stroške na podlagi cenika izvajalca, ki ga sprejme pristojni organ izvajalca.
(6)	V primeru, da uporabnik iz dejavnosti ne predaja ločeno zbrane frakcije odpadkov izvajalcu javne službe, mora zagotoviti predpisano ravnanje s posameznimi vrstami frakcij.
Obdelava komunalnih odpadkov
39.	člen
(obdelava mešanih komunalnih odpadkov)
V	okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo storitve obdelave mešanih komunalnih odpadkov v skladu s vsakokratnimi predpisi, ki urejajo ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki.
40.	člen
(razvrščanje komunalnih odpadkov)
V	okviru javne službe se z izvornim razvrščanjem komunalnih odpadkov zagotavlja predhodno ločevanje komunalnih odpadkov na osnovne frakcije:
•	ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla),
•	biološke odpadke,
•	kosovne odpadke,
•	nevarne odpadke.
41.	člen
(tehtanje komunalnih odpadkov)
V okviru javne službe obdelave odpadkov se zagotavljajo storitve tehtanja za vse dostavljene odpadke iz območja občine ob prevzemu in ob oddaji obdelanih odpadkov različnim prevzemnikom v skladu s predpisi oziroma ob prenosu ostanka po obdelavi na odlagališče.
Odlaganje ostankov predelave komunalnih odpadkov
42.	člen
(odlaganje ostankov predelave komunalnih odpadkov)
(1)	Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih v skladu z določili predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
(2)	Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke.
(3)	Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je brez predhodne obdelave dovoljeno odlagati inertne odpadke, kadar njihova obdelava tehnično ni izvedljiva, ali druge odpadke, če njihova obdelava, s katero se zmanjša količina ali nevarnosti za človekovo zdravje ali okolje, ne prispeva k namenu, da se v celotnem obdobju trajanja odlagališča zmanjšajo učinki škodljivih vplivov na okolje, zlasti zaradi vplivov onesnaževanja z emisijami snovi v površinske vode, podzemne vode, tla in zrak, in v zvezi z globalnim onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in preprečijo tveganja za zdravje ljudi.
(4)	Za obdelane mešane komunalne odpadke se štejejo mešani komunalni odpadki, ki so bili obdelani s postopkom mehansko-biološke obdelave odpadkov (po postopkih z oznakama D8 in D9), pred odlaganjem na odlagališču v skladu z Uredbo o odlagališčih odpadkov.
POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
43.	člen
(splošne obveznosti izvajalca javne službe)
(1)	Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti:
•	nabavo in vzdrževanje opreme iz 52. člena tega odloka,
•	redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem in pranjem,
•	urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov,
•	zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki,
•	evidentiranje števila prevzemov posod za vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov,
•	druge pogoje obratovanja v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2)	Izvajalec javne službe mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju, ter da ravnanje zlasti:
•	ne predstavlja tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali,
•	ne povzroča čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami,
•	ne povzroča škodljivih vplivov na območje, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ali predpisi, ki urejajo varovanje virov pitne vode in
Št. 40/20.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1424
•	ne predstavlja škodljivih vplivov na krajino ali območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki ureja varstvo kulturne dediščine.
44.	člen
(register zbirnih mest, prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij)
(1)	Izvajalec gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov vodi, v obliki elektronske baze podatkov, register zbirnih in prevzemnih mest za vse uporabnike, register zbiralnic ločenih frakcij in register zbirnih centrov. Podrobnejše bo vsebina posameznih registrov opredeljena v tehničnem pravilniku.
(2)	Izvajalec javne službe mora podatke iz prvega odstavka tega člena redno, najmanj pa enkrat letno ažurirati.
(3)	Občinski organ pristojen za izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, mora na poziv izvajalca gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, popridobitvi podatkov iz uradnih evidenc (ECRP-ja) posredovati le tiste podatke, ki so nujno potrebni za izvajanje predmetne gospodarske javne službe.
45.	člen (javna obvestila)
(1)	Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru. Oblike obveščanja so naslednje:
•	navodila za ločevanje odpadkov z brošurami in na spletni strani izvajalca javne službe,
•	obvestila in navodila o načinih prepuščanja odpadkov, lahko tudi s praktičnimi prikazi pri uporabnikih,
•	ozaveščevalne aktivnosti v šolah in vrtcih.
(2)	Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o:
•	lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je prepuščati odpadke,
•	vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po sistemu »od vrat do vrat«, v zbiralnicah, premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih,
•	vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki,
•	prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo,
•	prevzemanju odpadkov s premično zbiralnico,
•	drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov.
(3)	Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelje bioloških odpadkov na območju, za katerega uredi prevzemanje bioloških odpadkov, vsakih šest (6) mesecev z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o:
•	namenih in ciljih izvajanja predpisanega ravnanja s kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstev in zelenim vrtnim odpadom,
•	prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki,
•	varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada,
•	možnostih hišnega kompostiranja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada v hišnem kompostniku,
•	minimalnih zahtevah za pravilno hišno kompostiranje,
•	načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada izvajalcu javne službe,
•	drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada in
•	o nadaljnjem ravnanju z zbranimi kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstva in zelenim vrtnim odpadom.
46.	člen
(redno obveščanje o pravilnem ravnanju z odpadki)
(1)	Izvajalec javne službe mora z informacijami na svojih spletnih straneh uporabnike seznanjati z:
•	ločenim zbiranjem odpadkov v skladu z Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, zlasti o ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja,
•	hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pred njegovim prepuščanjem,
•	pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem centru,
•	načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način, in
•	tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki.
(2)	Izvajalec javne službe mora povzročitelje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati o:
•	prepovedi mešanja bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki,
•	izločanju vseh bioloških odpadkov iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih,
•	varni in za okolje neškodljivi hrambi bioloških odpadkov pred prepustitvijo izvajalcu javne službe.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV JAVNE SLUŽBE
47.	člen (pravice uporabnikov)
(1)	Uporabniki imajo pravico:
•	do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov,
•	do uporabe skupnega zabojnika za mešane komunalne odpadke,
•	do uskladitve velikosti ali števila zabojnikov skladno s predvideno frekvenco odvoza in volumnom zabojnika pri imetniku odpadkov, vendar ne več kot enkrat letno.
(2)	Izvajalec javne službe odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila zabojnikov za mešane komunalne odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz 3. alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da:
•	nova zahtevana prostornina zabojnikov ni manjša od določene najmanjše prostornine standardnih velikosti zabojnikov za mešane komunalne odpadke, določene na podlagi tehničnega pravilnika,
Št. 40/20.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1425
•	ugotovi, da so se v obdobju zadnjih šestih mesecev komunalni odpadki prepuščali na prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih zabojnikih.
(3) Pritožbeni (reklamacijski) postopek, ki se nanaša na pravice uporabnikov po tem odloku, je opredeljen v tehničnem pravilniku.
48.	člen (obveznosti uporabnikov)
Uporabniki imajo obveznost:
•	obvestiti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najkasneje v osmih (8) dneh po nastanku spremembe,
•	redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe,
•	zagotoviti, da so posode ali zabojniki in vreče na dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu,
•	zagotoviti, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti,
•	vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih, razen kadar izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto,
•	zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta,
•	uporabljati storitve izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
49.	člen (prepovedi)
(1) Povzročiteljem oziroma imetnikom odpadkov je prepovedano:
•	prepuščati posamezne ločene frakcije in mešane komunalne odpadke v zabojnike ali vrečke za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom,
•	mešati nevarne frakcije z ločeno zbranimi frakcijami ali mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj,
•	mešati kosovne odpadke z mešanimi komunalnimi odpadki in s preostalimi vrstami odpadkov,
•	postavljati zabojnike za mešane komunalne odpadke, ločene frakcije ((odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), biološke odpadke na javno površino,
•	prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek,
•	prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek,
•	sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov,
•	nameščati posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta,
•	odlagati odpadke ob zabojnikih,
•	odlaganje pepela, toplih ogorkov, zdravstvenih odpadkov, gradbenega materiala in kamenja ter odpadkov v tekočem stanju v zabojnike za mešane komunalne odpadke ali ločeno zbrane frakcije,
•	prepuščati odpadke v vrečah, ki nimajo oznake izvajalca in niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov na območju občine,
•	prepuščati kuhinjske biološko razgradljive vrečke na prevzemnem mestu izven namenske posode,
•	prepuščati in odlagati kosovne odpadke zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnicah ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom,
•	prepuščati in odlagati zeleni vrtni odpad zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnicah ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom,
•	brskanje po zabojnikih ter razmetavanje odpadkov,
•	pisati na posode ali zabojnike ter lepiti plakate nanje,
•	opustiti uporabo storitev javne službe,
•	ravnati s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2) Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov je prepovedano.
FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
50.	člen
(viri financiranja storitev javne službe)
Viri financiranja storitev javne službe so:
•	plačila uporabnikov za storitev javne službe,
•	sredstev od prodaje ločenih frakcij,
•	drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu,
•	občinski proračun v delu, ki se nanaša na morebitno subvencioniranje javne službe.
51.	člen
(viri financiranja javne infrastrukture)
Viri financiranja infrastrukture so sredstva:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz proračuna občine,
•	iz dotacij, donacij in subvencij,
•	iz kratkoročnega in dolgoročnega kreditiranja,
•	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN OPREME, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
52.	člen
(infrastruktura lokalnega pomena v lasti občine)
(1)	Gospodarsko javno infrastrukturo lokalnega pomena, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti občine sestavljajo:
•	zemljišča in objekti zbiralnic,
•	zemljišča in objekti zbirnih centrov,
•	zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah,
•	zemljišča in objekti za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov,
•	zemljišča in objekti za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
•	druga oprema in delovni stroji za izvajanje gospodarske javne službe.
(2)	Objekte iz prve, druge in tretje alineje tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo, z njimi pa upravlja izključno izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
(3)	Objekte iz tretje, pete in šeste alineje tega člena lahko upravlja le izvajalec javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(4)	Uporaba objektov in naprav iz tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer se izvaja dejavnost javne službe.
Št. 40/20.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1426
53.	člen
(oprema izvajalca javne službe)
Opremo, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti izvajalca javne službe, sestavljajo:
•	vozila za prevoz vseh vrst odpadkov (specializirana tovorna vozila),
•	delovni stroji,
•	premične zbiralnice nevarnih frakcij,
•	posode in zabojniki za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločeno zbranih frakcij(odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) po metodi »od vrat do vrat« in ločeno zbranih frakcij (odpadna embalaža iz stekla) v zbiralnicah ločenih frakcij,
•	tipske namenske vreče za zbiranje ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06),
•	vozila in naprave za pranje in vzdrževanje posod in zabojnikov,
•	druge premične in nepremične stvari, namenjene izvajanju storitev javne službe.
NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE
54.	člen (oblikovanje cen)
(1)	Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2)	Povzročitelji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih (8) dni od nastanka spremembe.
(3)	Na območju večstanovanjskih objektov se storitve uporabnikom zaračunavajo glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza zabojnika. Obračun storitev se med gospodinjstva porazdeli tako, da se skupni stroški porazdelijo po gospodinjstvih glede na število članov v posameznem gospodinjstvu, v odvisnosti od vseh stanovalcev v večstanovanjskem objektu. Enak sistem obračunavanja storitev na območju večstanovanjskih objektov se uporablja tudi za obračunavanje biološko-razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada.
(4)	Za posamezno počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto, kjer ni stalno prijavljenih stanovalcev in ni v stalni uporabi, se za porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upošteva ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika (80litrov) in najmanjša pogostost odvoza, ki ureja opravljanje javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
(5)	Način obračunavanja storitev javne službe bo podrobneje opredelil Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Dornava.
NADZOR
55.	člen (nadzorni organ)
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajajo pristojni občinski inšpekcijski organ in uradne osebe s
posebnimi pooblastili in odgovornostmi skladno s predpisi.
(2)	Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3)	Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
56.	člen
(javna pooblastila izvajalca javne službe)
(1)	Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe odloča o pravicah in obveznostih uporabnikov določenih s tem odlokom.
(2)	Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
KAZENSKE DOLOČBE
57.	člen (prekrški uporabnikov)
(1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
•	v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (tretji odstavek 15. člena),
•	na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (tretji in četrti odstavek 25. člena),
•	ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaževanje okolice (prvi odstavek 26. člena),
•	ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (tretji odstavek 26. člena),
•	če organizator prireditve ne obvesti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst (14) dni pred datumom izvedbe prireditve (peti odstavek 36. člena),
•	če redno ne prepušča komunalnih odpadkov in jih ne ločuje v skladu z zagotovljenimi storitvami javne službe (druga alineja 48. člena),
•	ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (šesta alineja 48. člena),
•	prepušča posamezne ločene frakcije in mešane komunalne odpadke v zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom (prva alineja 49. člena),
•	meša nevarne frakcije z ločeno zbranimi frakcijami ali mešanimi komunalnimi odpadki ali meša posamezne nevarne frakcije med seboj (druga alineja 49. člena),
•	meša kosovne odpadke z mešanimi komunalnimi odpadki in s preostalimi vrstami odpadkov (tretja alineja 49. člena),
•	postavlja zabojnike za mešane komunalne odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), biološke odpadke na javno površino (četrta alineja 49. člena),
Št. 40/20.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1427
•	prepušča odpadne prenosne baterije ali akumulatorje kot mešani komunalni odpadek (peta alineja 49. člena),
•	prepušča odpadno električno ali elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek (šesta alineja 49. člena),
•	sežiga ali odlaga odpadke v objektih in ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (sedma alineja 49. člena),
•	namešča posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega mesta (osma alineja 49. člena),
•	odlaga odpadke ob zabojnikih (deveta alineja 49. člena),
•	odlaga pepel, tople ogorke, zdravstvene odpadke, gradbeni material in kamenje, odpadke v tekočem stanju v zabojnike za mešane komunalne odpadke ali ločeno zbrane frakcije (deseta alineja 49. člena),
•	prepušča odpadke v vrečah, ki nimajo oznake izvajalca in niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov na območju občine (enajsta alineja 49. člena),
•	prepušča kuhinjske biološko razgradljive vrečke na prevzemnem mestu izven namenske posode (dvanajsta alineja 49. člena),
•	prepušča in odlaga kosovne odpadke zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnici ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom (trinajsta alineja 49. člena),
•	prepušča in odlaga zeleni vrtni odpad zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnici ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom (štirinajsta alineja 49. člena),
•	brska po zabojnikih ter razmetava odpadke (petnajsta alineja 49. člena),
•	piše na posode ali zabojnike ter lepi plakate nanje (šestnajsta alineja 49. člena),
•	opusti uporabo storitev javne službe (sedemnajsta alineja 49. člena),
•	ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki (osemnajsta alineja 49. člena),
•	ne obvesti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe (drugi odstavek 54. člena).
(2)	Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
(3)	Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58. člen
(rok za pripravo pravilnikov po tem odloku)
Izvajalec javne službe in občinska uprava najkasneje v roku šestdeset (60) dni od uveljavitve tega odloka pripravita Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Dornava in Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v
Občini Dornava in ju na predlog župana predložita v sprejem občinskemu svetu.
59.	člen
(rok za zagotavljanje storitev po tem odloku)
Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega odloka uvesti vse spremembe v organizaciji zagotavljanja storitev izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, ki še niso bile uvedene.
60.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Dornava (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 16/2012).
61.	člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 354-47/2016 Datum: 26. 10. 2017
Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan
1045. Sklep o potrditvi poslovnega načrta izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja na območju Občine Dornava za leto 2018 in ponudbene cene gospodarske javne službe ravnanja z odpadki v Občini Dornava
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14) je Občinski svet Občine Dornava na svoji 20. redni seji, dne 26.10.2017, sprejel naslednji
SKLEP
O POTRDITVI POSLOVNEGA NAČRTA IZVAJANJA OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB VARSTVA OKOLJA NA OBMOČJU OBČINE DORNAVA ZA LETO 2018 IN PONUDBENE CENE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA Z ODPADKI V OBČINI DORNAVA
I.
Občinski svet Občine Dornava potrdi poslovni načrt izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja na območju Občine Dornava za leto 2018.
II.
Občinski svet Občine Dornava potrdi ponudbene cene gospodarske javne službe ravnanja z odpadki v Občini Dornava:
NAZIV STORITVE	MERSKA ENOTA	cena/kg
1. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov		
Cena javne infrastrukture	kg	0,0000 €
Cena storitve	kg	0,1398 €
Vse skupaj brez DDV	kg	0,1398 €
2. Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov		
Cena javne infrastrukture	kg	0,0000 €
Št. 40/20.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1428
Cena storitve	kg	0,0870 €
Vse skupaj brez DDV	kg	0,0870 €
3. Odlaganje preostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov		
Cena javne infrastrukture	kg	0,0000 €
Cena storitve	kg	0,0697 €
Vse skupaj brez DDV	kg	0,0697 €
4. Zbiranje bioloških odpadkov		
Cena javne infrastrukture	kg	0,0000 €
Cena storitve	kg	0,0573 €
Vse skupaj brez DDV	kg	0,0573 €
III.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 354-47/2016 Datum: 26. 10. 2017
Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan
1046. Sklep o potrditvi koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Občine Dornava
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14) je Občinski svet Občine Dornava na svoji 20. redni seji, dne 26.10.2017, sprejel naslednji
SKLEP
I.
Občinski svet Občine Dornava potrdi, da se Javne službe Ptuj d.o.o., Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj, ki jih zastopa direktor mag. Alen Hodnik, izbere za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Občine Dornava, ter se jim podeli koncesija za obdobje 5 let.
Občinski svet Občine Dornava potrdi, da se Javne službe Ptuj d.o.o., Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj, ki jih zastopa direktor mag. Alen Hodnik, izbere za opravljanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Dornava, ter se jim podeli koncesija za obdobje 25 let.
Koncesionar prične z izvajanjem predmetne gospodarske javne službe z dnem 1. 1. 2018.
II.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 354-47/2016 Datum: 26. 10. 2017
Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan
OBČINA NAKLO
1047. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Pod Polico«
Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 -ZUPUDPP, 106/10 - popr. ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO), Sklepa o začetku priprave sprememb in dopolnitev za del območja REZERVAT NAKLO in sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta POD POLICO POLICO (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 37/16, 11/17) in 12. ter 80. člena Statuta občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/15), je Svet občine Naklo na 6. izredni seji dne 18.10.2017 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU »POD POLICO«
1.	člen (predmet odloka)
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Občinskega podrobnega prostorskega načrta Pod Polico (Uradni list RS št. 107/10, 73/12, 98/12, 102/12, 54/14). Spremembe in dopolnitve odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Pod Polico se nanašajo na tekstualni del odloka (namembnost objektov) in grafični del.
2.	člen (vsebina odloka)
V Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Pod Polico se:
•	v drugem odstavku 6. člena poglavja 1.3 se pri objektu C za besedo »Skladišče« doda beseda »in trgovina«,
•	tretji odstavek 7. člena poglavja Ureditvena enota III se spremeni tako, da se glasi:
»tloris: max. 40,00m * 20,00m, višina: max. 10,00m, etažnost: P+1
streha: dvokapnica naklona 0-20°.«,
•	v 33. členu se četrti odstavek nadomesti z besedilom:
»Ne glede na določila 6. in 7. člena tega odloka so odstopanja pri namembnosti objektov znotraj vseh UE skladno s področnim predpisom o klasifikaciji vrst objektov lahko sledeča:
Št. 40/20.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1429
- od 121 Gostinske stavbe le	12112 Gostilne, restavracije, točilnice,
	12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno
	namestitev (tudi prenočevanje šoferjev)
- 122 Poslovne in upravne stavbe,	
- 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti	
- od 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij le	
	12420 Garažne stavbe
- 125 Industrijske stavbe in skladišča.«	
3.	člen (vpogled odloka)
Spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Pod Polico so na vpogled na Občini Naklo in Upravni enoti Kranj.
4.	člen (veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin.
Številka: 3505-0002/2016-43 Datum: 18. 10. 2017
Občina Naklo Marko Mravlja, župan
OBČINA PODLEHNIK
1048. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra
Na podlagi 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09) in 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo, 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05-odl.US, 120/06-odl.US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11, 57/12, 110/13, 110/13 - ZDavNepr, 22/14-odl. US in 19/15) je Občinski svet Občine Podlehnik na svoji 17. redni seji dne 21. 9. 2017 sprejel
SKLEP
O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA
1.
S tem sklepom se status zemljišča - javno dobro, ukine in postane last Občine Podlehnik:
Parc. št.	Namenska raba	Površina [m2]	k.o.
1726/2	Kmetijsko zemljišče, gozdno zemljišče	1787	Gruškovje (492)
1694/4	Kmetijsko zemljišče, razpršena poselitev	424	Gruškovje (492)
Navedeni parceli so v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča na Ptuju vpisane kot javno dobro.
2.
Nepremičnine iz prejšnjega člena se izvzamejo iz javnega dobra in postanejo last Občine Podlehnik.
3.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-2/2015-44 Datum: 21. 9. 2017
Občina Podlehnik Marko Maučič, župan
OBČINA ŠENČUR
1049. Popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur
Na podlagi 32. člena Statuta Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/2011) objavljam naslednji
POPRAVEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE ŠENČUR
Zaradi neusklajenosti prehodnih in končnih določb Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2011; v nadaljevanju: osnovni odlok) in Odloka o spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/2017; v nadaljevanju: sprememba odloka) se v spremembo odloka v poglavje III. Prehodne in končne določbe dodata naslednja člena iz prehodnih in končnih določb osnovnega odloka:
48.a.člen
Postopki za sprejem občinskih izvedbenih načrtov, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah tega odloka kot občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
48.b.člen
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo na podlagi predpisov veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
Številka: 350-0085/2013-124 Datum: 8. 11. 2017
Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan
OBČINA ŠKOFJA LOKA
1050. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Škofja Loka (sprememba 03)
Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, s spremembami in dopolnitvami) ter v povezavi z 28. členom Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16 -
Št. 40/20.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1430
UPB-2, 35/16) je župan Občine Škofja Loka dne 06.11.2017 sprejel naslednji
SKLEP
O ZAČETKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE ŠKOFJA LOKA (SPREMEMBA 03)
1.	člen Uvodna določba
1) S tem sklepom se začne postopek sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Škofja Loka - sprememba 03 (v nadaljevanju: SD OPN 03), ki je bil sprejet z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 2/14, 3/14-pop. in 46/15-avt.razl., v nadaljevanju: OPN).
2.	člen
Ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb OPN
1)	OPN je stopil v veljavo 06.01.2014. Trenutno že potekata dva postopka sprememb in dopolnitev OPN, in sicer:
•	SD OPN 01, ki se nanašajo na besedilo izvedbenega dela OPN in pomen izrazov;
•	SD OPN 02, ki se nanaša na širitev stavbnih zemljišč v novi industrijski coni Trata in vključuje spremembe strateškega in izvedbenega dela OPN tako v grafičnem kot tudi besedilnem delu.
Nobeden od navedenih postopkov ne obravnava celovito vseh vsebin OPN.
2)	Že v času sprejemanja prvega OPN so se pokazale težnje po spremembi strateškega dela OPN, predvsem na področju prometne infrastrukture in umeščanja novih con za potrebe industrije.
3)	Občina je prejela precej pobud za spremembo namenske rabe prostora iz primarne rabe v stavbno zemljišče. Vključene bodo pobude vse od leta 2008, ko jih ni bilo več možno vključevati v postopek priprave prvega OPN. Pobude so bile že obravnavane v ločenem postopku in iz nadaljnje obravnave so že izločene tiste pobude, ki niso izpolnjevale predpisanih pogojev ter pobude, ki so obravnavane v postopku SD OPN 01 oz. SD OPN 02.
4)	Ker je bila priprava prvega OPN precej dolgotrajna, so se v prostoru zgodila nova dejstva in okoliščine, ki jih ni možno opredeliti zgolj prek besedila izvedbenega dela OPN (v postopku SD OPN 01).
3.	člen
Območje, predmet načrtovanja in vrsta postopka, po katerem se spremembe in dopolnitve izvedejo
1)	SD OPN 03 se nanašajo na celotno območje Občine Škofja Loka.
2)	SD OPN 03 obsegajo:
•	Spremembe besedila in grafičnih prikazov strateškega dela OPN, predvsem na področju prometne infrastrukture in območij širitev za potrebe industrije oz. glede na razvojne potrebe občine.
•	Spremembe namenske rabe prostora na podlagi razvojnih strateških potreb občine, pobud širšega
javnega interesa, prejetih pobud občanov in pravnih oseb.
•	Posamične spremembe in dopolnitve vsebin OPN, ki se nanašajo na podrobno namensko rabo prostora, meje med enotami urejanja prostora, pogoje umeščanja objektov v prostor in njihovega oblikovanja ter s tem povezane spremembe in dopolnitve prostorskih izvedbenih pogojev.
•	Izboljšanje posameznih določil prostorskih izvedbenih pogojev, načinov urejanja, pogojev glede nezahtevnih in enostavnih objektov, jasnejšo opredelitev posameznih določil, odpravo vsebinskih neusklajenosti med posameznimi členi OPN in ažuriranje določil z dejanskim stanjem v prostoru.
•	Implementacijo strokovnih podlag, izdelanih po sprejetju prvega OPN.
•	Izdelavo novih strokovnih podlag (prometno omrežje občine Škofja Loka, elaborat posegov na kmetijska zemljišča, preveritev možnosti sprememb obstoječih stavbnih zemljišč, predvsem za stanovanja in zelene površine v primarno namensko rabo).
•	Vsebine, s katerimi se OPN uskladi z aktualnimi (spremenjenimi) predpisi.
•	Obravnavo tehničnih popravkov tekstualnega in grafičnega dela OPN.
3) Postopek SD OPN 03 se izvede po rednem postopku v skladu z veljavnim zakonom s področja prostorskega načrtovanja in njegovimi podzakonskimi predpisi.
4.	člen
Način pridobitve strokovnih rešitev
1)	Strokovne rešitve za SD OPN 03 se pridobijo skladno z določili veljavnega zakona s področja prostorskega načrtovanja in spremljajočimi predpisi.
2)	Za pripravo SD OPN 03 se uporabijo obstoječe strokovne podlage, izdelane za potrebe prvega OPN in strokovne podlage, ki so bile izdelane po uveljavitvi prvega OPN.
3)	Dopolni se Urbanistični načrt Škofja Loka in Reteče v konceptualnem delu.
4)	Izdelajo se obvezne strokovne podlage (npr. elaborat posegov na kmetijska zemljišča).
5)	Izdelajo se strokovne podlage prometnega omrežja občine Škofja Loka za potrebe opredelitve namenske rabe prostora (npr. priključek na avtocestno omrežje, navezovalna cesta Trata - Meja, navezava območja Gorajt na severno obvoznico, študija variant za ureditev dostopa do območja urejanja ŠK-42/01).
6)	Če se v postopku priprave SD OPN 03 izkaže potreba po izdelavi dodatnih strokovnih podlag, se le - te izdelajo tekom postopka.
5.	člen
Roki za pripravo občinskega prostorskega načrta in
njegovih posameznih faz
1)	Postopek priprave SD OPN 03 bo potekal skladno z določbami in roki, ki jih predpisuje veljavni zakon s področja prostorskega načrtovanja.
2)	Okvirni roki za pripravo OPN so:
Faza	Rok
Priprava gradiva za pridobitev posebnih smernic nosilcev urejanja prostora	45 dni po uvedbi izdelovalca v delo
Pridobitev posebnih smernic	v skladu z zakonsko predpisanimi roki (30 dni)
Analiza posebnih smernic	30 dni
Izdelava zahtevanih strokovnih podlag	60 dni
Izdelava osnutka SD OPN 03	40 dni po prejemu strokovnih podlag
Št. 40/20.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1431
Faza	Rok
Pridobitev prvih mnenj in odločbe pristojnega ministrstva o izvedbi celovite presoje vplivov na okolje (CPVO)	v skladu z zakonsko predpisanimi roki (30 dni +21 dni)
Usklajevanje prvih mnenj nosilcev urejanja prostora	60 dni po prejemu mnenj
Izdelava okoljskega poročila	ni predmet tega postopka
Izdelava dopolnjenega osnutka SD OPN 03 in priprava gradiva za prvo obravnavo na Občinskem svetu in javno razgrnitev	60 dni po uskladitvi prvih mnenj in pridobitvi okoljskega poročila
Pridobitev mnenja o ustreznosti OP (če je potrebna)	v skladu z zakonsko predpisanimi roki
Prva obravnava OPN na Občinskem svetu	v skladu s postopkom, ki ga vodi Občina
Javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka SD OPN 03	najmanj 30 dni
Priprava stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in javne obravnave	60 dni po prejemu vseh pripomb z javne razgrnitve in javne obravnave
Izdelava predloga SD OPN 03 ter priprava gradiva za pridobitev drugega mnenja	45 dni po potrditvi stališč do pripomb
Pridobitev drugih mnenj nosilcev urejanja prostora	v skladu z zakonsko predpisanimi roki (30 dni)
Priprava usklajenega predloga SD OPN 03 ter odločba o sprejemljivosti vpliva načrta na okolje	V skladu z zakonsko predpisanimi roki (30 dni po uskladitvi z drugim mnenjem nosilcev urejanja prostora)
Druga obravnava in sprejem SD OPN 03 na Občinskem svetu	v skladu s postopkom, ki ga vodi Občina
Izdelava končnega dokumenta	15 dni po sprejemu na seji OS
3)	Terminski plan je informativne narave in se lahko, glede na vodenje postopka izdelave prostorskega akta (zahtevnosti obsega in vsebine mnenj in okoljske presoje ter pripomb in predlogov z javne razgrnitve), spremeni.
4)	V primeru zahteve za izvedbo postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) se aktivnosti s tega področja smiselno vključijo v faze izdelave sprememb in dopolnitev OPN ter se izvajajo skladno z določili veljavnega zakona s področja varstva okolja in veljavnega zakona s področja prostorskega načrtovanja, posledično pa se spremenijo tudi roki izdelave in sprejema sprememb in dopolnitev OPN.
6. člen
Državni in lokalni nosilci urejanja prostora, ki
predložijo smernice za načrtovanje in mnenja glede načrtovanih prostorskih ureditev
1) Nosilci urejanja prostora, ki v tem postopku podajajo smernice in mnenja:
Za področje razvoja poselitve:
1.	Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana
Za področje kmetijstva:
2.	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
Za področje gozdarstva, lovstva in ribištva:
3.	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
4.	Zavod za gozdove Slovenije, OE Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27b, 4000 Kranj
Za področje upravljanja z vodami:
5.	Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana
Za področje zaščite in reševanja:
6.	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana
Za področje obrambe:
7.	Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana
Za področje cestnega prometa:
8.	Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana
Za področje avtocest:
9.	DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
Za področje železniškega prometa:
10.	Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
Za področje trajnostne mobilnosti:
11.	Ministrstvo za infrastrukturo, Služba za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana
Za področje pomorskega in zračnega prometa:
12.	Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana
Za področje ohranjanja narave:
13.	Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana
Za področje varstva kulturne dediščine:
14.	Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana
Za področje rudarstva:
15.	Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana
Za področje energetike:
16.	Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana
Za področje blagovnih rezerv:
17.	Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Služba za varnost, obrambne zadeve in blagovne rezerve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana
Za področje vojnih in prikritih grobišč:
18.	Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana
Za prenosno elektro omrežje:
19.	Eles d.o.o., Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana
Za elektro distribucijsko omrežje:
20.	Elektro Gorenjska, Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj
Za lokalno cestno omrežje:
Št. 40/20.10.2017_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1432
21.	Občina Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka
Za področja oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, odpadkov:
22.	Loška komunala, d.d. Škofja Loka, Kidričeva cesta 43a, 4220 Škofja Loka
Za področje oskrbe s plinom:
23.	Petrol, d.d., Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana Za področje komunikacijskih omrežij:
24.	Akos, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS, Stegne 7, p.p. 418, 1000 Ljubljana
2)	Če se v postopku priprave SD OPN 03 ugotovi, da je potrebno pridobiti mnenja organov, ki niso našteti v prejšnjem odstavku, se njihova mnenja pridobijo tekom postopka.
3)	V skladu z zakonom se osnutek prostorskega akta pošlje ministrstvu pristojnemu za varstvo okolja, ki odloči, ali je za načrtovano prostorsko ureditev potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje.
7.	člen
Obveznosti v zvezi s financiranjem
1) Stroške priprave SD OPN 03 nosi Občina Škofja Loka.
8.	člen
Objava in začetek veljavnosti sklepa
1) Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in v svetovnem spletu ter začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 3505-0007/2017 Datum: 6. 11. 2017
Občina Škofja Loka Miha Ješe, župan
Št. 40/20.10.2017_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1433
OBČINA BLED
Stran
1040.	Sklep o dopolnitvi sklepa o začetku 1410 priprave sprememb in dopolnitev Občinskega	podrobnega prostorskega načrta za območje BL-
27 Seliše na Bledu
OBČINA BRDA
Stran
1041.	Sklep o višini subvencije cene 1410 oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadnih voda za prvo polletje leta
2017
1042.	Sklep o določitvi odškodnine za 1411 pridobitev služnostne pravice na nepremičninskem premoženju v
lasti Občine Brda
OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM
Stran
1043.	Pravilnik o poslovnem času, uradnih 1412 urah in delovnem času v občinski upravi Občine Cerklje na Gorenjskem
OBČINA DORNAVA
Stran
1044.	Odlok o načinu opravljanja obveznih 1415 občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Dornava
1045.	Sklep o potrditvi poslovnega načrta 1427 izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja na območju Občine Dornava
za leto 2018 in ponudbene cene gospodarske javne službe ravnanja z odpadki v Občini Dornava
1046.	Sklep o potrditvi koncesije za 1428 opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov
na območju Občine Dornava
OBČINA NAKLO
Stran
1047.	Odlok o spremembah in dopolnitvah 1428 Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Pod Polico«
OBČINA PODLEHNIK
Stran
1048.	Sklep o ukinitvi statusa javnega 1429 dobra
OBČINA ŠENČUR
Stran
1049.	Popravek Odloka o spremembah in 1429 dopolnitvah	občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur
OBČINA ŠKOFJA LOKA
Stran
1050.	Sklep o začetku priprave sprememb 1429 in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Škofja
Loka (sprememba 03)