% H-n ^ M
m z -'5 *m •'
^.. -v:' S^EbERs;; "'>:.-1
S
Naročnina

SBBrai
•(V*1 •
iM/
- f£ii ■ . a-Tf-: V--r.. ' ■ ■ Tli


12 • a/ Mi&f^i' h i "M •
„ J&
HJ,
-
ssrc -i
m?®
v*
'Clevelaidski
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,
MjjjgvHpp^HIH^
ftTEV 45 NO. 45*

CLEVELAND, OHIO, V

r- "
__-
J	'' & VP 1
Z zadnjo Številko lista smo ustavili nal Hst vsem onim naročnikom, ki so nam dolgovali naročnino zadnjih s mesecev. Nikdo nam ne more reči, da * nismo čakali dovolj dolgo. O-pominjali smo vse dolžnike potom našega lista in potom posebnih pisem, da poravnajo svojo naročnino, ki jo dolgujejo fistu. Vsakdo ve, da se list ne more nikomur pošiljati zastonj* PoŠta prepoveduje pošiljati list več kot dva meseca zastonj.
Večina naših naročnikov se je oglasila na naš zadnji poziv v listu in poslala še nadaljno narq£nino. Vsem tem rojakom srčna hvala. Drugi rojaki pa, ki prejemajo n^Š list in mislijo, da ga hočejo dobivati še nadalje zastonj, pa moramo resno povedati, da to ni mogoče. Vemo, da vsi radi bero naš list, ker je pisan v duhu naših v naročnikov, ker se vedno poteza za delavske želje in namene. Na stotine novih naročnikov smo pridobili samo zadnjih šest mesecev, ker so rojaki izprevideli, da je list potreben in da je list pisan ravno tako kot njim ugaja.
Zahvalujemo se tudi našim cenjenim zastopnikom po širni republiki, ker so tako blagohotno podpirali in razširjali list. Na dobrih zastoppi-ifllll1 vetkfrfr tXMftjfr-nost lista. Mož, ki je prepričan, da dela za dobro stvar, da d«la za list ki je vedno na straži za delavske, za slovenske koristi, je vreden vsega spoštovanja. Priznati moramo, da vsi naši zastopniki vrše vestno svoje delo, seveda svak po svoji moči- Tu lahko tudi naznanimo našim naročnikom v onih naselbinah, kjer je naš zastopnik, da se vsigdar lahko obrnejo nanj v vseh potrebah, kadar jim ni kaj znanega, ali kadar hočejo kakšnega nasveta. Mi vemo, da so naši zastopniki dobri možje, ki so rojakom vedno pripravljeni na uslugo. Če sami ne vedo kaj, pa vprašajo vedno nas za svet, katerega potem podelijo onim, ki so jih vprašali. . Tako je vedno ozka stika med zastopniki lista in uredništvom.
Predno smo nadalje prisiljeni od poštne oblasti ustaviti list, prosimo še vse one cenjene naročnike, ki še niso poravnali svojega dolga na naročnino, da blagovole isto Čimprej storiti. Mi jako neradi ustavljamo list, ker vemo. da se pozneje vsakdo zopet naroČi.; Toda postava je postava!
V tem smislu upamo da nas bpdejo razumeli vsi naši cen-jer* <Haročniki in prijatelji. V tem zaupanju pozdravljamo naše dosedanje cenjene riaroČ-nike in upamo od njih, da nam tekom leta privedejo še Obilo novih prijateljev in Či-tateljev našega lista. Naše sedanje zastopnike pa prosimo, da nam ostanejo še nadalje tako naklonjeni kakor sedaj, in najboljše plačilo za njih trud in poslovanje jim bode za vest, da so delali za dobro, narodno in pravično stvar ?
lapad na japonske ministre.
Washington, 4. junija Tu-ijšno japonsko poslaništvo za ■juje, da je vest, da je neki >nski anarhist hotel umori tri ministre, izmišljena, akor pravi brzojay, je vlada Toflcio zaprla preteče ni te-
Zveza Srbov.
Savez zjedinjenih Srba "Sloga" v Ameriki, priredi prvo konvencijo.
T
V CHICAGO.
Cleveland, O. Savez zjediiv-jenih Srbov "Sloga" jc v kratkem času svojega obstoja tako dobro napredoval, da bode imela srbska zveza že ta teden. in sicer v četrtek t), junija svojo prvo konvencijo'v Chi cago, 111. v Washington dvorani. na 70 Adams St. V Chi-cygi se priredi lep sprejem od strani) chicaških društev drugim došlecem.
Ta konvencija ima za vse Srbe v Ameriki velik, odvažen pomen. Pred enim dobrim letom so se Srbi zjedinili, vsa društva so stopila v eno zvezo, kateri so. potem dali naslov "Savez sjedii "Sloga". Najbolj za to zjedinjenje sj riški profesor M. I je precej poznan t| ceni. On se je rrinoi zjedinjenje Srbov, 1 tli uresničene svoj< bodejo obhajali tak' h; ni prvo konvecijo. oi; ie< e pričakuje mnogo dol ega Važno i h pomenljivo j'4 tuni. da pridejo na to konvencijo tudi srbski zastopniki iti stare domovine kakor g. Lazar Horvat, tajnik Saveza zemljo rad-ničkih Zadruga v Zagreb« in Stevan Karamota. direktor Srbske banke v Budimpešti. Ti pridejo na proučavanje društvenih zadev v Ameriki, tako da se bode delalo za napredek in procvit naroda tu in v stari domovini. Brali smo lepo pismo, ki ga je poslal profesorju Pupinu prejasni arhiman drit, najvišji cenovni dostojanstvenik vseh Srbov.
Iz Clevelatida odpotuje kot delegat na konvencijo g Steve Savič; gospodu Saviču želimo obilega uspeha pri njegovem delu, kakor tudi vsem zbranim delegatom na prvi konvenciji. Lepo bi bilo od slovenskih društev, da pošljejo kake brzojavne častit&e na konvencijo in jo tako počaste. Mi pa kličemo: "Živeli zjedin-jeni Srbi!" Delajte za napredek in procvit srbskega naroda!
...... . {V------ - -
Strajk v lllinoisu.
Položaj štrajka v državi lllinoisu je jako neugoden za delavce.
Konvencija pivovarjev.
Washington, q. junija. 7. junija se prične v tem mestu zborovanje pivovarjev Združenih držav. Posebno zanimanje bode letos vzbujalo predavanje pivovarja Andrea iz Ohio, ki bode z vso strogostjo pobijal nesnažne, umazane saloone ter predlagal, da pivovarji takim ljudem, ki ne skrbijo za snago v svojih prostorih, spi ob ne prodajajo pive.
4200 JIH POČIVA. .
• Chicago, 111., 4. junija. Uradniki United Mine Workers of America, premogarske zveze, so izdali povelje, glasom katerega morajo zaštrajkati vsi inženirji, kurjači, delavci pri sesalnih strojih in pomožni delavci.' Uradniki so prepričani, da bode štrajk teh ljudi j občutno' zadel lastnike premogo-vih jftltfe Okoli 4300 Ijijdtj je takoj-odšlo na štrajk? in sedaj počivajo vsi premogokopi v državi Illinois. Premogovniki so v žalosnem stanju, ker ni nihče zraven, fin skrbi za pre-gov 11 ike. Nekateri so se že je-li polniti z vodo Uradniki pre-ngarske zveze so poslali apel guvernerja Deneena in ga »ozorili na resnost položaja, istniki premogovih jam so izjavili, da so pripravljeni udati razsodbi posebnega dišča, če tudi pre »noga rji ne-»liko odnehajo, na kar pa ni-1 i misliti ni.
Irwin, Pa., 4. junija. Mi tu-' ajšni Slovenci bi tudi radi ' :>oroČali v vaš list o tuk. pre-mogarskem štrajku. Reči mo-mni-tfa imamo vedno y^čic
nade, da dosežemo zmago, za katero smo šli v boj. Nihče Slovencev ne sfceba, pač pa tupasem kak Amerikanec. ki se je' prej najbolj delal vnetega za štrajk. Sploh so pa čudni ljudje ti Amerikanci: kadar mi delamo, bi oni ra<li štrajkali, kadar pa mi štrajka-1110, bi pa oni radi delali. Tako nam pokvarijo vse. Ne vemo, zakaj nas tako sovražijo. Zmerjajo nas z Avstrijci, ko niti sami ne vedo kaj so. Med Amerikanci je tukaj ljudij. ki niso bili še nikjer po svetu in videli nišo ničesar kot ameri-kansko luno, pa psujejo druge. Reči se pa le more. da je avstrijski delavec Iflolj zaveden in ne bo šel skebat, kakor delajo tukaj marsikaki ameriški premogarji. Pozdrav vsem rojakom!
Prerevno sodišče.
Washington, 6. junija. J u-kajšne mestno sodišče je tako ubogo^ da si niti zastave ne more kupiti. Na praznik kin-čanja grobov so postavili na streho samo drog brez zastave, dasi zapoveduje amerikam-ska postava, da morajo imeti vsa zvezina in mestna poslopja na praznični dan ameriško zastavo obešeno. Sodišče db-
Sodnik Landis človekoljub.
Chicago. 111. 4. junija. Zve-zini sodnik chikaškega okraja ki je znan po celi Ameriki, ker je nalo/il petrilejnemu trustu $20000000 kazni, je imel včeraj pred svojim sodnim stolom nekega zamorskega klerka poštnega urada, ki ie bil obdol-žen in priznan krivim, da je oropal poštni urad. V tem slučaju pa se je sodnik skazal usmiljenega, ker je* zamorca obsodil samo na eno uro zapora in sicer je podpiral svoj izrek s tem, da če obsoditi zamorca na dalj časa, bo to veljalo, neki drugi osebi življenje. Zamorčeva žena leži namreč nevarno bolna v bolnišnici, kjer je pred dvema tedna porodila. Sodnik Landis je dejal, da bi bila hudo Obsodba barbarična. ker bi lahko radi nje umrla žena ali pa otrok. Raditega obsojam to osebo v e"o uro zapora v pokrajinskem zaporu. In ko prestanete svojo. kazen, pojdite takoj k svoji ženi v bolnišnico in ji vse povejte, je govoril hodnik proti* obsojenemu.
— Mi smo agentje plinove
* x.un za
Iz inoz
EK 7. JUNIJA 1910.
■ ■T Ki
Še o cesarjevem potovanju po Bosniji in Hercegovini. Cesar zadovoljen.
PREGANJANJE JUDOV.
Dunaj, 5. junija. Franjo Josip je dospel v M^star , glavno Hercegovine, kamor se je podal iz Serajeva, kjer se je mudil tri dnij. Ljudstvo ga je baje z nepopisnim navdušenjem sprejelo. Iz<-dežele je privrelo tisoče selialeov, da vidijo avstrijskega cesarja, ■ pod pod čegar komando so nedavno prišli. Mesto je bilo svečano razsvetljeno. Okoli 5000 Jjrnli se je zbralo pri slavnostni veselici. Cesar ,je bil očivi-tlno ganjen nad koliko prijaznostjo.
Petrograd.s, jttnjja. Po vsem Ruskem sedaj zek> pritiskajo na Žide in jih izlivajo i/, vseh mogočih mest. Nejkaterim niti odloga' iie dajo, dlt se pravočasno s svojimi stvarni umaknejo, \r. Kavkaza se poroča, da so iz nekega 'kopaJišča pregnali vse jmle, ki fo |)iišli tja se zdravit. , ^M?
Petrograd. Zadnji kos finske-svobode je bil odvzet včeraj, ko je duma|5klenila. da mora finski tležeMi zbor. ki je bil dosedaj neotflkn od rti
vse postave, let iili dela dnina za Finsko.
Rim, Italija, junija. Sem ie dospel grški kralj, da se posvetuje z italijanskim glede položaja na Kreti. Slednji otok bi na vsak način rad prišel pod grško vrhovno oblast Sedaj je pod turškim pokroviteljstvom,
Dunaj. 4. junija. Sem je dospel turški prestolonaslednik Jussft lzzechin efendi, da se posvetuje z avstrijsko vlado, kako odstraniti vsako nespora-zumljenje med turško in avstrijsko vlado. Princ se poda jutri v Mostar, kjer se snide 7. avstrijskim cesarjem.
Peking. Kitaj 5. junija. Kon Zlili inozemskih vlad poročajo da se med domačini zopet pripravlja za ti staj o. Nekdo je o-metal z blatom vse ozidje a-meriškega poslaništva. Po ulicah so nabiti veliki lepaki v kitajskem jeziku, ki poživljajo kitajsko prebivalstvo, da raz-dere vse inozemske hiše, po-kolje tujce in ?i prilasti njih lastnino. Javno se trdi, da bode ob priliki nankinške razstave, ki se otvori 5. junija, dano znamenje za splošno listajo. Mnogo kitajskih trgovcev je že pograbilo svoje blago in se podalo v notranjost dežele na varno. Zavisno je mnogo ~od vojaštva. Vlada* je vsem vojakom v Nankingu pobrala naboje in druge strelne priprave, ker jim ne zaupa Ameriška križarja, nemške in japonske vojne ladije križari-jo pred mestom, da v slučaju revolucije branijo domačine. Na poti v luko sta še dve evropski ladiji.
Ni jedinosti.
Springfield TH. 6. junija. V uradu guvernerja Deneena se je vršila konferenca zastopnikov lastnikov premogov in zastopnikov štrajkujočih delavcev. Pri tej konferenci ni prišlo do edinosti. Lastniki jam in prenu»garji so se izjavili, da je prepl in razlika med obeda
Mestne novice.
Seznam elevelandskih slovenskih trgovcev bode drugi teden priobčen v našem listu.

TV
KUPUJTE PRI DOMAČINIH.	,
—Slovenske trgovce vseli strok, gostilničarje, groceriste, mesarje, irgovce z mešanim blagom, čevljarjev krojače in snloh vse opozarjamo da izda tia>x uredništvo od prihodnjega tedna naprej seznan cleve-li'iidskib trgovcev, katerih i-meiia. obrt in naslov bodo pri-^bčeni vsak teden enkrat v listu pod naslovom: Domače slovenske trgovine. V ta namen odpošlje uredništvo v to-10I in sredo svojega zastopnika po celi slovenski naselbini, da pobere imena, naslove in značaj obrti. Ta seznan pa bode ob jedneni oglasnik slovenske trgovine, m ker bo priobčen najmanj štirikrat v meseni v listu, se bo za ta seznan odredila majhna mesečna svo-ta, ki je tako neznatna, da jo vsakdo lahko pogreša. Vsi oni trgovci, ki pridejo pod ta seznani slovenske trgovine v Cle-velandu, bodejo seveda imeli prednost, da bode naše ljudstvo bralo njih imena in na-
tako seznanili z njimi boli kot z onimi, ki nikjer ne oglašujejo. Objednem pa tityle ta seznani nekak pregled obširne, elevelandske trgovine. Na drugi strani se pa Imde uredništvo kolikor mogoče najbolj trn dilo. da v dobrih člankih pred-o."i rojakom, naj kupujejo le pri slovenskih, trgovcih, naj podpirajo samo domačine, a puščajo druge trgovine v miru. od katerih ima dobiček samo tujec. To smo sedaj delali, namreč šli vedno v boj za geslo: Svoji k svojim! in hočemo še v obilnejši meri v prihodnjo-sti. Od slovenskih trgovcev pa pričakujemo, da dajejo podporo listu, ki oglašuje njih trgovine. jih priporoča in svetuje rojakom kupovati samo pri domačih. Več o tem vam pove naš zastopnik, ki se oglasi v torek in sredo, v vsaki slovenski trgovini, če bi le mogel v dveh dnevih vse obiskati.
—Farniarska ne "fali", V nedeljo ob deseti uri je prišlo okoli 70 ljudi v Knausovo dvo rano. da bi poslušali zanimiv pogovor o farmah. Naš urednik je bil drage volje 11a razpolago glavnemu zastopniku zemljišč Mr. Frenchu in je ljudem vse potrebno razložil, Povedal jim je kak ie svet v resnici, koliko nese in koliko truda in dela je treba, predno se zemlja ploflovito izplačuje. Naši rojaki so z zanimanjem poslušali. V precej dolgem govoru je tudi Mr. French razložil pomen farm in kaj se prideluje na onem svetu, katerega on prodaja. Ljudem se je pokazalo tudi sadje, ki je bilo pridelano na onem svetu. Ko-nečno se je ogiasilo Šest mož, med njimi tudi Mr. Kuans, ki so sklenili, da gredo pogledati zemljišče, koliko je vredno in če je vse isto resnica, kaj se o tem zemljišču govori. U-pamo, da prinesejo ugodna poročila. Gd teh poročil bode odvisno, slovenski cleveland-ski rojaki kupijo tam zemljišča. Takoj, po povratku teh mož. se priredi še eno zborovanje v Knausovi dvorani, kjer
Za naseljence.
Upor v Nicara
V Rusiji so naredili posebno Vse ladije, ki pridejo
postavo, ki varuje deportirane izseljence.
Bluefields» morajo ti upornikom C
.... »
100 RUBLJEV ZA OSEBO. AMERIŠKA POLI
?
New York-, N\ Y., 6. junija. | Bluefields, Niciragua, 5. Ker narašča število deporti- Sem so došla danes ranih oseb vedno večje, so da so ivstajniške čete g< začele parobrodarske družbe Mena popolnoma poto in evropejske vlade misliti, ka- dine čete. Ameriški ko koli i odpravile bedo, ki začne tem mestu je pretečen vladati pri takih osebah, kadar trtek izdal izjavo^ t'ia so deportirane in poslane na-J vse ameriške, 'f&dije, ki zaj v staro domovino, ker jih , v to luko plačati eolnino ameriške oblasti nečejo spre- j nikr>m generala Kstrada, jeti. Kaj jim je tedaj početi? nasprotnik sedajne nir-Denarja nimajo, da bi v sta-1 anske vlade. To pom ri domovini z nova začeli, ker ijk0 kot da Amerika potrošili so vse za vožnjo, pripozna upornike za Mnogokrat take družine popol gospodarje republike, noma obupajo. Ruska vlada se fiQ nicaraguanskega pr je sedaj prva potegnila za ta- ka Madri/a bo imel ke izseljence. Vsak ruski izseljene, ki se vkrca v ruski Inki na rusko laclijo, je preiskan po zdravnikih zelo natančno- Nadalje mora plačati vsakdo, ki gre na laclijo en 1 uhelj. Ta denar gre v posebno blagajno. Če se potem primeri, da nasclniške oblasti zavrnejo kakega ruskega izseljenca, in pride zopet domov, dob i sto ru bije v in prosto vožnjo na ruski železnici, da tako lahko pride zopet v svoj
ga je prejel na	tfdjo o-
bnt. To je jako pametna odredba in želeti je, da bi našla obilo posnemanja.
naravnost ničesar, pač pa rečemo, da farmarska nikdar ne "fali'\ pač pa je farmar • gospod/ ki vedno lahko proda svoje izdelke. Po nekaj letih truda in napora bo vsakdo vesel svojega zemljišča. In ker smo iz dobrih virov podučetii, da zemljišče, ki ga prodaja Opdyke Schmidt Land Co. je res izvrstno, raditega priporočamo rojakom, da se po-služijo te prilike, kdor se more.
—V nedeljo zvečer so imeli Sokoli svoj društveni sestanek in zabavo v Grdinovi dvorani-Kakor se nam poroča, je bil ta i večer jako zabaven in družin- ma milijone, n&jboljšega
ta
ameriškega konzula všii sletlice. Predsednik Mac s svojim četami pretei den potolkel vstaše blia sta Bluefield, sedaj pa ameriški konzul in reče, mora eolnina plačati kom
V republiki Nicaragua j daj predsednik Madriz, namestnik odstavljen« sednika Zelaya Zjedir zave, ki igrajo sicer no ».politiko v
deve, nezmožni m
podpirajo pravomočnega sednika Madriza, pač ša in revolucionarja in njegove generale, podpira ameriška vlada ' ša in ne pravega predf je lahko razvidno, k< danji predsednik Madriz je,; jatelj odstavljenega Zel je Ameriki vedno nagajal.
Slaven detektiv.
Louisville, Ky., 5. junij zadnjici smo poročali, da je j la v tem mestu umorjei Keller po nekem cei tuk. cerkve. Pred krat našli njeno truplo v v< Cerkovnik je od onega I zginil. Sedaj je pa najel umorjene, pivovar Fehr,
šnjega ameriškega det da išče za sjedom ul cerkovnika. Detektiv se
ski. Posebno domača je pa bila godba pri kateri so sodelovali g. T- Spehek kot vodja,
g. R. Per dan, solist na kor-|nuje William Burns in je netu in g. T- Vidmar 11a bar-'je dni v San Francisco monike.	dil vs« ^fterje, ki so
mestno občino. Tako se
—Slovenska narodna čital-, čakuje, da dobi tudi sedajuj niča priredi v nedeljo 12, juni- ; rilca, ja svoj prvi izlet na prosto in | sicer na svet Mr. Starca v Col-
—Ne pozabite, da si prihranite čas in denar, dete plačati račun za naš urad. Vse račune jemamo samo do petka n nija.
limvoodu, kjer je prav prijazen prostor za tako zabavo. Upamo, da se tudi drugi prijatelji čitalnice udeleže te zabave ter tako prispevajo v pod poro prekoristne clevelandske slovenske čitalnice.
—Mr. Špehek ima v s
—Mohorjeva družba iz Ce-'oknu razstavljeno sliko lovca nam je poslala jako pri- jj^ vojakov", ki so jazno pismo in izrekla &voi°; pti zadnji igri "Rokovnj; posebno zahvalo, ker so cle-velandski rojaki letos tako o-bilno pristopili k tej družbi. Lepe knjige, ki nam jih, ob-ljtibuje družba za jesen, bodo gotovo vsakega razveselile. U-panio, da se bodejo'naši rojaki prihodnje leto še bolj zanimali za to prekoristno družbo.
—Mr. John Marovt. ki je clevelartdskini rojakom znan tu di pod imenom "Pokafalba", je dobil v svoji družini krepkega, ponosnega sina! K tej
družinski sreči tudi
........ " ' "
—H. M. H an na je ponovnih $250.000 cinski oddelek West serve vseučilišča v Vsega skupaj daruje \ en milijon dolarjev za dicinsko fakuleto. M| telji te univerze je rojak M. Frank Jai stopi jeseni tretjo, šateljstva na delku Western
- Ali ste le nino za
■!sTTV.
'Mri!'
VEIANDSKA
"AMERIKA"
ija v torek in petek. — Slov. tiskovna draft* Amerika.
pr*.
Naročnina: AMERIKO: ...... $aoo
EVROPO:........ $3.o°
CLEVELAND po pošti..
................... $3.50
ainezne Številke po 3 cente
brts podpisa in osob* ti se ne sprejemajo in ne vračajo.
-t—---
dopisi in denar
Ijajo na:
družba 'AMERIKA' St. Clair ave. N. E. Cleveland, Ohio.
AMERIKA Tuesdays and Fridays — Published by — AMERIKA Publ. Co. (a corporation.) rg St. Clair ave. N. E. Cleveland, Ohio.
by 15.000 Slovenians iners) in the City of Cle-and elsewhere. Li sing rates on request Cuy. Princeton 1377 R.
tred as second - class January 5. 1909, at the ffice at Cleveland, "Ohio the Act of Mar. 3. 1879."
Tu«. June 7^0 Vol HI.
.......' .,.1)11! —
in kapital.
cdo, ki je it imel kedaj ti pri sodniji radi od-le, ve kako je kaj tež-iliti iz niilijonarske dru-la eni strani stoji siro-delavec, ki skoro kočo zasluzi, da se pre-, na drugi strani pa dru-stotinami milijoni do-7. desetimi odvetniki in zakoni, pravico? Brez ne-• razgovora lah'ko re-ikor pravi naš stari ci pregovor: Z gospodo
češenj zobati, laj pride skoro po vsa-;či do sodbe in tožbe, delavec ne poravna kompanijo. In pri teh itnih se delavcu tudi o najslabše godi. Najveič »jo odvetniki, in delavec vesel, če dobi polovi-tretinjo. V štirih sluča-led petih delavec niti nima tožiti, a v deve-lueajih izmed desetih ne ničesar. Ako pa vendar >i. mora čakati leta in konecno mu še odvet-lovico odnese, kdo pa plača to odškod-, ki jo delavci dobivajo od Mogoče kompanija v i? A, kaj še! Ooškodnine ;jo zopet delavci. 'Oni ne plačujejo, ki so kri-iajalci, pač pa plaču-ivci, ki niso nikdar kri-kako. Pri davkih, odtr-jih za bolnice, v kaznih kamor večina nesreič-ilavcev pritira glad irs
tako ne more iti dalje, vsakdo uvideti, kdor zna in kdor ni zaslepljen ilepju in dobičku, letnih izvestjih velikih inij beremo meti izdatki stvari: Zasebno zapra-kompanistov, manjšo >st strojev. Med temi pa niti polovico toliko izplačali delavcem. Po kapitalistov je en stroj len kot deset človeških
>r smo že zadnjič ome-Je glede delavskih zako-Amerika v isti vrsti kot iske in hotentotske dr-v Afriki. V državah, tca-Kranciji Angliji, in dan-ponekoliko tudi v Av-5, je delavec saj nekoliko iran po postavi. Ponesre »lavec ali njegova dru-potrebuje se tožariti catini in sodnijami. ker tva že sili delodajal-. odškodnin o.
v
o bolj pazi na delaVsko življenje kakor tukaj. Nesposobni delavci dobivajo na leto skupnoiso milijonov v podporah, da se morejo preživeti. Vsak državljan plačuje malo svotico na leto za delo ncspo-tme tovariše. Zato pa moramo, dasi neradi, pripoznati, da je nemška industrija zadnja 'eta skoro ravno toliko ali pa še bolj napredovala kot ameriška.
Sramota je, da Amerika, ki hoče vedno biti slavljena kot najbolj svobodna država 11a zemlji, dopušča, da brezdušne kompanije postopajo z delavcem kakor s psom, ter da delavci ne dobivajo dovolj hrambe pri zakonih dežele, ki si je napisala na svojo zastavo: Enakost za vse !
Zadnje čase smo brali, da je United States Steel kompanija, to je jekleni trust, uvedel nekak odškodninski oddelek za poskušnjo. Mi smo že te-iai neverjetno gledali ta korak jeklenega trusta, ki najbrž ne bo ničesar druzega kot zopet navaden ameriški bluf. Kompanija se hoče pokazati 11a eni sitrani jvelikodu|sno. a na drugi strani hoče z ostrim nožem dvakrat vrezati delavca.
O tem nas prepričuje tudi »oročilo delavskega komisarja CVXeilla, ki pravi, da vladajo nekaterih ameriških tovarnah razmere, ki so vredne bar->arov. — Tako pravi delavski komisar naše vlade. Kolikor mi poznamo našo vlado, bo ostalo tudi po tem vse po sta-em, tembolj, ker oni. ki največ trpijo v prid ameriške in-lustrije. so nevedni "foreigners", katerih, če pogine dve tisoč, pride tritisoč svežih 1 klavnico. In ddkdaj bode to trajalo? Mi mislimo, da ne dolgo, ker take razmere so neznosne, kar nam spričuje tudi zgodovina o narodih, ki so ž i veli v sužnjosti. pa so se dvignili, da se oproste neradovolj-lega jarma.
-o-
Nase rane.
Skoro vsak dan beremo v naših listih enake oglase;
Iščem mojo ženo Marijo, staro 26, 1. črnih las, veliko itd Pred enim letom je prišla v A-ineriko, a sedaj je pobegnila z Jernejem Nimaničem, ki je bil pri meni dve leti na bordu-S seboj je odnesla dvoje otrok ii» 300 dolarjev. Kdo jo dobi... itd. itd.
Drugič pa zopet išče žena moža. ki je "zginil", a njej je pustil šest otrok. V teh žalostnih dejatvih odseva najbolj črna stran slovenskega družinskega življenja v Ameriki, Kdo izračuna število pobeglih žen in mož? Nihiče,, toda priznati mora vsakdo, da je precej veliko to žalostno število.
je težka rana na našetu javnem življenju v Ameriki, in ker v starem kraju ne opa-zlijemo takih slučajev, ali pa so zelo redki, pridemo do zaključka, da leži vzrok v posebnem načinu življenja po ameriških naselbinah: Tako se godi,
Naš človek pride sem v V-meriko, dela celo leto neuino-roma, zasluži denar, prihrani, pošlje v stari kraj in piše po ženo. Ona pride, pa gredo k zidu. kupijo poceni postelje in vse potrebno za "bort" Na stan sc sprejme vse, kar ravno pride nasproti, samo da je število polno. In sedaj se prične prava: Najprvo se slavi prihod "bortingbasovke", otvorenje novega stanovanja, ker so se ^bratje lako lepo sestali", pije se 11a mrtve in žive, pije se pivo, a zaliva se z žganjem. Pij brate, poskusi tudi ti boter in strijc! V začetku je novodo-šlecem ameriško pivo 'še nekako "prežaltovo", a pozneje se ga že navadi žejno grlo, in vsak spol prenese lahko enako množino pijače. Poskušat dajejo tudi otrokom, malemu Majku in Meri. pa pijejo še otroci, in pije cela hiša.
Tako gre naprej, mesec za mesecem, dofkler ne beremo v eta slovenskem ameri poziv, kje je moja
kje je moj mož? Kaj ne, koj liko stotin takih pozivov smo
že brali, žena zgubi ono, kar jo diči: Čednost in poštenje kdor daje bolj za pijačo, velja več. I11 kako originalno ie po tem ono iskanje ubegle žene po listih, kako dovršena slika življenja po ameriških naselbinah !
Kdor je med narodom živel, ve za mnogo takih slučajev. In poleg vzgledov starejših se pohujšuje tudi deca, o-t.roci, ki so priča vsakojakih takih slučajev, katere si po svoje razkadajo in po tem razkladanju podivjajo twdf oni in ne morejo postati sposobni čla ni človeške družbe. Ni čuda I In ali je tej ljudski rani kaka pomoč izdatna, se li dobi kje? Da. Narodu treba dobre od-goje. Treba dobrega berila, dobrih knjig, ki vzgajajo ljudstvo. Proč z ono "šunt literaturo", ki so zadnje mesece začeli nositi tudi po slovenskih krajih Clevelanda; koliko denarja izdajajo ljudje za re-volverske romane a la "Beračeve skrivnosti" Strah na So-kolskem gradu \ ki so najbolj škodljive knjige, kar jih more dobiti naš narod v roke, in ki človeka skoro pripravijo ob pamet. Posebno dajajte mladini lepih knjig, kar ji bo več koristilo kot ves candy, pop corn in ice cream!
Cerkev, društva, šola, pošteni listi lahko mnogo narede v tem oziru, samo če se stvar prime na pravem koncu Pri tem delu ne bi smelo biti ne strankarstva, ne stramkarjev svobodniakov ne mračnjakov. Vsak lahko prinese dobra zclra vila za ljudske rane. Dosti je principov, ki so nam vsi edini lastni, skupni; primimo sc teh. delajmo za nje, probudi-mo v našem človeku ljudski ponos, željo po znanju, svetlobi. ljubezen za pravico. Leči-mo narodne rane, dokler je čas, ker mogoče postane kklaj prepozno!
Redek slučaj. Dne 23. maja, sta obhajala splošno znana Aniton in Marija Prosenc Zagorju ob Sori 57 letni poročni dan. Ravno isti dan pa obhaja njun sin Anton z gosp. Ivanko Kovač, posestnika hčer jo v Lesbivcu pri sv. Urhu prvo porok'1, najstarejši sin Janez Proser-c pa srebrno poro-ko.Obenem slavita isti dan sta-riša neveste srebrno poroko. Vsem štirim zakonskim parom na mnoga let!
Nov modem most dobi Ljubljana. Fretdčeni teden so pričeli podirati na Poljanski cesti stari leseni most, ki vod* čez Gruberiev kanal. Prve dnij junija pa začno graditi ondi novi železnobetonast most najnovejše konstrukcije, kojega izvršitev je poverjena tvrdki Pitte & Rrauseweeter. Vslecl osuševanja barja se bodo podrli in z movitui nadomestili tudi šentjakobski (ki ga postavi cestni erar)' šenpeterski in frančiškanski; bržkone pa se spremeni tudi dolenjski kam niti most na Karlovski cesti.
Ljubljanska draginja pri stanovanji. O tem poglavju par zgledov, na kak oderuški način nekateri gospodarji najem šičino zvišujejo. Na Poljanskem nasipu blizu cukrarne je praznih za avgust troje stanovanj. Eno z dvema sobama je stalo dozdaj 135 gld. zn avgust je gospodar zviša! na-jemščino na 10? gld.. torej za \20 K, občinska doklada znaša le 10%, torej tega stanovanja 27 K. — Po drugih ulicah so gospodarji že v drugič zvišali najemnino. Pa kako! Ne za ro% kakor občina, am->ak za 40. tako da je plačana olio. doklada. I a vek in tretjina gre v gospodarjev žep kot čist dobiček! Po drugih mestih sc prot takemu nesramnemu
m. 'je neznan v zakristijo žu-
od i ran ju hišnih gospodarjev vsi prizadeti sloji upro « pro-*V Jolietu so stvar "setlali" | testi in zahtevami na občinske svete, v:j|jujfcliani, kjer ne-
so hiše itak poprečno 0% čistega dobički, pa vse molči, od delavca do učitelja, uradnika in profesorja!
Toča je 22 maja obiskala kraje okoli Polhovega Gradca. Kakor ie bilo videti. tml» nekaterim drugim krajem ni prizanesla.
Vlom v cerkvi. V noči od 18. do 19. p. 1 zločinec vlomil
pne cerkve v Podgorju. Raz-drl je omrežje v oknu. Odnesel ni druzega kakor konec železa od omrežja. Nekaj časa sem se v Slovenjem grad-cu in okolici opetovano sliši o vlomih in tatvini. Sumi se. da je krivec star tat, ki je letos prišel iz šestletnega zapora.
Kaj obeta letošnja letina na Kranjskem? Krme v obilju, bodisi trave, ali detelje. Strni prav lepe, izvanredno čiste. Sadje: črešenj, Ibreskev prav malo, nekaj več sliv in hrušek, jabolk veliko, vinstva polovica manj kakor lani.
V Dobrepoljah je umrl dne 20. p. m. šestošolec Ivan Stup-nik iz Zdenske vasi. Bil je tih in skromen mladenžč pa vrl dijak.
Po slabi tovanšiji glava boli. Po naročilu Petra Beznikn, me sarja v Postojni, je Šel njegov hlapec Jože Prepeluh v Polče, tla pripelje kupljeno teletico domov. Vročil mu je 140 K, gotovine kot kupnino. V Sent Petru je pa zašel Prepeluih v veselo družbo; začel je dajati za pijačo in ko mu zmanjkalo njegovega denarja! lotil se je gospodarjevega. Drugo jutro se je šele zavedel, kaj je storil. Domu se ni upal, zato se je peljal v Reko in od tam v Zagreb. Iz Zagreba pa prišel v Ljubljano, kjer ga je policija prijela. Obdolženec, ki vse prizna je bil obsojen na | mesece ječ?.
Ljubljanska kreditna banka Ta najstarejši in največji bančni zavod na slovenskem jugu zvišuje te dni svojo delniško glavnico od 3,000.000 kron na 5,000,000 K, z izdajo 5000 komadov novih delnic. Posestniki
radi doma konvencije in drugiji
pritožb. Če je vsem članom in društvom to prav. bodemo videli na prihodnji Redni konvenciji. Tn če bo takrat vsem prav. bodemo ini prvi. ki rečemo: "Te Deuni laudamus!"
*T,ep je mir, in Želeti je le. da 1m) trajen, stalen in dona-šal obilo dobička Jednoti in društvenikom, kar prav iz srca želimo!
*Oni mož, ki se je pritožil pri sodniji, da njegova žena preveč igra poker: Kako je ta Uiož neumen! Tepec bi moral vendar vedeti, da če njegova žena i£ra poker, da tedaj nima časa moža oštevati in pre-tepavati. Vesel naj bode. da sploh igra!
♦Mister Taft je zadnjič dejal : Izobražena žena je najbolj ša žena za zakonsko življenje! Mi bi radi našega Tafta poslali med delavske žene, ki ne morejo biti tako "izobražene" kot so samopašne milijonarke. ki imajo čas in denar za izobrazbo. Tn stavimo, da debeli Taft dobil med delavskimi ženami boljše žene kot med takozvanimi "izobraženi-mi"\
*Mr. Norton, novi tajnik našega predsednika. Ta človek jc čudne narave. Svoje dnij je imel 50.000 dolarjev plače na leto, a je to služba pustil in prevzel službo pomožnega zakladnika Zjedinjenih držav, kar nese samo 4500 na leto. In sedaj je postal celo predsednikov tajnik, kar nese samo 4000 na leto Če bo šlo tako naprej, bo Mr. Norton kmalu zastonj služil ali pa prišel na — psa.
*Mr Daniel Guggenheim, bakrov kralj, je dejal, da bi bilo vse boljše, če bi vlada prenehala preganjati velike truste. In znani padar je rekel: Vse bi bilo boljše zame:, če bi prišla v deželo velika kuga!
♦Štirideset milj je letel zaljubljeni parček, da se da poročiti. Ko bodeta eno leto o-možena. tedaj jim bode predaleč v kuhinjo, da prinese
I
jo ostale delnice novim sisb-skribentom a 4' K za komad.
Umrla je 25. maja dobro znana gostilničarka pri "Lo-zarju" - "Speckhuegel" gospa Marija Novak v Stepanji vasi, mati narodne obitelji Bila je vzor prave slovenske g*>-spodintje. Bodi ji žemljica lahka.
Izredna vročina. Na Dolenjskem je postalo zadnje dni ja-ko vroče. Za sedanji čas je ta vročina izredna in naravno je da ljudje ugibajo, kaj da je vzrok. Eni, ki imajo bolj prazne glave, so mnenja, da ie komet vzrok, drugi proroknjejo nevihte in celo potrese, lmdV)-mušneži pa pravijo, da bo v kratkem imel dr. Lampe shod v Št Rupertu.
Za rešitev življenja. Kovaškemu pomočniku Ivanu pokor-nu v Škofiji Loki je priznala deželna vlada 52 K 50V nagrade za rešitev Blaža Jugo-vica iz vode.
V občini D^dnidol pri Viš-njigori je že osmič za župana izvoljen gospod Mihael Onia-hen. znani veletrgovec. Bodoče leto bode obhajal že 25 letnico županstva. 7.a svetovalce so pa izvoljeni: A. Skubic. F. Križman, A Kurent in Jožef Skulca.
Kdor želi kupiti obmejnih krajih veleposestva. gostilne, pripravne hiše za vinsko. Ies<^ no ali drugo trgovino, za obrt. obrestonosne hiše in vile, naj e obrne po informacije na na-lov: Ante Beg. potovalni 11-čitelj Ljubljana.
Razmere v hotelu "Union"
Ljubljani so postale v zadnjem času take, da si pošten in dostojen \človek kmalu ne bo upal v ta hotel. Ni skoraj neva, da bi se v tem hotelu ne pripetil kak pretep. Značilno pa je, da se ne tepo; ka-<or bi se lahko domnevalo, »ostje med sabo, marveč da povzročajo izgrede in pretepe ponajveč hotelski uslužbenci sami. maja je ta sodrga, saj drugače ni mogoče imenovati teh ljudi," za vratno napadla časnikarja g. Pirca ter ga težko telesno poškodovala in sicer zgolj iz maščevanja za njegova poročila o raznih dogodkih v "Unionu". Ta topovski napad obsojamo z vso odločnostjo ter treba je. da stori oblast vse da izsledi tolovajske napadalce in jim preskrbi zasluženo kazen.
Železniška nesreča pri Celju,
Ponesrečeni posestnik Sitar iz fit. Janeza na Vinski gori, ki je skočil pri savinskem mostu iz vlaka, je v celjski bolnišnici umrl.
Soletnica smrti bana Jelači-
ra. Včeraj je bilo s° let« kar je umrl slavni hrvatski ban Josip grof Jelačič. Hrvatski rodoljubi so položili včeraj na podstavek Jelačičevega spomenika v Zagrebu dva ogromna venca. Ob spomeniku so bile pritrjene črne žalne zastave.
je kdo kaj dolžan anju ali na po-v našem listu; kje se dotična ose nailist bo hitro pre-se dolžnik oglasi.
— Kdor ima naprodaj zem
ljisče, lot, hišo, hišno opravo ali kaj druzega, naj dene oglas v naš list in bo dobil v najhi trejem času kupca. Cene ta kim oglasom so samo 50 cen tov za vsakokrat.
—Da Uliner prodaja najbo
I je Oblečenim ljudem obleke in :evlje.
— Za tuje oglase ne odgovarja ne uredniitvo ne uprav-ništvo.
—Za slamnike, spodnjo obleko. srajce in drugo za gorko vreme, pridite k Dan Ulmerju.
Mali oglasi.
Hiša na prodaj 50*195 lot. Na zelo primernem prostoru blizu "Repair track", Nottingham. stop 122\ Poizvedite pri Lovrenc Kojnar istotanv
(46)
Proda se trgovina, ki d ova ž a kavo in čaj na dom odjemalcem. Proda se deloma ali pa cela. Lastnik zapusti mesto. Vprašajte na 1163 E. 58th St. Wm. J. Petzendorf.
Takoj se odda v najem stanovanje. dve sobi. prosta voda in napeljava za plin. $6.00 na mesec. Oglasite se pri John Gorniku. 6105 St. Clair ave.
(46).
—Dan Uliner daje zelene, znamke za vse kupčije. Vprašajte zanje.
Napravite pristno
uležano pivo doma
«pomod)e praver* ekstrskt« sft pivo Johanna Hofraelstero*
I
Skatl|tc* m pesknt smtostiij« m 2Va flw» Mrvts piva, katar« |M«tJm m»«m| Moi Umm aH »trak lahko aaradl p4*a.
Plftftc »e danca ta proato IkatJJlco ■» pouku a. Ml vara piiUcmo toliko Hotae. Iitrrievcga ektrakta sa pivo a lahkem navodilom, da bo sadostoval aH galoaa plve. Vaakdo tahVo naredi Hno kvaliteto prti veva tiJrianegu piva, katera ie dtl^Jo leta a HoftuHaterjevim ekatraitoui ta pivo v NemflJI. Fino penefe pivo ne lahko akttka duma v par minutah brc* najma-njftetfa truda. To Je aladko in h melje vo pivo, ki ae do pada vaakemn članu v dru-llnt. Lahko »e naredi In Je tako ukuaao, da ne morejo prodajati plvo lt pivovarn tam, kjer pliejo te vrati pivo. Za iMt CMtev ie lahko naredite en ga Ion. PrIJalo Vam bolje kot pivo v gostilni ali v ho-tepkah. PoilJIte 20cantav v anamkab «11 denarju sa poMUatven« t roške In aavoj In ml Vam pečino lkat\jo ta 2Vi galona aaatoaj. 8 tem ao platmi val troAkl la vi lahko skuhate pivo, kakršnega ie niste 1.111 nikdar.
RABITE KUPON
FREE SAMPLE COUPON
JOHANN HOFMBISTBR.
663 Hofmrtdter Building,
Chic age, 111. Scad me FBBB Ona Sample Can or Hofme,ater Beer Extract, enough to make 9H gallons Fine Quality Baal Lagrr Beer. I enclose 20c to par for packing and ahipplng.
»ION HKRB.
Name.
Town.
StreetNo.
W
1
4
j.-i'-ii.r'i.'ii 'liatiinint^^^FKž^iirijiiriitiii jirmi'pijiujriraniitxj jrftj'r^iitJti^iti-titiiiiiHiitJgmitfTmji^^^
E. A. SCHEL.LENTRACER,
LEKARNAR. 3361 St. Clair Ave. N. E. Govorimo slovensko.
Sedaj je najboljši čas, da rabite dober kriči9titelj. Ničesar boljšega kot Schellentrageijev krvni in jetrni prenovitelj. 50 In $1.00 ena steklenica.
um: 'IHiMiiriiiriTiii HiTiiLiiiMii ri! »žJja-Xi<lMtia3<riiit'?l!iIfUiiijil! rBft?fI]ir rr riitiiir fT Li'iritr fBrrgiaifi
lf

VELIKA ZALOGA VINA. i:
V svojih kleteh imam veliko zalogo najboljšega domačega vina, ki ga prodajam po teh cenah.
Ena vrsta.......................... $18.00 barel,
Druga vrsta........................$20.00 barel.
Posoda velja $150.
Rojaki, kupujte to vino, ker boljšega težko dobite
in nikjer po tako nizki ceni.
. Pri vsakem naročilu naj se pošlje denar, in takoj
odpočijem vino.
MRS. J. SKEBE, FIVE POINTS, COLLINWOOD, O.
«» IB
.faafaafaafa>yaaf.af„ta.t..|.a|„|„yaafa.t»t..|,.fl.i„t.,f..|..t..f.».fa^
Rojakom naznanje.
V poslednje« £mu bo pričeli nekteri Židovi po evetu širiti vest, da pošiljajo norce po telegrafa v staro domovino za 50 ct. stroškov. Da tem »topimo v eno vrato tudi pri na«, «e«tavljamo dotični kablecode ter bode r par tednih gotov. Kdor prvič pošlje denar v staro domovino, ni niti misliti, da je to mogoče za 60 ct.f ker velja vsaka beseda 32 ct. Urediti ic da to le sa stalna in večkratne pošiljalce in to izdelujemo sedaj.
' Najvarnejša pot pa je le peiijjaive po dosedanji aaeadi, da v Avstriji izplača vse poSiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju in za Hrvate lcr. poštna hranilnica v Budapašti. Ako je kaka pomota, državna oblasti posredujejo in vse izvedejo; pri kabelnn ali telegrafu so pa
pomote na dnevnem redu in brxqjavni urad ne jamči za prav m2.
Neumnost pa je misliti, aH pa zatrjevati, da pride denar domov v dveh ali treh dneh. Tnkaj čaka tak baakar, da ima več denarnih nakaznic in to par dni; potem obveati brzojavno svojega zastopnika o izplačilu, zastopnik pa šele potem piše poštne nakaznice in jih odpravi. Vse to pa traja po aedem ali več dni. Zaano pa je, da naše male pošte na deželi nimajo nikdar dovolj denarja v blagajni in ako pride do izplačila, je treba Um čakati, da dobo denar od višjega arada. To je gotovo ia vaak razsoden človek ve, daje res. Zato je neumost pošiljati denar po telegrafa, ko vendar konečno ne pride preje v roke naslovnika, kakor skozi Dunaj ali Pešte.
Židom je za buaeines, ne pa za ugodnost Slovencev!
Za to naj vsak previden Slovenec pošilja denar kakor doslej po ,
■m ..
Frank Sakser
j	, s	iV'.'.v 1	'.''"•	■■ ..«.'.' ž..-'" 1 a ;	» „ ■.'(.^'Mii
82 CORTLANDT ST„	NEW YORK, N. Y.
t «11
6KM »T. CLAIR AVBNUB N. B* CLEVELAND, O.
j*. iim laka kakar * j.

h' m,, U Ja LJ.
"s"™ ***
'	.-s	tkeM>*£- ■ ^a^L« •
mmm

				
			•»■ii'v vi k rt'-'rtPJXiJfcf ieSBW»,;Vi	■■■HI ■ SW,™ wlM
■ ur
V Priredil Padravski.
koč m o na desnein ušesu, robato palco v roki, ter s jcejšho , culjo na ramenu, ipno in ponosno je korakal cesti Jernej Krpač, ter pri tako ognjeno žvižgal in >peval da je od tega kakor ivijo, kar kamenje pokalo cesti.
Jn povsod, koder je šel Jer-uj Krpač. se mu je vse umi-lo strani, kar je bilo otožne-i, tako sveže in izivalno je sgledal.
Ker pa niti zlod ni tako trašen kakor ga slikajo, tudi Jernej ni bil takšen neo-t*sancc, kakor bi si kdo milil, sodeč ga po licu in laseh; H je pošten človek in dasira-10 je prikrjal komu kako krni mu bilo tega zame-Jriti, zakaj to je bilo njegovo rokodelstvo.
'Jernej je bil popotni črev-Ijar, krpal je bedo. kakor je mogel, luknje pa kakor je z»n-al s ter prosto s vso prtljago na irbtu korakal v vasi in kjer-)li se je pokazal, pa ni mo-%el preprečiti nihče, da se ne l>i kar gnetli ljudje okrog nje-
Saj kaj bi dejali: Jernej Kr-|-pač je mojster nad mojstri! Ne le da kakor bi trenil po-frpa škornjo, najsi bi bila še [ako luknjačasta kot staro re-I seto. Jernej zna potegniti tu-$ <di lok po goslih, da ko bi te tudi že pribil k tlom, ti ven-y <iar noge same zaplešejo, ka-Tfor bi jih kdo z iglami zbadal t peto.
In ako vam vrhu tega zadene praviti in povedati, pa ti je treba samo odpreti tista in :iti nato, da ne zgubiš ušes. "o bi se ti nos radi skrbi Še *tako močno pobesil navzdol) živahni Jernej, ti ga poravna -poprej, nego pohojen opetnik jn ko bi ti briga še s tako go-jtini: vraskami pokrila čelo, pa ji on razpodi in pogladi če-
lo. kakor bi usnje nafril na
kopito.
Med smehom in truščem Je pokrpal vso sosedno vas in sedaj hiti proti Niklavicam, noseč s seboj precejšno kopico novih golenic in podplat.
Bilo je Še precej zgodaj, zakaj solnce je šele komaj priplavalo na nebo in Jernej je pospešil svoje korake, kajti pred nosom je imel mikleviško krčmo in njen najemnik, Mendel Klufc. ima v zalogi vedno dobro žganjico in izborne cmo ke iz pšena, »Jernej se je bil brez zajutreka in še pred soln-čnim shodom podal na pot, torej se je hotel tu pošteno okrepčati.
Črez nekaj časa je dospel k krčmi in ž ropotom prikorakal v pivnico.
Na pragu pa je obstal in gledal; v krčmi se je razlegal kr*č in ropot pravcata Sodoma in Gomora.
Mendel kakor bi bil obseden je dirjal semtertje po pivnici. pulil si brado in brke, zavijal oči, škripal z zobmi ter stokal na vso moč; "Ah vaj, in ohes mir!" Niti zapazil ni da je Jernej stopil v pivnico, namreč neprestano je jokal in tarnal, za njim pa je tarnala še glasneje njegova žena.
"Kaj se je tu zgodilo!" misli si Jernej. "Hej Mendcl!" zakliče na glas, "kaj je z vami ?"
Toda Mendel samo pokima z glavo stisne zobe in zno-vič zastoka: "Ah vaj! ohes mir!"
"Nu Mendel, povejte mi. k?j vas tako znemirja, nemara vam moreni pomagati."
Zid znovič zamolklo posto-ka in mahne z roko, nakrat pa se zagleda v Jernejca, odpre usta, in izbulji oči, kakor bi mu šinila nakrat srečna misel v glavo.
Nakrat pa se udari po Ičelu, odskoči za laket visoko kvišku zakreše kakor pri plesu s pod-petniki.
"Aj vaj Jerneje!" zakliče urno, "gotovo te je Bog prinesel in ti mi moraš pomagat v tej grojse. grojse nc-
j:.;;.'


NAVODILO K
ZDRAVJU
BY
aims.
:o0.oO°


t*
in
1
PRIZNANJA

IN

J

ozdravljenih in hvaležnih bolnikov kateri vam dajejo dokaze taatag
slavnega ravnatelja od
THE COLLINS NEW YORK MEOIOAL INST IT
kateri ae žrtvuje, in je oadravil ie nebrojno število slovenskih bolnikov.Vsaki bolnik, aeje zaupno obrnil, na slavnega ravnatelja tega zavoda je bil zadovi zdravje in srečo, katere se veliko družin, očetje, matere in otroci vecel
Nima bolezni,na avetn, katere bi zdravnikom tega zavoda ne bile poznate in katerih zdravniki tega zavoda ne bi mogli v kratkem čnsu ozdraviti, najsibode molka; ženska aH otročja zastarela ali kronična bolezen. Slavni zdravniki tega zavoda zamorejo povoljne nspehe svojega delovanja, z tisočerimi zahvalnimi pismi Mazali v katerih se ozdravljeni bolniki z najprisrčngimi beseda mizah valjujejo za jim podeljeno pomoč in zdravje.
DRUGI ZDRAVNIKI KATERI OGLAŠUJEJO IN GOVORE VELIKO O SEBI NE MOREJO DOKAZATI NITI JElSNEGA PO VOLJNEGA DOKAZA SVOJEGA DELOVANJA.
Nobeden naj si ne krati življenja, zadovoljnosti in posvetne srečo in trpi ▼ bolezni, temveč naj pc takoj obrne na znameniti in svetuznani zdravniški zavod ker naJel bode največjo srečo in pridobil zopetno popolno zdravjfc.
Pridite osebno ali pa pišite na
The Collins N.Y. Medical Institute
140 W. 34th Street, New York City.
Dr. S. K. Hyndman, vrhorni ravnatelj.
Uradne ore ao: VeaU dsn od 9 on dopoldan do 1 popoldan ln od I do ( on popoldan. Ob nedeljah lapmefltfh on 9 are dopoldan do 1 popoldan. Viski tanek in petek od 7 do 8 nts stslsr.
■i
■ V .p , •<
H
r i
M
sreči.
"Kaj pa se vam je pripetilo?" vpraša Jernej.
Toda žid skoči na vso sapo k nalivniku. nalije n :ij večje kupice najboljše žg&njice ter jo hitro prinese Jernejcu.
"Nu. dragi Jerneje, zelo vas imam rad, pravi, vi mi morate pomagati gospod mojster."
"Ovo". misli si Jernej, "kaj je moglo doleteti Židu hude-ga?"
^Dragi mojster Jernej, aj vaj, jaz imam veliko nesrečo," kliče Žid dalje in naliva Jerneju novo kupico, "napite se mojster, potem pa vam hočem povedati."
Po teh besedah objame Jerneja okrog pasu, ter mu nudi v roke precejšni kos belega kruha.
"Pregriznite, gospod mojster, tetfa vam ne bom raču-
ni!, zakaj vas sem imel zmerom zelo, zelo rad ter imam do vas zaupanja kakor do svojega lastnega brata."
Jernej Krpač izpije drugo kupico žganjice in spravivši v usta oni kruh in vpraša radoveden :
"\Tit, povejte torej, kaj imate takega?"
Zid pokima z glavo ter se pocukne za brado.
"Aj vaj. mojster," pravi velika nesreča me je doletela. Iiočem vam povedati vse, ker vi mi pomorete iz te zadrege. Sami ste videli, da je pri meni stanoval moj tast Srul in jaz sem ga oskrboval z vsem, kajti znate, on ima še druze-ga zeta, pa sam(o eno zidano hišo na Podgorju. Obljubo val mi je zapisati v oporoki vso hišo, drugemu zetu Šmulu, ki je velik pridanič in zapravlji-ji, M iii■ ■ i i masairnmm
vec pa ni hote! sporočiti niti vinarja. Pa sem ga'živil in o-skrboval v vsem in mu zabi-čeval neprestano: Srul. napravi oporoko. On pa je trdi! neprestano: Ne. ne. za to je še čas, ne bom še tako kmalu pri kraju. In jaz sem se * tem uzadovoljil, toda prosim vas, mojster, povejte sami, k;»j mi je napraviti, v tej noči je naglo umrl, ne da bi bil dal napisati oporoko in radi tega mi ni zapisal vso ono hišo."
"Ho, no," reče Jernej, "pa si morata z svakom šmutom razdeliti ono hišo."
"Kaj razdeliti?" zakriči zid kakor obseden; "niti malega košček a od nje dam temu pri-daničtt, temu sleparju! Ko bi mi le vi, gospod mojster, hoteli pomagati, pa bi bilo zopet vse dobro!"
"I kako naj vam jaz poma-
gam"'" vpraša Jernej.
Žid ga z obema rokama objame okrog pasu in zakliče urno:
"Poslušajte me, mojster, kako mi bodete pomagali, in pravim vam. da vam tega ne bo kedaj žal. Priporočiti vas hočem vsem Židom v Dembrici, popeljem vas celo k samemu rabinu in vsem tem boste krpali obuvalo."
"O. tudi kožo jim pokrparp. ko bi bilo treba," seže mu Jernej v besedo
Bodete krpali, bodete, pravim vam, zatrjuje mu žid na vso sapo. "toda morate mi pomagati/'
"Toda kako?"
"Nu, iaz vam že povem kako; to je že moja stvar."
mrnmm&mmimmmmmm
POZOR ROJAKI T
Po dolgem
—Pojdite k Ulmerju, precl-no kupite. On vam prihrani 5 «lo $10 na obleki.
Sčasu se mi je posrečilo iznajti prai in najboljie sredstvo * rast las, ti izpadanju las in odstranitev luskin na glavi, t. j. Alpen tinktura in pomada, od kal resnično moškim in ženski zrastejo lepi lasje; ravno moškemu zrastejo lepi brki brada. Revmatizem V in nogah se popolnoma odsti ni, ravno tako kurja očesa, zebline, bradavice in potne ge to zdravilo hitro odstrani.
Vprašajte pri J. WAHCIC, 1093 B. 64th Cleveland, O.
Naznanjam vsem rojakom, da sem dobil preveliko zalogo ženskih kril, (kikelj) in ker ravno nimam dovolj pripravne* ga prostora za vse hraniti, žem se namenil iste
R A
PRODATI
po jfrko nizki ceni in sicer še cenejše kakor mene stanejo.
Ženska krila vredna od $3.50 do $4 50 seda] stanejo pri meni samo od $2.50 do 3 dolarje! Krila, (kiklje) vredne od $5. do $7.50 so pri tej razprodaji samo $3.50 do $4.701 - V zalogi Imam precej lepih, zidanih sukenj, ki so vredne od$10 do 15, sedaj stanejo samo $5.50 do 7.50. Nadalje Imam tudi precej veliko zalogo lepih, črnili, sivih In rujavih žeketov, ki veljajo sicer od 5.50 do 9 dolarjev, toda pri sedaj ni razprodaji pri meni samo od $3.75 do $5.00.
Lepe fine princess obleke vredne od 5 do 6 dol. in tudi več, stanejo sedaj samo od 2 do 3.50 dolarjev. Ne pozabite, da imam še nekoliko onih lepih oblek, kiklje in žekete, katere dobite še vedno tako po nizki ceni kot doseda j. Posebno se priporočam tudi zaročencem in poročencem, ker imam bogato zalogo fitilh, svilenih oblek, vencev, pajčolanov šlajerjev itd. V zalogi imam krasne obleke za krste, in posebno se priporočam sedaj za nakup birmanskih oblek za birmance, kakor tudi lepe vence.
Edina slovenska trgovina v mestu, kjer morete kupiti po tako nizkih cenah tako dobro blago.
KNAUS
.i..' J	'••« 1 1 v J.;]-


Satan in

)C
Spisal Ktrol may; i« "Jl»erllwM priredi L 3. P.
DRUGA KNJIGA.
(Nadaljevanje.)
Notri gori sveča, ki zunaj na hodniku ženski glas. razsvetljevala ves pro- j Melton se hoče pobrati, toda stor, ki je bil precej velik. Ne- j primem ga trdno za vrat: skti-kaj odej je v levem kotu. V j ša se me s koleni odvreči od sredini je surovo iztesana mi- , sebe. kar se mu pa ne posre-ta, na llaten ležita dva revol- či.. Na pomoč mi pride tudi verja in nož; poleg mize pa , Mimbrenjo,— ki je med tem vidim še nekaj stolov in pru- starko z močnim udarcepi o-a steni visite dve puški nevestil. V kotu leži nekaj jer-
menja, s katerim zveze roke in noge Meltonu. Ko sem tako varen pred njim, rečem dečku:
"P<x-akaj v te sobi! Jaz motam ven, ker zunaj se nikaj kuha 1"
Ravno ko zapustim sobo, začujem pri vijaku rožljanje verige. Na vso ntoc hitim na-nrei. Ko pridem bližje, vidim staro žensko stati pri vijaku. Predno morem preprečiti je odrezala štiri vrvi, ki so držale dvigalo, ki pade z velikanskim ropotom v rudniški hodnik. Nihče ni mogel več ven. Kako dobro za mene. da sem dobil skrivno pot v hodnik! Če bi se mi to ne posrečilo, ne bi prišel nikdar več iz rudnika, in tudi ubogi delavci bi morali gladu in žeje poeiniti. Kako peklenske načrte je pač gojil Melton!
Žensko, ki je spustila dvigalo. kmalu primem in jo vodim v sobo. Ko jo vidi Melton prihajati, io vprašujoče pogleda in vpraša:
"Ali je veriga spodaj?" "Da." odvrne starka. Tu Melton hreščeču zasmeje in se obrne proti meni :
"HttdiČ vedi, kako ste prišli sem, master. Presenetili ste me z vsi1 srečo, toda vaš namen se je pa vseeno izjalovil." "Kakšen namen?" vprašam VVinnetoua ne* more nihče ' nalašč, dasi sem vedel, kaj mi-tnagati. Njegova zvijača sb povedati
vse. Kaj pa če zvabi t "Poznan vam je bolj kot
»elika usnjena torba, kjer bili najbrž naboji- Melton i za mizo in govori z In-ijanko, ki je bila predpodo-človeške grdobe; Indijanka stoji med vratimi in mizo. Ravi*) predno sem pogledal v sabo je rekel Melton :
"Gotovo vsi žalujete za njo, ker vas tako ' skrbi, kaj nare-
f dim z njo?"
"Žal?" reče Indijanka s hre-šSčečim glasom. "Mi se veselimo! "Ona nas ni mogla trpeti, mi nje pa tudi ne."
Na vsak način je Melton govoril o Juditi. ' "Torej vas bode še bolj veselilo. če rečem, da ona ne pride nikdar več na površje, "reče Melton. "Ve ste torej zopet same svoje' gospodarice. Ce mi zvesto služite, vas hočem bogato poplačati."
"Me bodemo zveste, senor, ker ste nam toliko lepega obljubili. Samo če se ubranite sovražniku, katerega pričakujete."
"O, tega se prav nič ne bojim, vsakdo je norec in blažji1 ten, kdor ae drzne v Almaden. | Toda sem niti ni pridejo, ker takoj ko nas ogleduhi obvesti-Vjo, jim gremo nasproti, in jih poitolčemo do zadnjega moža."
"Toda slišale smo, da je § pri njih rudeči Winnetou in neki veliki beli vojnik, Te-slednjega ne poznani; to-
Ijudi proč od Almadena, potem nas branit " ..
se mu ne posreči In »lučaju, če se res pripeti kaj Icega, tedaj veste, kuj je naloga. V rudniški hodne sme noben tujec; nihče sme videti ujetnikov ; nož za take slučaje vedno pri-ivljen pri vijaku. Toda do ne bo prišlo nikdar, ker jtudi pride sovražnik > Al-laden, je mša skalnata pe-nepremagljiva trdnjava, posebej smo še skHjeli, da gSfe pride niti Winnetou, niti ; bledoličnik, o katerem si govorila, k nani v Almaden." Dalje nisem hotel poslušati, ker čas nam je bil kratko odmerjen; raditega porinem za-yeso nastran, stopim v sobo in rečetn: "V tem »e pa zelo motite, ' master Melton, ker kakor vi-l^te, sem že tukaj." §®>V istem trenutku se tudi že polastim obeh revolverjev in IfKKa in se postavim tako, <fa mora mimo mene, če hoče prl-' jeti za puško. Kakor pregna-' na pošast se umakne pred me-
V »oj.
S "Old Shaterhand! Milijon r.i'| hudičev !" za kliče. Potem je tu di Winnetou tukaj. Ven, ven, stara, naredi svojo dolžnost, ker tukaj je bledoličnik, o katerem si govorila 1"
Slednji klic je veljal stari Indijanki. Jaz jo pa hitro primem in vržem nazaj, da pade na ležišče. Tudi Mimbremjo
Šride notri, da io prime; star-a se skuša iztrgati, ker se : ji pa to ne posreči, kriči neprestano nekaj indijanskih be-l Sedij, od katerih sem razumel Jlamo dve; namreč ala in akva: prvo je bilo najbrž kako žen-•', jrico ime, druga beseda pa pomeni nož. Klic je veljal goto-i to drugi Indijanki. ki je mo-rala l>iti kje v bližini; ona naj " stori to. kar sama ne more. Toda zmeniti se ne morem dalje za žensko, ker Melton je že zgrabil leseno pručico, katero dvigne in gre proti me-Z grozno kletvijo jo ho-zagnati meni v glavo; jaz skočim ob strani proti njega zaženem ob steno,
metu.
"Jaz iščem delavce iz ha-
eieude tlel Arojo. Kje se na hajajo?"
"Jaz ne vem ničesar. Sami jih iščite! Na potu so v Al maden, kamor morajo priti vsak 'čas; jaz sem tšel pred njimi. Sicer vam pa najstrožje zapovedujem, da me pustite v miru. Almaden je moj! Jaz sem tukaj gospodar! Jaz zapovedujem, in če me takoj ne spustite, bodete trpeli posledice".
"Posledic se ne bojim, Kaj se z vami zgodi, bo odločila sodnija.'
"Sodnija? Kaj ste bedasti! Kje pa ie tukaj sodnija?"
"le že na potu. Ta sodnija je silno radovedna, kdo ie najel lunv\ da so napadli haci-endo del Arojo in jo onusto-šili. Tudi delavce bo iskala ta presneta sodnija. Upam, d i' bodejo delavci, če jih najdejo pri vas. zelo ugodno za vas pričali."
"Potem pa samo želim, da jih najdete." se smeje Melton, "žetim tudi, da ste pri tem bolj srečni kot jaz, ker jih še nisem videl, odkar sem zapustil haciendo."
"Torej morajo biti naseljenci šele na potu proti Almade-nu. in ker sem jaz tu svoj del opravil, in ker se vrnem proti haciendi, jih bom najbrž srečal. Ker upam da odpotu-jete z menoj, da mi ne bode dolgčas, pričakujem, da se tudi vi snidete z njimi in jih pozdravite.
Njegov obraz je kazal svoj navadni zaničljivi. satanski izraz. Prepričan je bil, da delavce med .pot jo ne dobimo, ker je mislil, da so globoko spodaj v strupenem rudniku Tam so bili izročeni gotovi smrti in niso mogli več pričati proti njemu. Seveda ie bila .sedaj vsa njegova kupčija zgubljena, vendar če odide kazni, lahko začne po drugem potu znova svoje umazane sleparije. Ker ie 011 najbrž t tuli tako misiil, mi konečno odgovori na moje poslednje besede:
"Me bo prav veselilo, ker če srečamo na potu naseljen
Tu začujem ce. bo to meni dokaz, da ste
i^Mitti: k,.
popolnoma brez vzroka in dovoljenja udrli na moje posestvo in lastnino ter se polastili mene. Posledice si lahko mislite!''
"Posledica bo samo ena, in ta bo: Vrv okoli vašega vratu. Dokazov imam proti vam dovolj rokah. Da, najbrž se mi bo celo posrečilo pridobiti J ume. da bodejo pričali proti vam."
" 1 ,c poskusite'" se smeje.
"Seveda hočem poskusiti; mislim tudi, da dobim še kaj druzega. Ker ste vi naslednik biciendera, vam je slednji gotovo tudi izroč:l kontralac. ki so jih podpisali delavci. Tudi pogodbo. !<i ste jo podpisali 2 (ion Timotepm v * IJresu imate gotovo pri sebi. In tipam. da pride še kaj sličnega. N p j brž mi ni dovoljeno vas vprašati, kje branite te stvari?"
"Vprašajte kolikor se vam zljubi; proti vprašanjem nimam ničesar."
"Torej ne bodete odgovarjali: nepotreben je vsak na-daljni prgovor* najbolje ie, če se takoj podam v preiskavo va^e sobe."
"!,c iščite! Radoveden sem, <n m utaknete svoj dolgi nos. da ga z veliko sramoto zopet potegnete nazaj."
Niijprvo pretečem žepe njegove obleke, kjer pa ničesar re dobim. Sklenem torej iskati drugje. Najprvo grem v sobo. kjer sta bivala oba \Vel-lerjn kjer pa tudi ničesar ne dobim. V sobi |u»lite in starih Indijank je bilo pač prirej živeža, toda ničesar druzega. Ko se po tej preiskavi vrnem k Meltonu. me slednji zlobno vpraša:
"Sedaj ste pač nekaj našli, kaj5 Saj pač ni nobenega dvoma, da kamor, slavni Old ShaterlK.nd vtakne svoj nos, vedno kaj dobi "
"To je tako pravilno, sir, da se prav nič ne trudim še nadalje iakati. Moi mladi spremljevalec naj sc trudi nadalje in nekoliko tolče po stenah. Mogoče dobimo kako luknjo v steni? Ljudje vaše vrste si radi iščejo takih skrivnih kotičkov."
"Tolčite in trkajte po stenah. dokler hočete, jaz se vam lahko ves čas smejem."
Prepričan sem bil. da je Melton vse svoie dokumente in pogodbe prinesel s seboj. Iskanje prepustim Mimbrenju, da med tem Meltona lahfko ostro opazujem. Natihem podučim dečka naj išče po stenah in po tleh, in v slučaju, da labr.o zakašljam, naj takoj pusti isto mesto, toda v nekaj sekundah naj zopet prične tam iskati. Delam se kot da bi se zelo zanimal za dečka, vendar ostro opazujem Meltona. Da pa tega slednji ne opazi, se postavim tako, da je bil moj obraz v senci.
Melton opazuje dečka kar mogoče vestno in natanko; toda čimljo^j se rudeči dečko približuje postelji, tem bolj prestrašen postaja Melton Ko pride k ležišču, nnlahko za-kaštjani. Dečko se tak o i obr-n»* od ležišča, a se že v nekaj sekundah vrne. Melton zopet prestrašeno gleda tja. Prepričan sem bil, da je skrivališče pod ležiščem ali pa v bližini slednjega. Raditega sedaj ne pokašljani, ko pride rudečkar bližje tega mesta. Takoj razkrile tla s tem. da izbije nekaj desk iz tal. Vidim kako postaja Meltonovo oblfčje skrbni, in kako se zopet zveseli, ko dečko ničesar ne najde.
Z gotovostjo sem sklepal, da dobim /aželjene stvari samo v tleh pod ležiščem, raditega pozovem dečka, da neha z iskanjem. Ko Melton to opazi, nas začne z nova zasmehovati. Jaz se pa ne zmenim za njegove besede, pač pa ga pustim z njegovima ludijankima vred pod nadzorstvom dečka, iam pa grem , ven k onim debelim možem, ki pazili na rudoče stražnike. F.den je zadostoval : ostale pa vzamem s seboj navzdol, da prinesejo na /ovršje živeža, ker prej sem le toliko ■> seboj vzel kot sem potreboval za sebe iri Mi-mbrenja. Ko imamo dovolj živeža na površju, se možje zopet v ne
Ko je bilo potem vse dovršeno, spravim Meltona in Ju« dito v sobo, ker ni smel opaziti. -da hočem v njegovi do-sedajni sobi še nadalje iskati. Tla sobe so bile deloma iz lesa. deloma iz trdo stlačene ilovice. Ko trkam po tleh, kmalu začujem votel glas. Ko razmočeni z nožem zemljo nad tem prostorom, pridem do gladkega kamena, kr ga vzdignem.
(Dalje prihodnjič/)
—Dan 1'lmer naznanja, da je uvedel Gotham sistem za likanje in snaženje .oblek. Cela obleka 40 centov, hlače 10 centov.
=—=
r— Če hočete modo in kakovost pri svoji obleki, vam ni treba iti "down town", pridite k Ulmerju.
Društveni oslasi.
Slovensko telovadno in podporno društvo "Slovenski Sokol", ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob j uri pop. v Knausovi dvorani. Za sprejem mora biti vsak kandidat vpisan po kak«m bratu Sokolu. Sprejem in plačevanje deškega in dekliškega naraščaja od 1 — 2 ure pred gl. sejo.
Telovadne vaje: I. oddelek za deški naraščaj od 7 — 8 ure: 111. oddelek od 8 — 10 ure zvečer vsaki torek v tednu.
11. oddelek dekliški naraščaj od 7 -— H ure zvečer vsak petek v tednu.
Vaje v korakanju vsak drug torek od meseca aprila naprej do konca septembra.
Starosta • Jos. Kabin iijK E. 63. St.; tajnik: France Htido-vernik f»i->8 St. Clair ave: blagajnik: Ivo Spelidk, (>013 St. Clair ave. dr. zdravnik: Dr. J.
leta. Vstopnina po starosti
Bolniške podpore se plafca $7. na teden in to takoj po vstopu Uradniki za l*to 1910: Pred sednik John Gornik; 6105 St Clair ave. podpredsednik Anton Ostir; prvi tajnik: Mihael Jalovec, 6424 Spilker ave.; II. tajnik Jos. fcakelj; blagajnik: Anton Ulčakar; odborniki: Anton Benčin, Mike Vintar, Jos SintiČ; vratar: Jos. Venčin; zastavonoša Anton Starič. Pojasnila dajeta predsednik in pr.vi tajnik. Društveni zdravnik dr. J. M. Seliškar. jok obilnem pristopu.
8.marionpl
— Društvo sv. Vida št 25 K ! S. K. Jednote ima svoje redne
mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knaiasovi dvorani, Predsednik: Mike Setni-kar, 6131 St. Clair Ave.; tajnik: Jos Rus, 1306 E. 55. cesta društveni zdravnik: dr. J. M Seliškar, 6127 St. Clair Ave. v Člani se sprejemajo od 16. do 45 leta. Plača se $500.00 ali $100000 m sni rt nine in tedenska bolniška podpora. Novovpisani član mora prinesti zdravniški list pred društveno sejo k tajniku,. ki ga pošlje,vrhovnemu zdravniku. Ako ga ta potrdi, društvo pri prihodnji mesečni seji gl;«iuje o sprejemu.
Isto vetja za članice.
JOHN HORNIK,
Se priporoča rojaJkom za nakup moških oblek in perila. Izdeluje fine moške obleke po primernih cenah. Priporoča se društvom v izdelavo društvenih oblek. \	' SVOJ K SVOJIM!
Geo, A; Lorentz
6702 BONNA AVE. N. E. '
plumber
Polaganje cevi za vodo in plin. kopeli itd. Se priporoča ' rojakom.	Cent 8873 R.

fct fc Pa fc ^ ns Pa

SAMOSTOJNO K. K. P. Dr. Sv JOŽEFA. Redne meeečne seje ftetrU nedeljo t mesecu ob 2. url pop. 1 Knausovi dvorani, 6131 St. Clair Ave — Vstopnina od 18.—30. leta $1.50 od30.—35. leta |2.00; od 85.—40. let* 92.50. — Predsednik Frank Me£na<r fel«, 1051 B. S2nd. St., tajnik Fran> K odmeri, 6428 Metta Ave. N. E.. dr sdravnlk dr. J. M. Sellftkar, 5127 81 Clair Ave, — Rojaki ae vabijo k o bitnemu pristopu.
Slovensko katoliško vitežke podporno društvo Sv. Alojzij«
ima svoje redne mesečne sej« vsako četrto nedeljo popoldnt v mesecu i »j redne vaje vsa^
M. Seliškar 6127 St. Clair ave. drugj torek 0b s. urj ZVeč*r \
Knausovi dvorani.
Društvo sv. Janeza Krstnika
ima svojo redno sejo, vsako tretjo nedeljo v mesecu v prostorih 6021 St. Clair ave. N. E. Predsednik John Avsec, 3946 St. Clair ave. p!, tajnik Anton Oštir, St. Clair; Anton O-cepek, zastopnik, 1065 East 61 cesta. — Rojaki se vabijo k o-bilnem pristopu.
K. K. podporno društvo Pr. Srca Jezusovega ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Knausovi dvorani. Uradniki za leto 1910 so: predsednik Kr-Knafelc, 1154 E. 60. Street; podpredsednik: J. 'Kraševec< I. tajnik: Stef Brodnik, 1096 E 64 St.; II. tajnik: M. Oblak; blagajnik: John Levstek; odbornika: John Pekolj, Anton Zupančič in John Golob; zastopnik: Josip Božič 5107 Scot ave. Collinvvood, O.; vratar F. Prelogar. Društveni zdravnik J. F. Schmoldt, 5132 Superior
Njegove uradne ure: 7—8 zv.
* 4
Društve "Slovenija" ima s\o-je redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob d veli popoldne, v prostorih na 3048 St. Clair Ave. N. E. — Kdor želi pristopiti, mora biti vpisan mesec dni popreje po društvenemu bratu. — Predsednik John Go^utp; tajnik Frank Cerne 1308 Efcst 55th St.; blagajnik Frank Spe. ko, 3504 St. Clair Ave. N. E.; društveni zdravnik Dr. J. M. Seliškar: Urad 6127 Stf. Clair ave. N. E.
Slovenska Narodna Čitalnica. Prostori na 1113 Norwood Rd. vogal Glass ave. Preds. Jos. Zele. glavni tajnik Mih. Lah, 1268 E. 55. blag. J. Požun 1164 E. 61 st St. Knjižničar K. Rogelj 1165 E. 6ist cesta in Ivan Lah 6030 St. Clair ave. čitalniški Ikolektor.
Knjige se izposojujejo v nedeljo od 9. dol i. dop v četrtek od 7. do 9. ure zvečer.
Novi udje se sprejemajo pri mesečni seji vsak prvi četrtek v mesecu
K. S. P. društvo sv. Barbare št 6, spadajoče h glavni postaji v Forest City, Pa.f ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo V mesecu in sicef ob 2.
Predsednik: John Gornik 6113 St. Clair Ave.; podpred sednik: Anton Anžlovar, 1284 E. 55,th St.,; blagajnik: Joseph Gornik, 6105 St. Clair Ave. tajnik in načelnik: Math. Klun 1571 Contant Ave- Lskewood Ohio.
Vsa pojasnila daje društven tajnik.
Slovensko mladeniško društvo Ž. M. Božje ima svoje redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu, v mali Knausovi dvorani ob 2 uri popoldne Predsednik John Kuhar, 3830 St. Clair ave; I. tajnfk Josip Glavič, 6401 Metta ave; načelnik Jakob Žele.
Ker daje to društvo v slučaju bolezni lepo podporo, $6.00 na teden, se vabi vse slovenske mladeniče k obilnem pristopu
Kranjsko žensko pod. društvo sv. Srca Marije ima svoje mesečne seje vsak drugi četrtek v mesecu oh pol osmi uri zvečer( v mali Knausovi dvorani. Uradnice za leto 1910 so: Marija Mihelčič, predsednica. Ivana Pelan, 6030 St. Clair ave tajnica, Marija Strniša, blagaj ničarka. V društvo se sprejemajo od starosti 17 do 30 leta se plača $150, od 30 do 45 leta se plača $1.75 pri vstopu. Pri mesečni seji svečana se je sklenilo, da se sprejemajo društve-nice tudi iz Newbtirga in Colli nwooda. Rojakinje se vabi-
— Društvo sv. Frančiška, št 66. K. S. K. J. ie sklenilo pri svoji zadnji mesečni seji, da bode sprejemalo člane vstopnine prosto in sicer le za tri mesece. Sedaj itna vsak lepo priliko, ki še ni pri nobenem društvu, da pristopi k gori imenovanemu društvu in se zavaruje za življenje in bolezen. Mesečne seje so v Perzovi dvorani na E. 79th St. Vpiše se pa lahko pri tajniku J. Perko. 6Q14 Grand ave, ali pa pri predsedniku 3632^ Hamilton ave.	24—$3
Guentherjeva lekarna,
KT. CLAIR lx> ADDISON ZID.
Zahajajte k nam po zdravila v slučaju bolezni; pomenite se lahko po slovensko. Mi smo prvi in edini v Clevelandu in okolici, ki imamo slovenskega lekarnarja, vašega rojaka, ki vam bo vseh zadevah do bro postregel in vselej bratsko svetoval.
Ml Imamo tudi po At al urad in pošiljamo rekomandirana pisma pp celem svetu Pišemo vam pisma za Evropo in celo Ameriko zastonj. Pošiljamo denar po pošti v stari kraj- Pošta ie najboljša in najgotoveja pot. Slovenci pridite k domačim ljudem!
GUENTHERS SLOVENSKA APOTEKA,
6T clair ua. ▲ssxsoar

ZASTONJ
50.000 KNJIŽIC
ZASTONJ MOŽEM
Vsaka knjižica je vredna $10.00 bolnemu Človeku.
MOŽEM
Ako trpite n« kterikoli tajni moiki bo-lezni, želimo, da tnkoj pilete po to tvdeiro knjižico. Ta knjiiica Tam h' labko razumljivem jezik v pove, kako se na domu temeljito idra t i sifilis ali zatrapljer je krii, ft-votna slabost, xguba spoli e kreposti, rt-vmatizew ali kastobol, organtke bolttoi, ielodec, jetra in bolezni obiitih in t mehurju. Vsep tistim, kteri so se že nasitili in naveličali vetnega plafevanja brez vsakega vspeba. je ta brexplatna knjižica vredna stotine dolarji v. Pove vam tudi, zakaj da trpite in kako lahko pridete do trdntga zdravja. Tis< črni oš je fe zadobilo perfektno zdravje, telesno mot in poiirljenje p< t< m dra* o-cerc knjižice, kije zaloga snai oati in vaebrje atvari« k tepe bi nu ral vsak človek suati. Zapomtite »i, ta knjižiea sc dotrt popoln« ms M flot j. Ml plačamo tudi p< fttnino. Izpolnite odresek apodaj in pcilite mm danes, na kar vam mi potlemo nato knjižico v vaicas.materiocn j«a popolnoma aaatonj.
PO&L1TE NAM TA JIDftEZEK ŠE DANfcS
Dr. Jos. Listkk & Co., Aus. 705 Northwestern Bldg. 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje: — Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo
knjižico brezplačno: prosim pošljite mi jo takoj.
Ime..........................................Poita.
.Država.

_t. A -J. i,,l- .t-.t.-t—'Ž—J J__t« -!-!-tulai 1 1 ti tnli.luli.), -1)---*. -
a«^ ^	*	TvTTT TTTM
t V.KCČERA^
T	5403 Broadway
Se priporoča Slovencem in slovenskim saloonerjem ^	v nakup iivrstnoga	#
I grenkega vina (Bitter Wine) + iti fine grenčice, (Bitters).
T Imam najboljšo in največjo zalogo tega blaga v-4 mestu. Cene nizke, blago izvrstno.
4»	SVOJ K SVOJIM !
1

ZA TUJE OGLASE NI ODGOVORNO NE UfcEDNIfiT NE UPftAVNIiTVO!
— Slavnim društvom vseh Jednot se priporočamo v naročila raznih tiskovin. Na razpolago imamo zahvale številnih društev za krasno izvršitev tiskovin. Naš urad ima samo
-Zastonj
V vsakem žaklju Fores King moke.
KUPONI m katerimi dobite
hidtvo za svoj dom.
Napišite svoje ime — izrežite to in pošaljite nam in ali vi • pošljemo katalog naših daril.
The Weideman Floor
f W. 53rd St & Bif 4 R. 8.


Ime ..............
• - „
Naslov..........
M. ■
............
.......