Političen list za slovenski národ. Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 g . 50 ta: za četrt lete 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 kr. vec na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniske ulice st. 1. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja triBtopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne. Štev. 194. V Ljubljani, v četrtek 27. avgusta 188-' Letnik XIII. V Ljubljani, 27. avgusta. Moravski cesarski dnevi so pri kraji. Včeraj po kosilu odpeljali so se zopet ruski gostje iz Krome-riža po dvodnevnem odmoru v Kromeriži nazaj v svoje neizmerno cesarstvo, ki se razteza po dveh delih sveta in ga malo manj kakor polovico obsega. Navdušenje in odkritosrčno veselje se ne dii, popisati, kakor so ga Hanaki in drugi Moravci ob navzočnosti dveh najmogočnejih cesarskih rodovin Habsburške namreč in Romanovske, občutili. Več nego 8000 ljudi šlo je v sprevodu memo našega cesarja in 1300 jih je jahalo na konjih. Kar je Moravska imela lepega, ponosnega in veličastnega, vse je zbrala v Kromeriži okoli sebe, da se vredno pokloni svojemu ljubljenemu vladarju, da mu pokaže dostojno vročo svojo ljubezen, ktera se ne dii niti zapovedati niti kupiti 1 Koliko da je bil ta shod v političnem oziru vreden, smo že pisali in kar smo pred kratkim trdili, pri tem vstanemo še danes. Oficijozni časnikarji si pač zastonj peresa krhajo, hoteč svetu dokazati, da ima ta shod čisto zaseben družinsk pomen. Ruski cesar, tako pravijo, je bil dolžan našemu cesarju lanski obisk v Skiernievvicah in mu ga je letos vrnil v Kromerižu. Da ima prihod njegov prav zaseben značaj in čisto družbinsko lice, dokaz naj bi bil tudi ta, da sta so vladarja sošla s svojima družinama. Tudi to shodu prav nič ne jemlje političnega značaja in pomena, ki je tako velik, da mu do sedaj v najnovejši zgodovini zastonj para iščemo. Čem veče je prijateljstvo med obema vladarskima hišama avstrijsko in rusko, tem trdneja bode vez, ki bo oklepala tudi nas podložniko v Avstriji z našimi brati Rusi. Vsaj ne bodo naši nasprotniki v vsakem „živio", ki ga bodo kak pogumen Slovenec tii pa tam vskliknil Slovanom na čast, slutili vele-izdaje in po redarstvu upili, vedoč, da sta veliki slovanski car in pa naš cesar dobra prijatelja med seboj. Da iz Nemškega ni bilo nobenega v Krome-riž, včerajšnji telegram iz Petrograda trdi, da to nima prav nobenega slabega pomena. Radi verujemo, če tudi se nam nekoliko čudno zdi. Res je, da je stari Viljem bolan, za to pa sta zdrava sin njegov prestolonaslednik in pa desna roka cesarjeva, železni Bismark. Ali naj bo morda to začetek, ki naj bi se že na rovaš Salisburyjeve politike zapisal? Takoj ko je Salisbury nastopil, zaslišalo se je šepetanje po političnih listih, da se bodo v angle-ško-nemških razmerah druge strune napele, Glad-stona Bismark ni mogel, Salisburyja obrajta; Glad-stonejevi politiki je polena pod noge metal, kjer je le mogel, Salisburyju je obljubil svojo podporo. Ne bomo trdili, da je Bismark na tem polji s tem prvi korak napravil, da ni bilo nikogar iz „rajha" v Kromeriž, toda podobno pa je to postopanje ravnokar omenjeni politiki, kakor jajce jajcu. Naj potem že bo kakor rado! Kromerižski shod ima pa za Avstrijo še posebno velik pomen glede priklopa Bosne in Hercegovine. Pečat, ki se je avstro-ruskemu prijateljstvu pritisnil v Kromerižu, pritisnil se je na niti, s kte-rirfti se bode v skrajnem času privezala Bosna in Hercegovina k Avstriji. Da se to zgodi, potrebuje Avstrija odločno ruskega prijateljstva. Prijatelj prijatelju dostikrat kaj dovoli, kar bi navaden sosed sosedu odrekel in če treba s silo zabranil. Sicer je je v tem oziru med Dunajem in Petrogradom že vse v redu, le zarad formalnosti poprašala bo Avstrija javno v Petrogradu, če nimajo nič proti temu, da bi se že sedem let zasedeni deželi jugoslovanski stalno vtelesili avstrijski državi. „Le po njih, rekli bodo na to v Petrogradu, saj tako za druzega niste, kakor za Vas." Srbija bi ji sicer tudi rada, toda denarja nima, da bi Avstriji milijone povrnila, ktere je za vravnavo Bosne in Hercegovine izdala ter zazidala in v ceste zgradila. Da bi se pa zasedeni pokrajini Turkom na čast še dalje upravljale, bilo bi pa prebedasto. Dotični predlogi stavili se bodo v Budapeštu in na Dunaji v državnem zboru prej ko ne že v bodočem zasedanji, vsaj zdelani in pripravljeni so že zdavnej v ministerstvu zunanjih zadev. Dalje „T. T.", iz čegar vira smo najnovejšo novico o priklopu Bosne in Hercegovine zajeli in ktera zdi se nam jako verjetna, ker čisto naravna in mogoča, tudi še ve, da se bode presvitlemu cesarju, bivajočemu nekaj dni v Požegi, poklonila deputacija Bošnjakov, ki bodo prosili za stalen priklop Bosne in Hercegovine k Avstriji, in sicer k polovici to stran Litave. Kaj bodo Madjari rekli, treba je počakati. Prevdarki o sedanjih srednjih šolah. VI. Djanske razmere nekdaj. (Dalje.) Drug zgled nahajamo v letopisu Ljubljanske gimnazije za 1. 1852—53, kjer je sestavek (nemški): „Opazke, kako je treba harmonično vzgojevati na verski podlagi dušne moči pri zgodovinskem poduku." Spisal prof. K. Melzer. — Že naslov pravi, kakega rodu da je to dete. Navesti mi je treba samo nekaj stavkov: „Prav za prav ie vsa zgodovina nepretrgano posredno razodevanje božje in vsak pojav iu dogodek v zgodovini izraža nam neko misel in resnico iz dušnega sveta, neko božjo misel med ljudmi, ktero oznanujejo ljudje v življenji. — Zgodovina ozna-nuje in poveličuje na vse načine ime božje . . . božja previdnost v zgodovini je njeno pravo bistvo . . . Samo po tem, kar je božjega v zgodovini, je ona podlaga za sedanjost, oznanovalka prihodnosti, učenica modrosti in čednosti, mati prave domovinske ljubezni, prerokinja previdnosti božje, vesoljna sodba; sam» zaradi božje moči, ki se razodova v zgodovini, ima zgodovina v vzgojevanji precej drugo mesto, — na prvem je vernost. Tedaj pravi Janez Miiller po pravici: „Kristus je ključ za vso zgodovino: kaj je zgodovina brez Njega?" .. . „Blagonoseu vspeh je mogoče doseči samo tedaj, ako se posamezne dušne moči vzajemno vzgojijo na verski podlagi." — „V človeku je še nekaj višega, kar je nad vse drugo — religija; on ni samo za svet namenjen, ampak za nadčutno, nadzemeljsko. V religiji se kaže prava moč dušna v vsi lepoti in obil-nosti. Ni je nobene dobe v življenji, v kteri bi se vernost popolnoma skrila; vendar se pa kaže v starčku LISTEK. Zemljepisno-zgodovinski opis Novomeškega okrajnega glavarstva. (Dalje.) Izmed članov Auerspcrgove rodovine je najslavnejši Janez Vajkard. Bil je rojen v Žužemperku dne 11. marca 1615. Zarad izvanrednih lastnosti in izvedenosti jo bil odgojitelj Ferdinanda IV., tajni svetovalec, minister, vitez zlatega runa in državni knez. Cesar mu je izročil v fevd Šlezki knežiji Miin-sterberg in Frankenstein. Ferdinand IV. pa mu jo izročil grolijo Wels v Gorenji Avstriji. Tudi si je kupil neposredno državno grolijo Thengen na Svab-skem in Lož na Kranjskem. Po smrti brata Kngel-berta pridruži še Kočevsko, Žužomperk in Postojno. Vse to imetje je oklical za lideikomis. Kakor ga sodijo vrstniki, bil jo knez visocih zmožnosti, mnogih gaslug, a tudi prevzeten in grozno častilakomen. Po smrti cesarja Ferdinanda III. je zgubil svoj mogočni vpliv na cesarskem dvoru. Castllakomnost ga je namreč zapeljala, da se je spustil v tajne obrav- nave z zvitim francoskim kraljem Ljudevitom XIV. Želel jo namreč po njegovem posredovanji doseči čast kardinala. Ker se jo o tej zadevi obrnil do inostranca, ne pa do svojega cesarja, ki bi bil tudi rad storil to za njega, prišel je v zamero. Dne 10. decembra 1669 je prejel mogočni minister listek od Leopolda L s poveljem, naj v treh dneh zapusti dvor in odide v Wels. Pozneje je smel iti v domovino. Tu je živel deloma v Ljubljani, deloma v Žužemperku. Bavil se je z ribštvom, lovom in učenjem bogoslovskih in modroslovskih vednosti. Vedno je še upal, da mu ne odide kardinalski klobuk. Pozabljen in zapuščen je umrl v Žužemperku dne 11 nov. 1677. leta v 62. letu svoje starosti.. Župnija je nastala iz Dobrniške v 14. stoletji. Avstrijski vojvoda Viljem jo je zamenil (1399) z Zatiškim samostanom za Tržiško (Tržič). Od sih dob je pripadala k Zatiškemu samostanu dotlej, da je bil zatrt. To zamenjavo je potrdil papež Bonifacij IX. (1400). Razun župnijske cerkve sv. Mohorja in Fortunata so še te-le podružnice: sv. Nikolaja v Žužemperku, sv. Križa na Vrhovem, sv. Marije Magdalene na Rebru, sv. Ahacija v Trebči vasi, sv. Janeza ap. v Mačkovci, sv. Jurija na Dvoru, sv. Pavla na Vinkovem vrhu, sv. Antona v Kotu, sv. Primoža v Lašičah, sv. Škocijana v Stavčji vasi, sv. Roka poleg Stranske vasi, sv. Ožbolta v Budganji vasi, sv. Petra na gori in pa kapelici sv. .Takopa v Žužemperku in sv. Lenarta na Golem vrhu. Dušno pastirstvo oskrbuje župnik z dvema duhovnima pomočnikoma. Zaradi pomanjkanja duhovnov v sedanji dobi je le jeden pomočnik. Za naobraženost naroda deluje čveterorazredua ljudska šola. Za šolo godnih otrok jo 427. K Žužemperški politični občini pripadate šc dve župniji Hinje iu Šmihel poleg Žužemperka. Radi lažejega statističnega pregleda sledite tu: Hinje. Večidel tako zvane suhe Krajno zavzema Hinjska župnija, ki broji okolo 2600 duš. Meji na sosedne župnije: Stari log, Polom, Strugo, Ambrus, Žužomperk in Toplo reber. Vsa ta okolica je Kraševina, posuta s sivim apuenikom. Tii ne najdeš niti studencev, niti stoječe vode. Le okolo vasi Hriba, kjer je tudi župnijska cerkev in šolsko poslopje, nahajajo se trije veči in nekaj manjših studencev. Okolica je najlepše, ker je vernost združena s popolno vdanostjo v previdnost glede življenja. V vesti in v veri se krepijo najviše in najboljše lastnosti človekove. Te nas vodijo do višega poklica, ki je zunaj ozkih mej tukajšnjega življenja. Ta pot je daljša, kakor nam jo more kazati naša narava. Ko smo spoznali sami sebe, spoznamo tudi Boga in naš namen nam pove, da moramo brezpogojno pokorni biti božjim zapovedim." Tako govori o nalogi zgodivinskega poduka blagi pokojui prof. Melzer. Ravno tisti profesor je priobčil leta 186G v letopisu gimnazijalnem enak (slovensk) sestavek: „Kako naj bi se učila zgodovina v naših srednjih šolah", ki se precej vjema s prejšnjim. Ne vem prav, kaj je bilo povod temu spisu; zdi se mi pa, da je skoro gotovo zgodovinski poduk takrat že jel zahajati na napačna pota. Vsaj tako bi si razlagal, kar pravi pisatelj v začetku: „Če tedaj nekaj manj ugodnega tiči v naši obravnavi zgodovinskega uka, če smo prepričani, da je treba tudi v tem napredovati, iščimo, od kod izvira napačnost, trudimo se spoznati in odpraviti za-deržke, ki napoti stojijo napredovanju. Morebiti naši učenci prave poti ne iščejo ali ne najdejo, morebiti bomo mi učitelji ko Cicero v Katilinarskem ogovoru rekli: „Nos, Nos Consules desumus", morebiti je pa celo v osnovi zgodovinskega uka kaj napačnega, kar bi se dalo odpraviti." In še bolj mi potrjuje to misel, kar piše pisatelj o podlagi ali o pravilu, po kterem moramo zgodovinske reči meriti in soditi . . . „Gotovo nam še tako obširno znanje zgodovinske vednosti samo za-se pač malo pomaga. In ta je ravno ena največih napak naših dni, da se sploh meni, le vednost in vednost sama je zveličavna. Že brez ozira unstran groba, obrnjena na zadeve naše zemlje je le gola vednost votla reč. Če tudi naši učenci po dovršeni osmi šoli pri maturi še tako izvrstno popisujejo osode grškega naroda in rimske države, če ti še tako natanko naštejejo dolge vrste papežev, cesarjev, kraljev, slavnih vojvodov, če ti na dau in uro zadenejo, kdaj so Cezarja umorili, ali kdaj je Kolon Ameriko znajdel, če bi bil kdo izurjen rodovino sedanje britanske kraljice osemsto let nazaj do Viljema prvega od vlade do vlade vezati; mirno vprašam, kaj taka in enaka vednost sama za-se učeni glavici v pravi prid pomaga? Po moji misli druzega nič, kakor da napuh redi, in napuh je vir vse hudobije. Kako bo pa zgodovinsko znanstvo postalo rodovitno, kako bo rodilo vedežu pravi sad za to življenje in za osodo po smrti? Rodovitno bo, če se naši učenci vsaj zgornjih razredov učijo ne le kaj se je zgodilo, kje in kdaj, ampak tudi kako in zakaj, če se učijo po pravi meri čislati in ceniti zgodovinsko tvarino. Naj se vadijo že v mladih letih soditi za prihodnje življenje, to je dobro, tega se moram urno in trdno poprijeti, to je hudobno, tega se moram skrbno ogibati. Po čim se bomo ravnali, po čim bomo merili moralno ceno človeškega djanja v zgodovini? Bržkone bo marsikteri odgovoril: kaj je treba vprašati, po pameti, saj smo za to od Boga pamet dobili, da sodimo, kaj je pravo, kaj krivo in napčno. — Ljuba dušica rečem ti: Pamet naša je vse časti vredna, je iztok večnega božjega duha, je kakor vest ne- usmiljeni nepremagljivi sodnik lastnega djanja, je glas, kterega napačno človeško nagnjenje dolgo dolgo ali vendar zastonj zatira, — če pa hočemo po sami pameti brez ozira na božje razodenje vse soditi, kar se je okoli nas godilo, bomo gotovo v hude zmote zabredli. Čudno je že to, da pri vseh človeških zadevah nasprotniki, ki tako razne reči trdijo — se zmiraj vsi na pamet opirajo. Arij, Hus, Luter, Kalvin, Henrik VIII., Voltaire, Ronge, Renan in dolga vrsta starih in novih modrijanov, ki so tako razne principe iu pravila sočasnikom vsilili, in med sabo se tako srdito in krvavo prepirali — vsi ti možje so se na pamet, to je vsaki na svojo pamet, vpirali; Luter, Kalvin in Henrik VIII. na svojo, ktera je bila tedaj prava? — Naša pamet je solncu enaka, ona nam kaj lepo in svitlo kaže, pa le to, kar je na zemlji. Ko pa noč na zemljo pade in solnca videti ni, še le vidimo milijone in milijone zvezd in nezmerni božji svet. — Naj bi že bila pamet luč za to zemljo, gotovo ni v stanu razjasniti svetil, kterega nam le vera kaže. Vera tedaj, prava katoliška vera, naj nam bo vodilo in merilo, kadar sodimo zgodovinska djanja. Bo pa mar kdo rekel: „naj bo to naloga cerkvene zgodovine, mi drugi se oziramo na vse le objektivno, brez da bi kteri stranki že zavolj nje pravico dali, naše stališče je visoko čez vse". Take besede so pač puhle in čudne, če katoličanom iz ust pridejo. Resnica je, če rečem : od Kristusovega rojstva do zdaj je vsa zgodovina le cerkvena. Kristus je nova večna luč, aposteljni so cerkev vtemelili po njegovi osnovi, tristo let se je vojskovala srditemu krvotočnemu pa-ganstvu nasproti. Od Konštantina Velikega se je razširila tako, da je ne najdeš imenitne zgodbe, v ktero bi kristjanska vera, tedaj katoliška cerkev, globoko ne segala, če mi tako ne sodimo, bo pač pravo trdil tisti zgodovinar, ki je rekel: dolgo sem se pečal z zgodovino, na zadnje sem se pa le to naučil, da se ljudje od nje nič ne naučijo.^ Neko zrnice resnice je v teh smešnih besedah. Človeški rod vkljub vsemu tako slovečemu napredovanju s svojimi lastnostmi, nagnjenji, prednosti in napakami ostane sploh, kakoršni je od nekdaj bil, in si samo za-se v pravem pomenu celo malo pomagati more. Naj bi se tedaj naši mladenči, kakor iz vere tudi po zgodovinskemu teku in izteku človeških osod učili, da je en večni vsegamogočni Bog, kteri neskončno modro in pravično našo osodo vlada, kteri nizke povikšuje, visoke in ošabne v brezdna globo-čine prekucuje, staršev in pradedov grehe pri poznih vnukih kaznuje. Naj posnemajo stare Grke in Rimljane, kterim je ab Jove priucipium tako sveto bilo, da so, kakor tolikrat v klasikih bereš, vsako le kaj važno reč z Bogom in molitvami pričenjali. Naj bi se učili, da po Bogu in veri naša prva dolžnost gré cesarju in državi, če je paganskemu državljanu salus reipublicae summa lex bila, mora še bolj krščanskemu ona prva postava biti. Z eno besedo, naj bi se naši dijaki po zgodovini učili, kako gré cesarju spoštovanje in ljubezen, državi vdanost, postavam pokorščina, raznim narodom, če so v kaki državi združeni, pravica in edinost." Naj mi ne zameri častiti bralec, da sem se spravil na prepisovanje. Toda dandanes, ko se enakih načel in misli že skoro sramujemo, je potrebno tudi polna podzemeljskih jam, o kterih se čuje ob deževji šumenje hudournikov. Gradenška, Hinjska in Stara gora so obrastene tudi z vinogradi, dasi ne dajó dobre kapljico. Prebivalci se največ bavijo z živinorejo, ki jim daje tudi največ dobička. Daleč okoli slové pitani voli in prešiči. Tudi redé dokaj drobnice, ktero večinoma Tirolci kar doma pokupijo. Polje je peščeno in kamenito, a vendar marljivo obdelano, in rodi kaj lepo žito za vsakdanji živež. Le ajde se malo prideljuje, ker jo slana le prorada zamori. Zlasti mnogo prideljujejo krompirja, repe iu korenja, da pitajo živino. Pridelki vina so neznatni. Žalibog da so gozdi že večinoma izsekani. Volno in predivo vporabljajo za domačo obleko. — Veliko gospodarjev gré tudi v Ameriko zaslužka iskat. Nekteri si ondi prištedijo nekaj stotakov; stalno se jih vendar le malo izseli. Ker v vsej župniji ni vode, da bi gonila mline, prisiljeni so prebivalci nositi v mlin po več ur daleč. Jako dobro bi tii ugajal mlin na veter. Škoda, da ne poznajo te naprave! Za omikn skrbi jednorazredna ljudska šola. Ker so pa vasi jako oddaljene, ne morejo otroci redno šole obiskovati. Za šolo godnih otrok je blizo 400. Okolica je pripadala v prejšnji dobi h Krki. Okolo leta 1706 pa je postala samostojna župnija. Razun župnijske cerkve Matere Božje so še te-le podružnice: sv. Primoža in Felicijana v Ratji, sv. Jurija na Selih, sv. Tomaža na Vrhu, sv. Nikolaja v Gradenci, sv. Martina v Lipji, sv. Neže na Lopati, sv. Križa v Prevolih in sv. Janeza krst. v Zvirčem. Šmihel poleg Žužemperka. Proti severo-zapadni strani od Žužemperka se razprostira Šmihelska župnija. Preteka jo Krka, ki je tii še jako majhna. Župnija broji nekaj nad 1000 prebivalcev, ki se žive večinoma ob poljedelstvu in živinoreji. Sploh veljii tudi o tej okolici, kar se je reklo o drugih. Okolica je pripadala k Žužemperški župniji v poprejšni dobi. Leta 1760 pa je postala samostojna. Razun župnijske cerkve ste le dve podružnici sv. Katarine v Plešivici in pa sv. Marjete. Sedaj oskrbuje dušno pastirstvo g. župnik Martin Indof. Redne šolo župnija nima. Politično pripada k Žužemperški občini, kakor je bilo že rečeno. kazati, kaj da se je zdelo pred 19. leti vrlemu, poštenemu in učenemu profesorju pravo in dobro. Naj bi dandanes kak srednje šlolski profesor pisal: „Naj bo tedaj vera podlaga in previdnost božja načelo vsega zgodovinskega uka in učenja", ne vem mu bode li mogoče imeti kaj veljave med kolegi ali pred učenči. A — meminisse juvat. (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 27. avgusta. Notranje dežele. Državni zbor prične se na 23. septembra in se bodo ob enem napravili skupni ministerski zbori, da se določijo predlogi za delegacije. Konference za pogodbo prično se pa še le meseca oktobra. češki listi jeli so se pečati z idejo o napravi češko narodne razstave v zlati Pragi, ktere naj bi se vdeležili vsi Čeho-Slovani iz Češke, Morave in Šlezije. Namen razstave je svetu pokazati korak, ki so ga čeho-Slovani napravili od svojega probu-jenja pa do današnjega dne v vseh strokah človeškega življenja,v da se bo namreč svet prepričal, koliko da so Čehi iz lastne moči storili pod jako neugodnimi razmerami, v kterih so živeli iu kako visoko da so se dvignili živeči pod vednim pritiskom od neprijazno jim nasprotne stani. Kakor sta se letos v lastnem lesku svetu pokazala Budapešt in Antwerpen, tako naj se pokaže v bodočem času zlata Praga, čehoslovansko pleme je zadosti veliko in zadosti premožno, da bi tako razstavo lahko kviško spravilo. Nekaj bi že tudi dežela pridala in upati je, da tudi država. Zlata Praga bi pri tem zopet silno veliko pridobila, kajti celo leto hiteli bi tjekaj ljudje iz vseh slovanskih krajev, kakor so hiteli do sedaj v narodno gledišče njeno. Nemci v Šleziji nikakor niso še zadovoljni s tem svetom, kar ga že imajo za ponemčevanje, temveč zahtevajo tudi še nekajv poljske zemlje iz kraljevine Gališke, da bi se k Šleziji priklopila, in sicer je to vse nekdanje "VVadoviško okrožje z mesti Oswieczim, Zator, Biala, Andrychov, Konty, Wado-wice. Šlezijski Nemci opirajo se pri tem na vteme-Ijenje, da so ti kraji nekdaj pripadali k obstoječi nemški zvezi, ktere vrhovni načelnik je bil naš cesar. Da je to zahtevanje popolnoma prazno in ni-čevno, nam pač ni treba praviti, če bi se to dovolilo, pomnožila bi se nezadovoljnost v Šleziji temveč, kolikor več bi z omenjenimi mesti Slovanom pri-rastla, ktere bi ondašnji Nemci takoj zatirati jeli, kakor sedaj zatirajo Slovane v Šleziji po čiste slovanskih krajih. Sicer se pa tudi dežele ne razkosujejo tako, kakor pri peku hlebci, da bi si vsak svoj krajec lahko zbral, kjer bi se mu poljubilo in konečno pa tudi Nemci do omenjenih mest nimajo nikake pravice več, ker so to vseskozi poljska mesta in bi se Galicija na vso moč vstavljala. Prijaznost med Čehi in Madjari, ktera se lansko leto prvič pokazala v javnosti in ktera se je letos v Budapeštu zdatno okrepčala, neče še pravega cvetja poganjati. Zadržuje jo pri vsej dobri volji od strani Cehov mavdjarska nezaupljivost, s ktero oni vsak korak pri Čehih strastno opazujejo. Tako nezaupanje v češko politiko nasproti Madjarom izrazili so zopet o sprejemu novega Praškega nadškofa, ker je Praški župan omenjal nadškofu, da bode morda celo poklican presvitlemu cesarju kot češkemu kronanemu kralju krono na glavo djati ktero bode kot Praški nadškof imel pod svojo čuječnostjo. Ta opazka se je Madjarom silno pokadila in pravijo, da Cehi na dve strani delujejo. Pri Madjarih po eni strani iščejo prijateljstva, po drugi se pa igrajo Statistični pregled Žužemperške občine. Vsa občina broji 5231 prebivalcev, ki bivajo v 37 vaseh. Vse vasi imajo 853 hiš. Po narodnosti je 5162 Slovencev, 59 pa Nemcev. Dvor. Ta občina se razprostira ob Krki med Sotesko in Žužemperkom. V cerkvenem oziru pripada k Žužemperški župniji. Ker je le malo polja in travnikov, bavijo se prebivalci le malo s poljedelstvom in živinorejo. Ljudstvo si toraj išče zaslužka v tovarni g. kneza Karola Auersperga; brez te bi bilo jako ubožno. Tu jo namreč velika tovarna s plavžem, livarnico in fužino ali kovačnico. Izdelujejo namreč različno robo iz litega železa, recimo, železne mostove, cevi različne velikosti, majhne ploščike in razpela, pa tudi parostrojc in parne kotle itd. V tovarni ima posla devet uradnikov in 150—170 delavcev, izvzemši rudokope in ogljarje. Znali so že dolgo časa, da je po okolici obilo železne rude, po hribih pa potrebnege lesa za fužino. Pa še le Viljem Auersperg se je lotil težavnega in dragocenega dela. Dne 17. aprila leta 1796 je bila kovačija slovesno odprta. S tem činom se je spre- z ognjem, ki bi Madjarom streho nad glavo vpe-pelil. Madjari se ničesar huje ne boje, kakor dobe, na ktero Čehi vse svoje nade stavijo; tiste dobe namreč, ko bi presvitlega cesarja Franc Jožefa v zlati Pragi venčali s krono sv. Vaclava, s čemur bi se ob enem postavila krona na glavo njihovi pravni državi in bi se češki dejansko priznale stare kra-ljevinske pravice, ktere imajo svoj temelj v tisočletni zgodovini. Madjari vidijo v tem trijalizem in imajo za ta slučaj korak že pripravljen, ki ga mislijo storiti. Zahtevati mislijo namreč osebno zvezo z Avstrijo (Personal-Union). Dobro; naj jo potem pa še Čehi tirjajo! Vnanje države. Izganjanje avstrijskih in ruskih Slovanov iz pruske pokrajine Poznanske na noben način ne more dobrega sadu obroditi in se opazo-vajočemu politiku skoraj zdi, kakor da bi se bila Prusija nalašč tega dela poprijela, le da bi se iz avstro-ruskega prijateljstva izkopala, kteri ji morda nasproti preoblečeni Angliji več ne ugaja. To se ve, da so le naše ne merodajne misli, kajti Prusija odločno trdi, da ona le sodrgo izganja, ki je zasob-nemu imetju in preraeženju nevarna. To pa ni druzega, nego prazen izgovor, kajti med izgnanci je veliko avstrijskih in ruskih podanikov, ki imajo na Poznanskem stalno premoženje; o takih se vendar ne more trditi, da bi bili barabe. Več nego šest tisoč oseb dobilo je povelje do 1. oktobra poznansko zemljo zapustiti. Mnogo jih je med temi, ki so posestniki, drugi trgovci, tretji rokodelci z rodovino. Nobeden izmed vseh nima druzega na vesti, kakor da ga je slovanska poljska mati rodila in zarad tega pregreška mora se umakniti pruskemu trino-štvu; mora pod nič prodati, kar ima in z ženo in otroci iti po svetu, ter iskati boljših ljudi in vsaj nekaj zaslužka. Do sedaj je takih družin med imenovanimi 6000 celih trinajst sto. Le tistim, ki imajo zemljišče, ali ki so po naše „gruntarji" in ki so v pruski vojski služili, določil se je rok do 1. aprila, da morajo prusko zemljo zapustiti. Prusi lažejo, da samo tiste liudi izganjajo, ki nimajo svojih papirjev v redu. To ni res! Iz Poznanjskega so namreč izgnali 17. t. m. trgovskega pomočnika, ki je čisto nov potni list iz Plznja tjekaj prinesel. Da tako postopanje ne more dobrega sadu roditi, sprevidel bo vsakdo; da pa tudi za ohranenje evropejskega miru ne bo, kdo zrni, kako ugodno, je tudi očividno. Naj le še Rusija in Avstrija začnete nemške podanike izganjati, kterih je povsod nekaj, na Ruskem pa že posebno veliko in revščina se bo tako povišala, da splošni prevrat v srednji Evropi ne bo več daleč; kajti taki izgoni niso za druzega dobri, kakor da anarhiste okrepčavajo z vedno večim pritokom obupanih, med kterimi se tudi inteligence ne bo manjkalo. Poznanjci ne pojdejo na Velehrad, za kar so že lepo svoto denarja nabrali, s kterim bi se bila tudi nekterim ubožnim razumnikom pot plačala. Premislili so si in bodo nabrane novce rajši podarili Slovanom avstrijskim in ruskim, ktere so Prusi iz Poznanjskega izgnali. Rusija jela je izganjati nemške podanike. Izgon je pričela po raznih večih mestih Poljskih. Med izgnanci so tudi taki, ki so imeli na Ruskem večo obrt. Dobro bi bilo, ko bi tudi Avstrija kmalo pričeti hotla. Radovedni smo, kaj bodo veliko-nemški listi o tem pisali. Če imajo še kaj poštenja v sebi, morajo tiho biti, kajti Rusija le Nemce posnema in Prosom vrača, kar je od njih na posodo dobila. Na Spanjskem so duhovi še vedno silno razburjeni zarad Karolinov, ktere so jim Nemci zasedli. Dvakrat so poslali že jako odločen ugovor v Berolin, o kterem pa Bismark noče nič slišati. 25. avgusta menila okolica, kjer so le medvedje in volkovi gospodarili, v prijetna bivališča. Pridnim rokam pa se je ponudil vsakdanji zaslužek. Do leta 1803 so izdelovali le kovano železo. Za te dobe so naredili pa tudi livnico ter pričeli izdelovati razne reči iz litega železa. Ume so, da se je v teku časa do današnje dobe še mnogo zboljšalo. Jako pa se bode tii še povzdignila obrtnija, kadar bode železnica memo drdrala in pospeševala promet. Od leta 1874 ima občina tudi lastno šolo. Prvi učitelj je bil J. Dular, za njim pa V. Burnik in J. Koželj. Za šolo godnih otrok je okolo 200. Poduk v veronauku in dušnopastirstvo oskrbljuje župnik in kaplan iz Zužemperka. Statistični pregled. Občina ima 1526 prebivalcev, ki stanujejo v 261 hišah. Vasi jo pa teh-le petnajst: Vinkov vrh (56 preb.), Stavčja vas (161), Jama (192), Dvor (320), Mačkni hrib (20), Mačkova vas (112), Lašče (49), Sadinja vas (210), Skopice (JO), Trebča vas (134), Brod (15), Podgojzd (108), Kot gor. (49), Kot dol. (6.1) in Cegelnica (27). Po narodnosti je 1505 Slovencev, 1 Nemec in 9 drugih narodnosti. (Daljo prih.) posvetovali so se v ministerskem zboru, kteremu je kralj predsedoval. Minister zunanjih zadev je pre-čital odgovor ravnokar došel iz Berolina na drugi ugovor. Nemška vlada pravi, da zasedanje Karolinov po Nemcih nima nobenega posebnega pomena in taisto menda dobrih razmer med Nemško in Španjsko ne bo prav nič kalilo. Sicer pa Karolino niso bile nikake države lastnina, pravi nemški odgovor dalje, najmanj pa že Španjolcev, ki niso ondi niti jednega uradnika imeli. Kaj več o tem, pravi Bismark, bom pa še pozneje zinil. Španjolci so na to poznejo besedo radovedni, da začeli so pa vse pomorske častnike, ki so bili na odpustu, sklicavati pod orožje. Naj že bo kakor hoče, nekdo bo moral odjenjati-ali se bodo morali Španjolci vdati in Karoline Nemcem prepustiti, ali pa bodo morali Nemci Karolinom hrbet obrniti, sicer bo boj, hud boj. Posebno vanj tiščala menda ne bo nobena obeh prizadetih držav, posebno pa že Nemci ne, kterih pomorska trgovina bi bila takoj vničena, naj že potem bitko dobi kdor hoče. Francozje nameravajo leta 1889 napraviti razstavo v proslavljenje stoletnice, od kar se je okli-cala prva republika, oziroma kedar je jela pod groznim gospodarstvom nekterih francoskih poživinjenih krutnikov kri v potokih teči in to večinoma nedolžna kri, kajti falotje, ki bi bili šafot zaslužili, so ali sami za sodnike bili ali pa so se še ob pravem času umaknili. Med onimi nesrečnimi, ki so morali nedolžno svojo glavo pod sekiro položiti, bila je tudi hči naše cesarice Marije Terezije, francoska kraljica Marija Antonijeta, soproga Ludovika XVI. V očigled tega je čisto naravno, da se Avstrija tiste razstave no bo vdeležila, ako bi ji Francozje res značaj pro-slavljenja krvave republike dati hotli. In da ga ji bodo dali, je skoraj verjetno, kajti kar je prav rogo-vilastih, hočejo poprej še Nemce dobro nakresati, kar se mora zadnji čas do leta 1889 zgoditi, da se bode potem tega leta z razstavo ob enem napravil narodni praznik zmage francoske republike nad nemškim cesarstvom. Tako na Francoskem računijo ne-spravljivi radikalci, če bode pa račun kaj prida, pokazalo se bo pozneje. Ako na Francoskem zmerna politika na površji ostane, potem je pa prav verjetno, da ne bo ne enega in ne druzega, kakor le sama razstava brez kake proslave; take razstave se bode pa vsaka država lahko vdeležila iu tudi Avstrija se je ne bo branila. Naše slovstvo. Ant. Mart. Slomšeka „Zbrani spisi". IV. Različno blago. častite čitatelje „Slovenčeve" si vsojam posebič opozoriti na prelepo Slomšekovih „Zbranih spisov" IV. knjigo, različno blago, zbral, vredil in izdal Mihael Lendovšek, župnik Makolski, ktera je pred par meseci zagledala beli dan vsem Slovencem v veselje. Tii nahajaš poduka, iz velikega Slomšekovega duha prihajajočega, za vse stanove; vsakdo dobi v tej knjigi nasvetov, spodbudkov, ki ga bodo za vse dobro poživili, navdušili, po kterih se bodo pokrep-čale, mogoče tudi očistile, njegove rodoljubne težnje, vtrdili njegovi sklepi, oživili n»vi naklepi v korist vernega roda slovenskega. Slovenski duhovnik in učitelj učita se iz Slomšeka z ljubeznijo vdati se svojemu poklicu, v ljubezni mu služiti, v ljubezni do svojega roda posvetiti vse svoje moči. Ne skrivajmo, dragi rojaki, svojih slabosti. Zapaziti je, da se dandanašnji vzlasti učiteljskemu stanu posveti mnogo kandidatov, ki niso poklicani. Kdor nima ljubezni do naroda, do šole, do otrok, naj popusti učiteljevanje. Slomšek nas uči ljubiti svoj rod, ljubiti in delati za šolo, v tej ljubezni mladino vzgojevati. Drugi oddelek z naslovom: Narodna politika in pa narodno gospodarstvo, str. 183 do 353, spodbada vsakega zavednega domoljuba skrbeti za dušne in telesne potrebe milega naroda. Zdi so nam, da je naše podučevanje tako v cerkvi kot v šoli, v besedi in v pismu postalo preučeno, preabstraktno. Učimo se iz Slomšeka z narodom čutiti, misliti, govoriti po domače, podajajmo mu konkretnih naukov v politiki, v zakonoslovji, v narodnem gospodarstvu itd., in glejmo, da mu pridejo naši nauki ne samo pred oči, vtisuimo mu je v spomin in v srce, kar so zopet zgodi z naukom v ljubezni podanem, v jeziku narodu lahko umevnem, iz njega povzetem, milo donečem, kakor razun Slomšeka zmi malo slovenskih pisateljev. Tu je vse živo, vse v podobah; kratki reki, kijih kaj lahko tudi ne-učeni zapamti, se vrstijo za gladkimi stavki; pregovori in kratki ogovori preprezajo lahko tekočo besedo, polno misel globocih. Tretji oddelek str. 357—423 obsega „Razuo podučno tvarino" deloma verskega, deloma literarnega sodržaja. V tem zvezku se kaže Slomšek velikega rodoljuba, ki je iz ljubezni do svojega roda nastavil pero, kjer in kedar in s čemur je menil koristiti svojim rojakom. Na srci mu je bil njih dušni, pa tudi telesni blagor, „vsem je vse postal", da bi je ohranil v sv. veri in lepem krščanskem življenji, da bi je pa tudi gmotno povzdignil na višo stopinjo. Kdor to knjigo vestno pregleda, bo rad pritrdil besedam marljivega g. izdajatelja: „Zdaj še le vemo, kaj Slomšek veljii". Bog daj, da bi mogla kmalo V. knjiga zagle-dati beli dan. Da se to zgodi, je dolžnost vsakega rodoljuba razširjati SlomŠekove „Zbrane spise". Kakor si nekteri prizadevajo hitro izdati Jurčičeve spise, tako in še stokrat bolj, po vrednosti blaga, je dolžnost vzlasti slovenskega duhovništva in učiteljstva, da imamo kmalo pred seboj celega Slomšeka. Dr. J. L. Domače novice. (Predvčerajšnje mestne seje) vdeležilo se je 17 mestnih odbornikov. Župan g. Grasselli naznani, da je 18. avgusta prosil dež. predsednika barona Winklerja, da naj izvoli sporočiti Nj. Veličanstvu najvdanejša vošila Ljubljanske mestne občine. Presvitli cesar se je za ta dokaz vdanosti mestni občini potom deželnega predsedništva naklonjeno zahvalil. Dalje župan naznanja, da je bil v enaki zadevi pri g. deželnemu predsedniku 20. avgusta na rojstni cesarjevičinje Štefanije in 21. avgusta na rojstni dan cesarjeviča Rudolfa, za kar ste se cesarski Visokosti ravno tako zahvalili brzojavno potom deželne vlade. Mestni zbor zakliče živahno „živio!" Dalje župan naznanja, da je častital častnemu meščanu Ljubljanskemu, vitezu Miklosichu ob priliki njegovega odlikovanja z redom železne krone druge vrste. Vitez Miklosich se je izvolil jako prijazno zahvaliti pismeno. Praški župan dr. Oerny podaril je Ljubljanskemu mestu sliko mesta Prage iz leta 1606 v večni spomin prihoda Slovencev v Prago in v češko narodno gledišče. Župan Grasselli sporoča, da se bo podoba umestno shranila. Mestni odbor sklene po predlogu m. o. gosp. Potočnika Praškemu mestnemu odboru svojo zahvalo izreči za darilo. Prošnja deželnega odbora za odpeljavo vode iz Rudolfinišča pod Tržaško in Franc Jožefovo cesto v mestni kanal v Slonovih ulicah se usliši proti temu, da odgovornost za vsakojako škodo, ki bi komurkoli iz tega nastala, povrne deželni odbor. Za popravo ceste ua Grad pri sv. Florijanu se določi 1761 gld. 78 kr. in se bo delo še letos razpisalo. Za napravo ograj in korit na živinskem so-menji določi se 993 gld. 93 kr. začasno proti temu, da se bode predložil konečni račun. Za napravo kanala v Predilnih in Parnih ulicah priporoča m. o. Potočnik ponudbo barona Pittlna iz Dunaja, ki bi dotični kanal iz betona in cementa napravil za 2763 gld. 53 kr. M. o. g. Klein priporoča, da bi se naprava kanala izročila tukajšnjemu stavbarju Zupančiču za 3094 gld. 44 kr., ki bi kanal pozidal in s ploščami obložil. Ta predlog podpirajo tudi m. o. Pakiž, Bleiweis vit. Trsteniški in Ničman ter se je sprejel, ko je bil župan pojasnil, da se delo le tedaj izroči Zupančiču, če ta v pravem času položi varščino in pa od svoje ponudbe 18°/0 popusti. Čas za dovršitev zgradbe se določi do konec oktobra t. 1. Naprava amerikanske ledenice se gostilničarju Ederju v Švicariji pod Tivoli dovoli proti temu, da bode ledenica takoj lastnina mesta. (Cesaričinja Štefanija) obišče danes popoludne Trst. Popelje se tjekaj po morji ob 5. uri. (Stofniškemu dostojanstvu) odpovedal se je g. Wagner, zapovednik in stotnik Novomeške meščanske garde. (Postojnsko jamo) obiskalo je 21. t. m. več turistov avstrijskega planinskega društva ob priliki svojega izleta v Beljak. Bilo jih je blizo 90. V jamo spremil jih je c. kr. vladni sovetnik gosp. Gl o bočni k. V Postojni se jim je pridružila družba mladih francoskih alpinistov. Nemci so bili jako iznenadjeni zavoljo impozantne naravne lepote naše dežele in so najboljši vtis s saboj vzeli. Tudi ljudje so jim bili jako všeč in nobeden ni ničesar opazil, kar bi bilo le količkaj na našo na tujem po nemčurskih dopisunih tolikanj razvpito surovost spo-miujalo. Pač pa so vsi hvalili prijaznost in po-strežljivost našega naroda. To nam je v veliko tolažbo, kajti taki turisti so naši dobri prijatelji na širokem svetu. Kedar se bode zopet kaka grda laž tega ali onega lačnega škrica o našem narodu v nemških listih brala, imeli bomo v takih turistih dobrega zagovornika; kajti vsak, kdor je naše kraje obiskal, bo lahko rekel: „Ni res, kar se tukaj piše, sam sem bil ondi, pa sem ravno nasprotno obnašanje doživel." (O slovenski deputaciji) ki je bila 12. avgusta pri Njegovej ekscelenciji gosp. ministru baron P i n u, se iz Velikovca „Miru" piše: Bilo je 15 gospodov iz vseh strani Velikovškega volilnega okraja. Med njimi je bilo 5 duhovnikov, drugi so bili župani, odborniki in posestniki. Vodil je deputacijo gosp. deželni poslanec And. Einšpieler; drugi deželni poslanec gosp. Muri je telegrafiral v Velikovec, da zavoljo bolehnosti ne more priti k deputaciji. Ob 11. uri smo se podali na grad „Kohlhoff", kjer nas je prem. gosp. baron Pino dokaj prijazno sprejel. V kratkem govoru se je gosp. Einšpieler pri gosp. ministru zahvalil za čast, da je naše poslanstvo prevzeti blagovolil. Prosil je dalje gosp. govornik naj gosp. minister naše želje iu prošnje podpira. Zraven želj in prošenj, ki jih imamo vsi avstrijanski narodi, in ki so se v držanem zboru povoljno in srečno reševati začele, — zraven teh želj in prošenj imamo mi Slovenci še tudi narodne želje in prošnje in gospoda ministra in poslanca prav lepo in srčno prosimo, naj nam pomaga, da dosežemo vsaj enkrat, za kar se že skorej 40 let poganjamo in kar nam tudi naše postave obljubljajo in dovoljujejo. —Gosp. E. izroči gosp. ministru novo brošuro: „Die Kärntner Slovenen; ihre nationalen Verhältnisse und Bestrebungen", — ter reče: V tej knjižici najdete vzvišeni gosp. poslanec vse, kar zastran slovenščine želimo in prosimo; mislim da so naše želje in prošnje zmerne, postavne, pravične, lojalne in se dajo pri dobri volji lahko izpeljati. Vaša ekscelencija, je pristavil govornik, ste prvi in edini mož naše volje in našega zaupanja, ki smo ga poslali v državni zbor. Zatorej lepo prosimo, ne odtegnite nam svoje podpore in pomoči. Bog ohrani, obvaruj in blagoslovi Vašo ekscelencijo!" Po tem nagovoru je gisp. minister prijazno in srčno odgovoril, da bode izročeno knjižico dobro prebral in po naših željah in prošnjah storil, največ ko zamore, kar je nas vse neizrečeno razveselilo. Tudi z vsakim pričujočih gospodov so gosp. baron posaraem govoril. Nekteri so tudi naznanili svoje posebne prošnje: gosp. župnik Muden je gosp. ministru na srce položil železnico skoz Železno Kaplo in čez Jezerski vrh, — gosp. župan H lade je priporočal obstojuico (Haltstelle) pri Guštauji. — Slednjič nas je prijazni gospod peljal pod milo nebo, kjer smo pod velikansko smreko se razgledovali po neizrečeno krasni okolici. Pri sladkem vincu je gosp. minister napil nemško in slovensko rekoč: „Pijem na zdravje Slovencev!" Veseli „živio"-klici so doneli dalječ okoli. Ta avdijencija nam je spet nova priča, da smo slovenski volilci zadeli pravega moža. Kar smo v „Kol-hofu" videli slišali in doživeli, daje nam neomajljivo, trdno zaupanje in prepričanje, da pridejo za nas Slovence tudi na narodno stran boljši časi. (Tschinkelnova tovarna) za sladkor v Lobozicah šla je pri tretji eksekutivni dražbi pod uradno cenitvijo 451.000 gold. za 100.000 gold. Kupila jo je Anglobanka. (Lahom v Trstu) menda današnji čas tudi že sapo zapira; vsaj njihovo postopanje tako kaže. Nedavno zažgali so na oknu g. Dolenčeve tiskarne petardo, ki je pa le nekoliko pofrfrala in vsega je bilo konec. Menda niti počila ni dosti bolje, kakor bez-gova puška kakega samosrajčnika. (Tujec v avstrijski službi.) Tržaški magistrat podelil je službo v bolnišnici zdravniku dr. Osmoju, ki ni naš državljan, pač pa izvestuo goreč „irre-dentar", ker ga je magistrat v službo vzel. 0. kr. namestništvo pa te nastave ni potrdilo in je magistratu zapovedalo, da ima Osmoja takoj iz službe odpustiti. Magistrat je pa vložil zanj priprošnjo, češ, da ga sedaj ne more odpustiti, ker je nenadomestljiv. Mar li res? (Tudi nekaj!) Začasni magistratne pisarne praktikant Julijan Clemencich v Trstu, in Julij Kercich, do sedaj v zastavnici, imenovana sta za brezplačna stalna praktikanta magistratne pisarne v Trstu. (Strašna nesreča) zgodila se je v torek popoludne v Tržaškem Lloydovem arzenalu. Popoludne ob 2. uri so sliši strašanski pok na parniku „Argo", kterega so nekaj popravljali v arsenalu. Zakadi se strašno, in zdaj se tudi sliši klic na pomoč. Pomoč je bila precej pri rokah; toda kaj se pokaže ljudem, ki so prihiteli na pomoč? Veliki kotel je počil in na tleh je ležalo ranjenih 14 mašinistov, kurjačev iu drugih delavcev, ktere vse so precej v bolnišnico prenesli ; — ali že mej potom sta umrla dva in po noči v bolnišnici so umrli še drugi trije, toraj dozdaj skupaj 5 mrtvih, in sicer: kurjač Lavič Simon iz Šibenika, Kovačevič Prosper, mornar iz Lisine, Furlan Anton, kurjač iz Trsta, Konatič Simon iz Spleta in Hudnik Nikolaj, mornar iz Šibenika, toraj skoro sami Dalmatinci. Močno ranjeni leže v bolnišnici: mašinist Ferdo Alcaini iz Trsta, drugi mašinist Viktor Dvor-zak iz Trsta, Josip Bayer, slikar iz Trsta, mornar Skudnik Nikolaj iz Šebenika, Ivan Buzzier iz Bo-vinja. — Vsi drugi so lehko ranjeni in so sami dalmatinski mornarji. Nesreča je velika, ker vsi mrtvi in ranjeni so oženjeni in0, imajo polno otrok. Kdor je videl včeraj popoludne jok in stok ubogih žen in otrok v bolnici, temu pač ni moglo ostati suho oko. — Jutri bode pogreb 5 mrtvih. Gotovo se bode vdeležil pogreba skoro ves Trst. — Sodnijska komisija že pridno preiskuje vzroke nesreče in se bode kmalo pokazalo, kdo ima kaj krivde v tej strašni nesreči. („Ed.") (Novost.) V založbi Morica Perlesa na Dunaju je izdal Gustav Freytag zemljevid letošnjih državnih volitev. V tem je videti kraj volitve, ime izvoljenega poslanca. Po barvi se razločujejo celo volilci in voljeni; mar li so: Nemci, Čehi, Slovenci itd.; potem ali klerikalni, konsevativno-vladni, liberalci, antisemiti itd. Zemljevid je res prav zanimiv ter veljii 50 kr. Velečastitim gg. volilcem mesta Idrija! Ne morem niti o borbi, niti o zmagi govoriti, ko mi je prijetna dolžnost, v skromnih besedah izraziti svojo najglobokejšo, prisrčno zahvalo na častni izvolitvi za deželnega poslanca. S to izvolitvijo ste, velečastiti gg. meščani, sijajno dokazali Svojo dobrosrčnost, iskreno hvaležnost, domoljubje in složnost. Preprijazno sodeč moje malostne zasluge za Idrijo v dobi mojega devetletnega ondotnega službovanja in laskavo priznavajoč mojo dobro voljo, koristiti mili naši domovini, ste z uzorno dostojnostjo, mirno in soglasno, in kar je najlepše, popolnoma prosto zjedinili se, izročiti meni častno in prevažno nalogo, da Vaše in deželne koristi zastopam v visoki deželni zbornici. Kolikor bode v mojih močeh, bodem vestno trudil se, hvaležnim biti za izročeno mi dostojanstvo ter skazati se vrednim za veliko zaupanje; nikdar pa ne bodem zgrešil vodila, da vspešno delovanje deželnih poslancev zavisi največ od njihove vzajemnosti in dobrohotne podpore vis. c. k. vlade. Slava! V Ljubljani, 27. dne avgusta 1885. Feliks Stegnav. Telegrami. Dunaj, 26. avgusta. Ruski gostje so so ob 10. odpeljali. Na kolodvoru so se poslo- vila obojih spremstva. V salonskem vozu sta so cesarja trikrat poljubila in objela; prav tako prijazno je bilo slovo drugo gospode. Car jo zaklioal pri odhodu „à revoir", na kar mu je cesar Franc Jožef odgovoril „à revoir j'espére bientôt". Zbirov, 27. avgusta Cesar se je pripeljal semkaj. Sprejeli so ga nadvojvode, generali, cesarski namestnik, gosposka, duhovništvo, rudarji iti pevska društva. Ob slavoklicih vse-del se je na konja in se jo podal k vojaškim vajam. Kromeriž, 27. avgusta. Car je podelil grofu Taaffe ju Aleksandrov Nevski rod I. vrste; ministru Orczyju iu državnemu tajniku Szôgyenyiju red belega orla I. vrste in cesarkemu namestniku grofu Schôn-borntt Anin red I. vrste. Knezu Hohenlohe pa veliki križ Andrejevega rede v bri-ljantih. Kalnokyja je car sprejel v privatni avdijenci. Ko so se drugi z lovom zabavali, imela sta državnika Giers iu Kalnoky državne pogovore. T u j c i. 25. avgusta. Pri Maliču: Danzinger, trgovce, z trg. pot., z Dunaja. — Alojzij Schrotter, komisar, iz Brna. — Maks Hermann, c. doljice. — Fuehs, zasebnik, iz Kokre. Pri Slonu: H. Schlesinger, zasobnik, s soprogo, iz Pariza. — Viljem Grosser, trg. pot., z Dunaja. — Alf. Baumgartner, trgovec, iz Salzburga. — Vojteli Grlnim, župnik, iz Kiklingena. — Kari Brnekner, trgovec, iz Szegedina. — Janez Lilek, duhovnik, iz Linca. — Frane Mašič, vpok. fin. okr. komisar, iz Gradca. — Sam. Namias in A. Rakonovič, zasebnici, iz Banjaluke. Pri Južnem kolodvoru: A. Caraeasi, zasebnik, iz Trsta. — A. Endres, zasebnik, z družino, iz Gradca. Pri Avstrijskem caru: Lovrenc Perko, dijak, iz Poljane. Pri Vi fantu : Janez Starlha, iz Semiča. — Frane Pchani, posestnik, iz Žužemperka. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 27. avgusta po 100 gl. (s 10% davka) Dunaja. — Mokcj, c. k. finančni nad-k. poročnik, iz Ra- Papirna renta 5 «j Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije .... London ..... Srebro ..... Francoski napoleond. . Ces. cekini ..... Nemške marke .... 82 gl. 83 „ 108 99 S08 288 124 9 5 61 80 35 70 75 70 60 88 V, 89 15 kr. | Ivan I^apajne v Krškem J je izdal in ima v zalogi sledeče (30) $ knjige in knjižice za ljudske šole in učitelje: a) Praktično metodiko . . . cena — gl. 80 kr. b) Prvi poduk....... „ — „ 00 „ c) Fiziko in kemijo .... „ — „ 60 „ c) Prirodopis..............„ — „ 56 „ d) Zemljepis..............„ — „ 26 „ e) Geometrijo..............„ — „ 24 „ f) Malo fiziko.........— „ 23 „ g) Domovinoslovje . . v . . . „ — „ 20 „ h) Pripovesti iz zgod. Štajerske „ — „ 6 „ i) Opis krškega okraj. glav. . „ — „ 30 „ j) Zgodovina Staj. Slovencev . „ 1 „ 20 „ Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne pisanke in risanke, mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovcnsko-nem-ški zemljevid Avstrijsko-Ogerske, cena 1 kr., in zemljevid Krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr. Vožnji red eesarjevië Riidolfove železnice. Iz Ljubljane v Beljak. Iz Beljaka v Ljubljano. O h o lui i vlaki OhoI» P o 81 a j e «t. 2018 št. 2014 št. 2016 št. 2012 Postaje I>o »oči zjutraj dopoldne zvečer Ljubljana j. k..... 1215 040 11-40 6-35 Beljak j. k..... Trbiž...... Ljubljana R. k..... Vižmarje...... 1219 044 11-45 6-39 1229 0-53 11-55 0-48 Rateče-Wcissenfels . . Medvode...... 12 41 7- 4 12- 7 6-59 Kranjska gora . . . 12-56 7-17 12-21 7 12 Dovje...... 112 7-31 12-38 7-26 Jesenlco..... Podnart ...... 1 30 7-48 12-56 7-43 Radovljica...... 1-48 8- 5 113 7-59 1 55 8-12 1 -24 8- 8 Radovljica..... Javornik ...... 2 10 8-29 1-40 8-25 Podnart...... Jesenice ...... 227 8-39 1-57 8 33 Kranj...... Dovje....... 2-47 8-56 218 8-49 Loka ...... Kranjska gora .... 316 0 21 2-48 9 11 Medvode..... Rateče-Weissenfels . . . 3 31 9-37 3- 3 9-24 Vižmarje..... Trbiž....... 3 48 9f>5 3-20 9-38 Ljubljana R. k. . . . Beljak j. k...... 458 11-30 4-50 10-24 Ljubljana j. k. ... zjutraj dopoldne popoldne zTcfcr it. 2017 št. 2011 št. 2015 št. 2013 po noči zjutraj lopolduo »opoldne 10-50 6-39 11-51 4-42 12-36 7-28 110 6-20 1- 1 7.44 1-30 6-39 1 32 7.57 1-46 0-53 1-55 8-22 219 719 2-23 8-41 2-43 7-41 2-30 8-47 2-50 7-48 256 9- 6 315 8-13 3- 3 912 3'22 8-21 3-27 9-29 3-44 8-44 3-47 9-45 4- 2 9- 3 4 6 9-59 4-20 9-20 4 21 1012 4-34 9-34 4-34 10-23 4-46 9-46 4-44 10-31 4-55 0-55 4-50 10-35 5- 10,— zjutraj zjutraj j popoldne zvečer