ila ni.ih- -U 3eia ned — Mari] List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna itevilka 20 lir, na šestih straneli 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. naditr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Proletarci vseh dežel, združite se! U« Kr' OBNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 18 (291) rina S. TRST - SOBOTA, 1. MAJA 1954 CENA 25 UR {Živel Prvi maj, dan borbe za mir elo, svobodo in ustanovitev STO! ___M___,_|______ _____ iaja za n ski z D», 21. M alfi ' 11.45 F rat Državljani! Delovni ljudje! Z zahtevi /)o prepo- Tudi letos se boste zbrali in proslavili Praznik dela, Prvi maj. metijs-kaj Vse pa preveva zaskrbljenost pred atomsko vojno, zaskrbljenost, ki jo povz.ro- 'zares j <‘ajo eksplozije vodikovih bomb. icerfzaj Manifestirajte, pridružujoč svoj glasu stotin milijonov ljudi tsratuzevjvedi atomskega orožja! V Ženevi so se sestali predstavniki petih velesil : Združenih držav. Velike Britanije, nacek: s Pratici je, Kitajske in Sovjetske zveze, da bi diskutirali o miru v Koreji in o prekinitvi ■gsk.i: «0 sovražnosti v Indokini. Manifestirajte, zahtevajoč, da se doseže sporazum iu da se mulijo mir, svoboda in neodvisnost narodom Koreje in Indubbie. Zahtevajte, da se na tej konferenci olinovi diskusija za enotno, demokratično in po želj 21. Rad ion: «Pr it - Resp Fantazij . cerZvF "itr°lP ih no Nemčijo in za avstrijsko mirovno pogodbo. teina -nosi. ■oratovi ničrna P i oktet - 22.30 jmorstvl e fiutai ulturni ■t piani e - 22.1 dvoran oarvni . Warni tarvni (La Sj . Metro se polì tis prot' ; co nuj 1 film. >novi. nantni t i). Wa' V Rimu in Beogradu, v Washington!!, Londonu in Parizu se govori o rešitvi tržaškega vprašanja z barantanjem, z razkosanjem. Išče se kakršna koli rešitev, ne da bi nas vprašali za mnenje, da bi lahko združili Italijo in Jugoslavijo v balkanskem vojnem po j«!-Paktu in da bi olajšali vstop Italije v «Evropsko obrambno skupnost». To bi pomenilo he samo za vselej potrditi razdelitev našega Ozemlja, marveč nas obsoditi, da bi ostali ameriško vojaško in strateško oporišče v vsemi hudimi posledicami. Odklonite barantanje ! Zahtevajte ustanovitev STO. ki pomeni združitev obeh con, Umik okupacijskih čet, obnovitev demokratičnih svoboščin in narodnih pravic, prijateljstvo s sosednimi narodi, mir, delo in svobodo. Spletke in naklepi so pahnili naše ozemlje v čedalje težjo gospodarsko krizo. Brezposelnost. «Barake». Izseljevanje v Avstralijo. Razlaščevanje zemljišč. Stečaji. Katastrofalni položaj za obrtnike, male trgovce, male industrijee. Manifestirajte, zahtevajoč delo ! Boljše mezde! Manj taks! Več trgovske izmenjave ! Izkoriščajoč naš žalostni položaj, podpihujejo nacionalizmi sovraštvo in mržnjo med harodi, prav posebno pa med delovnimi ljudmi. Naj ho letošnja manifestacija Prvega maja velika manifestacija proletarskega ttiternacionalizma in bratstva med narodi! Agenti okupatorja in delodajalcev rovarijo, da bi razdvojili delavce, da bi omogočili nadaljevanje razdvojitve delavskega razreda zato, da bi postal nesposoben braniti Moje interese in izboljšati svoje življenjske in delovne pogoje. Enotno manifestirajte, ker samo z enotnostjo bodo mogli delovni, ljudje zmagali f borbi za emancipacijo! aìraiw Državljani! Delovni ljudje! 6. in oči jtpf °hčine! Pozdravile ob tem dnevu brate, ki se v Italiji in Jugoslaviji pogumno borijo zato, 9 30 J Ba se osvobodijo izpod suženjskih okov. Združite se z delovnimi ljudmi, ki manifestirajo v vsem svetu, v deželah socializma, v kapitalističnih in kolonialnih deželah svojo voljo po miru in svoje težnje po Pravičnejšem, po srečnem in naprednem člo veslu ! ŽIVEL PRVI MAJ ! ŽIVELO BRATSTVO MED NARODI ! ŽIVEL MIR ! ŽIVEL SOCIALIZEM ! Komunistična partija STO Tržaška federacija P.S.I. Zveza komunistične mladine STO Mladinsko gibanje P.S.I. i film » lifensoi'1 Artisti I 3 predi1 ->b ned* ob iti, 19.30: «■ lo sel : se pol A i: «Uje' » (Pf, erta), t eio). b 17.3», STOTI TITOV PREDLOG PROTI INTERESOM TRSTA ( nove male orali našemu ozemlju! Ob koncu preteklega tedna so tiskovne agencije poročale, da je jugoslovanska vlada sporočila Londonu svoje najnovejše stališče glede tržaškega vprašanja. Londonsko zunanje ministrstvo je takoj demantiralo to vest. obenem pa potrdilo, da se vodijo pogajanja za sklenitev sporazuma, ki naj bi privedel do delitve Tržaškega o- Načrt, ki naj bi ga bila jugoslovanska vlada predložila britanskemu zunanjemu ministrstvu, predvideva odstop večjega dela cone A STO Italiji. Listi pravijo, da je Jugoslavija pripravljena odstopiti Italiji mesto Trst s hodnikom, ki bi šel od sedanjega devinskega bloka do Miljskega zaliva. Nova meja bi po tem na- zemlja med Italijo in Jugosla- Črtu tekla od Devina ob želez-vijO. Rimski uradni krogi so j niški progi do nabrežinske reagirali na ta domnevni jugoslovanski načrt, izjavljajoč, da vlada ni prejela nobenega obvestila. Kljub temu se je zvedelo, da je zunanji mini ster Piccioni, ki je bil v Parizu na seji NATO vodil pogajanja z angleškimi, ameriškimi in francoskimi predstavniki tudi glede tržaškega vprašanja. Zgleda tudi, da mu je Bidault predložil načrt, ki je tisti, o katerem se že več tednov govori in o katerem je pisal «Corriere di Trieste». postaje ,od tam ob kraškem robu pod Opčinami in ob trbiški cesti do Miljskega zaliva. Istočasno beograjska vlada zahteva mednarodni status za tržaško pristanišče in «načelna jamstva» za tržaške Slovence, ki bi po tem načrtu prešli pod Italijo. To je dejansko načrt, o katerem smo že pisali v zvezi z vestmi, ki jih je «Corriere di Trieste» objavil iz Beograda in katerih ni mogel nihče demantirati. V sredo pa je prišla iz Ri- Žene in možje Trsta, miljske, dolinske, zgoniške, repentabrske in nabrežinske «Petro1' je v Hetni Rep»8 1 o d s; in fi0* ga v : jet na Ikre val Ostanite na svoji tržaški rodni grudi Ze zopet žalostni odhod tržaških ljudi iz našega inasta, ki jim zaradi sedanje pogubne gospodarske politike in zaradi teškega političnega ozračja ne more dajati zaposlitve in kruha, V torek zvečer ob i9,30 je odpotovala iz Trsta druga grupa tržaških emigrantov v Avstralijo. Sestavljena je bila iz 750 oseb, med katerimi je bila večina mladincev. Odpeljala jih je ladja «Toscana», ki br prispela v Avstralijo čez 42 dni. Naše prebivalstvo je bilo blizu teh svojih sinov do zadnjega trenutka. Ze okrog 15 se je začela zbirati ob glavnem pomolu velika množica ljudi, ki je ob 17. uri, ob poprej najavljeni uri za odhod, prepla- V PONEDELJEK SE JE ZAČELA V ŽENEVI TOLIKO PRIČAKOVANA KONFERENCA 1 santi stepa1 j er je ilapevj roč tli i. Nje* v več»1 gotovil d 7. ! e sam0 voi zrn1 a žen°. V ;Cu En Lai in Molotov se zavzemata ia rešitev vprašanja Koreje in Indokine Severnokorejski predstavnik Nam 11 predlaga načit za združitev Koreje, kateremu se je pridružila kitajska delegacija - Molotov za evakuacijo ranjencev iz Dien Bien Fuja j. Ponedeljek se je pričela 1 sam0 ^nar°dna konferenca v Ze-iz ul. >i!’ na kateri rešujejo pereča rupil * JSl)a vprašanja, predvsem samN . li|šanje Koreje in Indokine. e|ilci vojne so si mnogo pri-losesti ^6 v ali za to, da bi razdrli v 5 , 'herenco, še preden se je ta ko so‘ resnici pričela. Vendar pa i dij» iim to ni posrečilo. Tudi tekočih ' «t so zmagale sile miru. Te 1 odl° 0 prisilne tudi tiste oblastni-L ki jim ni do tega, da se ure-t ,n l'° pereča svetovna vprašalno ’ da 80 sedli za zeleno mizo umr|lV Pričeli razpravljati, kot se 24,Jfrdobi. ==^\ ženevska konferenca je velini« svetovnega pomena. Za LA» Lt' je tem večjega pomena tudi ;bian°L ker so na njej prisotni tufi L Predstavniki LR Kitajske in 't Verne Koreje. LR Kitajska tA1 u1- Prvič nastopa kot sve-n,na velesila. Dulles je že prvi dan U8al konferenco obsoditi vdlij °PaSt s tem’ da »e ospora-^ Kitajski pravico, da se sVe:e21 konference v svojstvu dit6|°Vne velesile. Ameriški vo-ttitj Jl se sploh nočejo sprijaz-j« c(r 2 realnostjo. Toda prišlo tggkompromisa, zaradi kate-tgjs, ne trpi na ugledu LR Ki-kr6s a'Aako se tudi tokrat niso nameni Fosterja ke *a- Zasedanjem zaenkrat Predsedujeta niti Amerika, niti Kitajska. Potek prvih sej konference je bil dober. Zaradi tega je svetovna javnost zelo optimistična v predvidevanju poteka celotne konference. V torek je na konferenci govoril severnokorejski zunanji minister .Nam II. Predložil je vrsto konkretnih in izvedljivih predlogov glede čimprejšnje sklenitve miru in združitve obeh deiov Koreje. Predlagal je, naj bi v obeh delih Koreje razpisali svobodne volitve, na katerih bi izvolili enotno korejsko zbornico, katera bi potem imenovala enotno demokratično vlado. Obenem je predlagal tudi, naj bi okupacijske čete zapustile deželo v teku šestih mesecev. ' Južnokorejski zunanji minister pa je v svojem govoru izlil ves svoj protikomunistični žolč in odločno odbil vsak predlog, ki bi predvideval umik ameriških čet ter mirno združitev Koreje. Dejal je, da se morajo volitve v Severni Koreji vršiti pod kontrolo samo enega vojskovalca, t. j. OZN, in da se upira umiku ameriških čet iz Južne Koreje. Do 'sedaj je bila najbolj važna seja od srede, na kateri je nastopil ministrski predsednik in zunanji minister LR. Kitajske Cu En Lai. V svojem go- voru je Cu En Lai poudaril, da se morajo Amerikanci sprijazniti z zgodovinskim dejstvom obstoja ljudske Kitajske. Rekel je, da Kitajska ne bo dopustila napadalnih manevrov v Aziji in da je zato pripravljena sprejeti kakršen koli predlog za združitev vseh azijskih dežel za onemogočitev agresije. Dejal je tudi, da Kitajska ne bo mogla nikoli priznali ameriškega napada na Formozo, ki jo smatra za svoj estavni del. Prav tako je odgovoril na Dullesove napade, češ da sta Kitajska in Koreja napadli Južno Korejo in razkrinkal zgodovinsko odgovornost ZDA za vojno v Koreji. Cu En Lai je poudaril da Kitajska ne bo dopustila ponovne oborožitve Japonske ter da je pripravljena podpreti predloge za mirno rešitev indokitaj-ske vojne Podprl je predloge severno korejskega predstavnika Nam Ha glede združitve Koreje in rekel, da se združitev dežele ne more doseči, če bodo ostale v Južni Koreji ameriške čete. Ob zaključku je poudaril, da je zavezništvo Kitajske s Sovjetsko zvezo najboljši porok za onemogočitev vsakega napada in za dosego miru v Aziji in v svetu. (Nadaljevanje na 6. strani) V sredo sé je v Trstu zi i dilo nekaj, kar se lahko primeri le v ozračju zakrknjenega protikomunizma in okupacijskega režima. V cerkvi Sv. Antona novega se je v sredo zjutraj zbralo kakih 300 ljudi okrog nekega v i'alnino in republikinsko trobojnico zavitega katajalka. Dva duhovnika s tremi strežniki sta opravila slovesno in peto žalno maio. Ob koncu je zadonela pesem «II Piave mormorava», dočim je skupina prisotnih poskočila v strumno držo, dvignila desno roko v fašistični pozdrav. To je bila maša za Mussolinijem, ki ga je pred devetimi leti zadela pravična ljudska kazen za vse zločine, ki jih je zakrivil proti italijanskemu in drugim narodom na svetu. Potegavščina pa se s tem rii zaključila. Po maši se je zbrala skupina kakih 50 ljudi, ki je v koloni in z vencem od MSI odkorakala proti spominskemu parku na mesto, kjer je nekdaj stala plošča umrlih jašistov. Tam je ta skupina položila venec, nekdo je zakričal «Viva il duce», ostali pa so odgovorili «A noi!». Potem so se «junaki» razšli. K temu je še treba dodati, da se je žalni obred vršil 50 korakov proč od kvesture in da je (co- itala skupina policistov, ki niso niti z eno kretnjo motili fašističnega izzivanja. vila vse obrežje do hotela Ex-celsior. Obrazi stoječe množice ljudi so bile resni, žalostni. Ko je ladja odšla, se je na tisoče rok dvignilo v poslednji pozdrav tem dragim sinovom naše zemlje. Iz tisočev oči so začele kapljati solze, tisoči grl so spregovorili slovo. Ze drugič, torej, se naše mesto in naše področje poslavljata od večje skupine ljudi, ki gredo na slepo srečo iskat nekaj dela in kruha. In zgleda, da bo tretja skupina odšla že 12. maja in da ji bodo sledile še druge skupine. Ljudje se z grozo sprašujejo: Ali prav res hočejo sprazniti naše mesto, naše vasi, naše hiše. Ali res hočejo prisiliti naše prebivalstvo, da se samo ohromi in da zapusti svojo rodno grudo? Ne, ne smemo dopustiti, da bi se naši ljudje podajali v tujino. Tu mora biti in je lahko dovolj dela in kruha za vse, celo za tiste, ki bi prišli v naše mesto. Tržaške tovarne, tržaška trgovina in obrt lahko zaposlijo vse naše ljudi. Zato pa e treba spremeniti politiko, e treba začeti izvajati resne ukrepe za oživitev našega gospodarstva, je treba predvsem .premeniti dosedanjo politiko mešetarjenja z našim Ozemljem. Naše ljudstvo lahko s svojo oorbo prepreči, da bi šli drugi tisoči Tržačanov v tujino, če se bo oklenilo svoje pravične zahteve po ustanovitvi STO, ki bo lahko nudilo vsemu prebi- To se. je zgodilo v Trstu v go- j va]stu mirn0 življenje. Tu je spodovem letu 1954, devet let po njih mest0 borbe in življenja SnaH0Petni,. i!] I Naj bo naše geslo: Ne zapu- ščajte rodne grude, ostanite vet let po končani vojni, devet let po začetku anglo-ameriške okupacije, devet let po zaključku slavne partizanske epopeje. Nedeljo prej pa se je morala vršiti proslava ljudske vstaje v Severni Italiji v Kinu ob morju, ker je bila prepovedana najavljena proslava v kinu Auditorium. Polk. Poden ni hotel za to prepoved podati pojasnil, čeprav jih je bil dolžan po zakonu od 90 let nazaj. Fašisti pa so se lahko svobodno zbrali okrog svojega katafalka, so lahko svobodno izzivali tržaško prebivalstvo s svojo kolono, s svojimi fašističnimi pozdravi in s svojim poveličevanjem Mussolinija, Tako je torej stanje v našem mestu. Proti partizanskim manifestacijam se nastopa, fašistične pa se dovoljujejo. Prav gotovo, da je nekaj takega nepojmljivo za naše čase, razumljivo pa je, če pomislimo, da se hočejo spraviti na "'noge nemški revanšisti in vsi ostanki potočenih fašističnih band. Na vsak način ne bo prebivalstvo dopuščalo več sličnega izzivanja s strani fašističnih iz- vsi doma! ma druga vest. Zgleda, da se rimska vlada iz prestižnih razlogov zelo upira proti tej «rešitvi», s katero bi se morala za vedno odpovedati coni B. Zato je veleposlanica Luce predlagala, naj bi se tržaško ' prašanje pustilo za deset let tako, kot je danes. To bi pomenilo, da bi moralo trajaV obstoječe stanje še deset let s priznanjem jugoslovanske uprave v .coni B, kar _bi nedvomno predstavljalo priznati priključitev tega področja k Jugoslaviji, in z razširitvijo ilalijanske civilne oblasti tud; na tiste sektorje, ki so še vedno v rokah Anglo-amerikan-cev. Anglo-ameriške čete pa bi še vedno ostale v Trstu in tako še nadalje spreminjale naše mesto v ilegalno strateško oporišče Atlantskega pakta it, sedaj po izjavah Tita v korist E OS in ponovne oborožitve Nemčije, tudi v opoi-šče EOS. Prejšnji četrtek je Tito v Beogradu zelo jasno dejal, da je Jugoslavija pripravljena na sporazum z Italijo in da je zato napravila velike koncesi.e. In res te koncesije so odstop večjega in najvažnejšega dela cone A Italiji. Vsekakor je prišla kravja kučija z našim Ozemljem in našim prebivalstvom, ki ga nihče noče vprašati za mnenje, do točke, v kateri je lahko vse mogoče. Ni rečeno, da ne bodo zahodniki v kratkem ponovili kakšen predlog, ki bi o-budil neslavno propadel sklep 'd 8. oktobra. Tržaško prebivalstvo je brez razlike poklicano, da se ne pusti izigravati od kravjih prekupčevalcev, ki mu skušajo krojiti najbolj žalostno uso do. Titova vlada je ponovno v teh dneh dokazala, da so jl narodni interesi tržaških Slovencev in narodov Jugoslavije deveta briga in da se rajši bavi z vprašanjem, kako bi pomagala nemškim revanši-stom na noge kako bi okrepila protisovjetski napadalni sistem ameriških imperialistov in kako bi dosegla sporazum z Italijo na podlagi izdajstva interesov tržaškega prebivalstva Slovenci in Italijani STO odločno odklanjajo vsako rešitev. ki bi uničila naše Ozemlje. Danes je vedno več ljudi, ki se prepričujejo, da je ustanovitev STO edina možna rešitev. edini izhod iz sedanjega nevarnega položaja. Naše pozicije so boljše, kot so bile pred 'eli. Samo vztrajati moramo na naši zahtevi proti vsakemu mešetarjenju, proti kravjim kupčijam, proti delitvi Trža-I škega ozemlja. Se z večjo močjo moramo zahtevati ustanovitev STO, ker je prav ta rešitev tudi eden izmed pogojev za zmanjšanje napetosti v svetu. Zaupajmo v svoje sile, o-krepimo svojo borbo, ker je z nami Sovjetska zveza, ker je z nami velika Kitajska, ki je prvič sedaj nastopila v vlogi velesile v Ženevi. Preprečimo da bi nas Tito prodal! V Trstu Jutranji spored : Ob 6: Budnica Prvega maja po mestnih ulicah (godba Rinaldi). Ob 3,30: Zbiranje udeležencev povorke na trgu ira i Rivi v Rojanu. Ob 9: Odhod povorke iz Rojana: preko ul. Rojano, drevoreda Miramare, ul. Ghega in ul. Carducci do trga Garibaldi. Ob 10: Zborovanje na trgu Garibaldi Govorila bosta tovariša Franc Gombač Ernesto Radich Za Komunistično partijo STO in tržaško federacijo PSI bosta prinesla pozdrave tovariša Vittorio Vidali Giacomo Benini pri Sv. Popoldanski spored: Prvega maja bo na občinskem stadionu Soboti z začetkom ob 15. uri velika Telovadna in folklorna prireditev z naslednjim sporedom: 1. Tradicionalni mimohod delavcev in kmetov, telovadcev, športnikov, folklornih skupin; 2. Nastop pionirjev; 3. Telovadni nastopi: a) «Delo na polju»; b) «Ribiči»; c) «Perice»; č) «Delavci na delu»; 4. Tek na 3000 metrov; 5. Baletni nastopi; 6. Množični telovadni nastop. Kratke nagovore bodo imeli tovariši Giancarlo Pajetta Marija Bernetič in Salvo Tciner V Miljah Ob 6,39: Budnica po mestu. Ob 10: povorka krene izpred Ljudskega doma na trg Marconi, kjer bo ZBOROVANJE na katerem bosta govorila tovariša Bonomo Tominez - Karel Šiškovič Ob 14: Iz Milj bo odpotoval proti Scalo Legnami parnik, ki bo peljal Miljčane. ki se nameravajo udeležiti prireditve na stadionu pri Sv. Soboti. V Nabrežini Ob 6,39: Budnica po trgu Ob 9,39: zbiranje prebivalstva na trgu. Sestava povorke, ki bo šla po glavnih vaških ulicah s povratkom na trg. Nato bo zborovanje, na katerem bosta govorila tovariša Dušan Lovriha - Antonio Gattonar V Križu Ob 6: budnica po vasi in po bližnjih vaseh zgoniške občine Od 8 do 14: na dvorišču gostilne Delorenzi razne športne tekme. Ob 14: pred gostilno Delorenzi zbiranje prebivalstva za povorko, ki bo šla po glavnih vaških ulicah do Kro-žade, kjer bo zborovanje. Govorila bosta tovariša Ado Slavec - Giuseppe Muslin lono, ki je šla k Sv. Justu, sprem- mečkov! Vedno smo rekli, da so titovci zastavili na Montu sramežljivost in čast. Tudi molk je za njih nekaj zelo protislovnega. Ko bi bilo boljše, da bi molčali, govorijo in nočejo sprejeti naših predlogov za objavo vseh tistih huda-losti, ki jih prinašajo njihovi listi iz Jugoslavije; ko pa bi bilo boljše, da govorijo in povedo svoje mnenje o Titovem prodajanju tržaških Slovencev Italiji in o vodikovi bombi, molčijo, kot da bi jih ne bila mali rodila z jezikom. No, prejšnji petek so že zopet zamudili lepo priliko, da bi sramežljivo molčali. Na prvi strani svojega «Primorskega» so objavili dve vesti, ki sta najboljši dokaz Prijatelji Kosselringa sta «Le Monde», u katerim se pravi, da je treba oborožiti Nemčijo in da je treba podpreti ustanovitev EOS. To je pač pravcato izzivanje našega junaškega prebivalstva, izzivanje tisočev in tisočev borcev za svobodo, mater paatih, vdov, sirot. Po eni strani licemersko proslavljanje žrtev Hitlerja, po drugi strani pa poudarjanje Titove politike v korist o-borožitve Hitlerjevih dedičev. Ali mislijo tržaški titovci, da titovske nesramnosti in izzivanja, j so naji ljudje slepi, ali mislijo, Na uvodnem mestu so se na široko in dolgo razpisali o «proslavi» žrtev nacističnega barbarstva v ul. Ghega. Na isti strani, blizu uvodnega mesta in spodaj pa so objavili govor svojega poglavni-ka Tito v Beogradu in njegove izjave dopisniku francoskega li- do jih lahko nemoteno vodijo za nos? Dejstvo je tudi, da Dekleva in Laurenti nista bila najprimernejša človeka za proslavo žrtev iz ul. Ghega, ker ne predstavljata nobenega svetlega lika naše NOB. Dekleva ne vemo, kje je bil, ko so umirali naši ljudje. Laurenti pa je, zgleda, imel za sestro vohunko Gestapa, ki je bila poslana v hribe, da bi jo likvidirali, in ki se sedaj, kot zgleda, sprehaja po Beogradu. Ali jih ni sram, da se upajo nastopati pred našo javnostjo na ki podpirajo Titov načrt o delit-tako nesramen način? Dvigati j vi Tržaškega ozemlja na podlagi hvalnice nemškim revanšistom, priključitve večjega dela cone A da. Drugi dan je «Primorski» objavil žolčno polemiko, v kateri pravi, da so kominformisti kot... tat, ki kriči «Primite tatu!», češ da smo mi krivi, da obstaja nevarnost priključitve Trsta in cone A Italiji. Večje nesramnosti pač ne more biti na svetu! To govorijo prav tisti od «Italijani lahko dobe Trst», tisti, ki že vrsto let ponujajo Trst Italiji, tisti, zahtevali njihovo oborožitev zato, da bi lahko ponovili pokolj iz ul. Ghega Naši ljudje naj torej vedo, s kom imajo opravka: z navadnimi provokatorji, z ljudmi, ki so zavezniki nemških revanšistov. * * * Izvršni komite naše partije je '■ soboio objavil poziv prebivalstvu. s katerim opozarja na nevarnost, ki preti našemu Ozemlju s strani kravjih prekupčevalcev iz Zahoda, Rima in Beogra- Itallji, cone B in dela cone A k Jugoslaviji! Kdo je tat. ki kriči «Primite tatu!»? Prav krog tistih ljudi, ki se zbirajo okrog «Primorskega» in ki te dni molčijo o vsem mešetarjenju z našim Ozemljem in niso še povedali, da Tito ponovno ponuja Trst in 60.000 tržaških Slovencev Italiji. Da bi titovci imeli nekaj sramežljivosti, bi se poskrili ali pa bi odjadrali v naročje svojega gospodarja zato, da bi se izognili preziru našega ljudstva. Olimmo tržaško delovno ljudstvo za pomo po mestnih ulicah in popoldansko prireditev na stadiona ! Tito je prišel iz Ankare in začel agitirati za «Evropsko» obrambno skupnost» ter za o-borožitev Zahodne Nemčije. Res je, da je Tito že pred svo im odhodom v Ankaro, v raznih intervjuvih in. govorih izjavljal, da «ima Nemčija vso pravico oborožiti se». Toda sedaj je postal tako goreč pri it,š te oborožitve. in EOS, da ga ni takšnega v Evropi razen Ace.iauer,a. nacističnih generalov, hitlerjevskih vojnih zločincev, nemških topovskih tovarnarjev. V luči njegove sedanje gorečnosti za oborožitev nemških revanšistov postaja medlejše celo hlapčevstvo italijanskih državnikov, kar pa ni malo. Tito je v četrtek 22. aprila v svojem govoru v Beogradu dejal: «Mi gledamo pozitivno na EOS... Naši prijatelji, naši zavezniki, turški državniki so hote'i vedeti, kakšno je naše umen. e, naše gledišče o EOS. Povedali smo Jim lahko zelo natanko, kako gledamo na EOS in da je naše gledišče podano, kolikor lahko EOS dobi realno zares čvrsto podlago, da se njena koncepcija razširi, da ne bo čisto vojaškega značaja, marveč da se ustvari takšna notranja skupnost, ki bo omogočila, da bodo premagali sedanja nasprotja med tistimi, ki pristopajo, in tistimi, od katerih zahtevajo, naj se pridružijo EOS... Takšno EOS bomo tudi mi z vsemi silami podpirali, in če bo treba tudi tako daleč, da bomo v njej sodelovali, kadar bo to potrebno». Pred svojim odhodom iz Carigrada je bil Tito še jasnejši, ko je podal intervju dopisniku lrancoskega lista «Le Monde». Na vprašanje, kaj misli o oborožitvi Nemčije, je odgovoril: «Mi menimo, da je treba Nemčijo v sklopu evropske obrambne skupnosti na enakopravni podlagi z drugimi državami o-borožiti, da bi ohranila svojo neodvisnost». Na drugo vprašanje, ali ima dobro mnenje.o EOS. je dejal: «Da, v določenem smislu zdaj bolj kakor se nedavno. Mi smatramo, da bi bila EOS koristna stvar». Jugoslovani se prav gotovo ne morejo strinjati s Titovimi besedami in željami. Odobravati Titovo filonemško stališče pomeni zatajiti vso NOB in vrniti se na pozicije Stojadi-noviča, Mačka in Cvetkoviča. In prav to je storil Tito, ki je odvrgel s svojim najnovejšim stališčem v korist oborožitve nemškega revanšizma in Evropske obrambne skupnosti v kateri bi glavno vlogo igrali prav nacistični vojni zločinci, nacistični generali in militaristi — svojo poslednjo krinko z obraza in se dokončno predstavil v luči zakletega sovražnika napredka in najzvestejšega prijatelja najbolj nazadnjaških sil v svetu. Kaj pomeni podpirati oborožitev Nemčije in EOiS? Pomeni pomagati zopet na noge tistim, ki so skozi 4 leta pustošili po Jugoslaviji, usmrtili 1.703.000 Jugoslovanov, uničili deželo, odgnali na stotisoče ljudi v Nemčijo in ki so nameravali popolnoma uničiti jugoslovanske narode in spremeniti Jugoslavijo v deželo z nemškim prebivalstvom, kjer naj bi ostanki domačega prebivalstva bili sužnji nemškega «nadčloveka». Jugoslovanske matere, sirote, vdove se še niso potolažile, ruševine niso še bile niti Samo v Jugoslaviji se je našel nekdao, ki skuša propagirati misel o oborožitvi Nemčije in ustanovitvi EOS. To je velikanska sramota, to je velikansko izdajstvo. Jugoslovansko ljudstvo ne more in ne bo sprejelo Titovega diktata. Jugo slovansko ljudstvo mrzi in sovraži nemške revanšiste in militariste, mrzi in sovraži nacistične razbojnike: Jugoslo- vansko ljudstvo danes razume, kam je privedel protisovjeti-zem Titovega kova: v izdajstvo narodnih interesov, v poskus za izročitev dežele, nacistom. Zato se bo borba jugoslovanskega ljudstva okrepila. Zahtevati je treba za deželo politiko miru in prijateljstva i državami ljudske demokracije. s Sovjetsko zvezo, politico prijateljstva med narodi. Jugoslovansko ljudstvo ve, da Tito in njegovi nočejo izvajati te politike, ker so izdajalci in hlapci imperialistov. Zato bodo okrepili svojo borbo proti sedanjemu režimu, ker le tako bodo lahko rešili Jugoslavijo iz krempljev tujih gospodarjev in velike nevarnosti, ki ji preti s strani nemškega militarizma. KAREL SISKOVIC GOVOR TOV. MALENKOVA NA ZASEDANJU VRHOVNEGA SOVJETA ZSSR Sovjetska zveza ponounopredlaga mirno rošileu o Slovenski in partizani ramo ob italijanst NO rami v Svečana proslava obletnice ljudske vstaje v Severni Italiji - Protest proti prepovedi polk. Fodena - Zaključne besede partizanskega voditelja in španskega borca Nova vojna bi povzročila zrušitev kapitalizma v svetu V ponedeljek je na zaseda-Niko pozornost pospeševanju nju Vrhovnega sovjeta govo- j mednarodnega trgovanja. Zato ima dane; trgovske stike s 50 ril tov. Malenkov, predsednik ministrskega sveta ZSSR. Njegov govor je zelo važen, ne le za sovjetske državljane, temveč za vse ljudi v svetu, ki si v resnici žele miru in napredka. Sile miru v svetu — je podčrtal tov. Malenkov — so postale velika gonilna sila naše državami. Toda ameriška di skriminacijska politika ovira razvoj trgovinskih izmenjav Izkušnje kažejo, da je to kratkovidna politika in da je prizadejala številnim državam velike izgube. Zato je propad te politike neizbežen. Toda kljub c . temu nekateri ameriški krogi dobe. Ta sila se nahaja na bazi ! še nadalje vodijo to politiko ' in ne upoštevajo naukov, ki onega velikega procesa, ki je v polnem teku v številnih evropskih in azijskih državah, t. j. procesa združevanja zdravih sil narodov v obrambi miru in medsebojne varnosti. Miroljubna politika Sovjetske zveze uživa veliko zaupanje teh narodov. To-le zaupanje je za nas sveto. To zaupanje je naš najdragocenejši kapital. Sovjetska zveza posveča ve- so jih bili že deležni. Sovražniki utrjevanja miru v svetu se niso odpovedali svojim napadalnim ciljem. Se nadalje se oborožujejo, nadaljujejo vojno v Indokini, u-stvarjajo nova oporišča in nove vojaške bloke. Nemški militaristi so zopet na konju in vedno bolj ogražajo mir v Evropi. Japonsko vedno bolj pri- PROPAD BAJKE 0 DELAVSKEM SAMOUPRAVLJANJU V JUGOSLAVIJI “Delavski sveti" so sredstvo za grobo izkoriščanje delovne sile Sami režimski listi morajo priznati, da je direktor podjetja tisti, ki vedri io oblači po tovarnah in so "delavski sveti" le krinka, s katero se skuša skrivati zapostavljanje vsake volje delovnih ljudi V marcu so bile v podjetjih «volitev» vsa sredstva, da bi Jugoslavije volitve v tako-imenovane «delavske svete». Režimski hlapci v sindikalnem vodstvu in plačani pisuni so okrog tega napravili hrup, da bi skušali tudi tokrat prikazati «delavske svete» kot nere organe «delavskega samoupravljanja». Ne glede na vso demagogijo i tkim. «delavskih svetih» re-.imski agitatorji ne morejo zavesti delovne ljudi naše dežele. Dejstva dokazujejo, da tako propagirani «delavski sveti», ki so baje organi delavske u-jravljanja, sploh ne obstajajo v večini podjetij. Celo iz tiratine statistike je razvidno, da od skupno 192! komunalnih podjetij v Srbiji v 117 ne ob-toje niti formalno nobeni «de-tvski sveti». «Delavskih svetov» ni niti v bankah, v raznih zbornicah, združenjih gospodarskih podjetij, t. j. v vseh onih gospodarskih organizacijah, preko katerih se stvarno upravlja ce-'otno gospodarsko življenje v deželi. Pa tudi tam, kjer so xdelavski sveti» organizirani, oni ne upravljajo ničesar. Široke množice jugoslovanskih delavcev so se že zdavnaj v praksi prepričale, da so «de-■avski sveti» organi, ki pomagajo režimu v ropanju in izrabljanju delavcev. Prava vloga «delavskih svetov» kot pomožnih organov, podloženih direktorjem podjetij, je take jasna, da je to prisiljen priznati celo režimski tisk. «V večini gradbenih podjetij — pišejo «Beograjske novine» — glavno besedo imajo direktorji in razni voditelji». Tako vlogo «de-'avskega sveta» priznavajo tudi drugi listi. Zagrebški list popolnoma odstranjene, dežela «Glas rada» v številki od 18. ni še niti zacelila ran strašnega pustošenja, trupla padlih niso še niti strohnela in že se v Jugoslaviji najdejo ljudje, ki hočejo pomagati na noge tistim zločincem, ki ne mislijo na nič drugega kot na mašče vanje, na novo vojno, na nove pohode proti vzhodu, zahodu, jugu in severu. Tito ne more prikriti tega svojega izdajstva z visokodone čimi frazami o «obrambi pred sovjetsko agresijo». Zgodovina govori, da se je agresija vedno začela v osrčju Evrope, je vedno izšla iz Nemčije! Pomagati nemškim militaristom, da začnejo svojo tretjo pustolovščino proti narodom Evrope pomeni izgubiti vsak čut razsodnosti, pomeni pozabiti na svoje lastne ogrožene narodne pozicije, pomeni zatakniti narodov vrat v vrv nacističnega rablja in mu ga izročiti na milost in nemilost. Pod krinko «obrambe pred sovjetsko agresijo» hoče Tito obnoviti politiko Mačka in Cvetkoviča, hoče pahniti Jugo-slavijo v naročje nemškemu militarizmu, hoče pripraviti pogoje za njeno uničenje, za uničenje njenih junaških in pogumnih narodov. Tito je šel v svojem hlapčevstvu do impe-riali:tov celo dalje kot vsi državniki ostalih kapitalističnih dežel Evrope. V Franciji so se našli pogumni narodnjaki, ki so se dvignili proti EOS, proti oborožitvi Nemčije. Med temi so maršal Juin, general De Gaulle. radikalec Herriot, Daladier. V Italiji se vedno bolj razširja krog ljudi, ki nočejo vedeti o ponovni oborožitvi Nemčije. V Angliji so laburistične množice odločno proti politiki v korist EOS in oborožitve Nemčije. Konzer-vatovci ne skrivajo svoje zaskrbljenosti. V sami Nemčiji socialdemokrati nasprotujejo tej pustolovščini, ki jo podpirajo Amerikanci za svoje hege-monistične cilje. februarja t. 1. piše: «Ne čuti se samostojnost v ' detu delavskih svetov, ampak vodstvo trojke ali peterke». Uredništvo ne pojasnuje potrebno, kakšne so te «trojke» ali «petorke», ki upravljajo podjetja. To pa je priznal beograjski list «Rad» od 25. febr. t. L: «To so — piše «Rad» — kolegiumi, sestavljeni od šefa komercialnega oddelka, šefa računovodstva, predsednika delavskega sveta in direktorja podjetja». Taki kole-gijumi so v večini podjetij, in rešujejo pod vodstvom direktorja vsa vprašanja, ki se tičejo poslovanja podjetja, delavskih plač, sprejemanja in odpuščanja delavcev itd. A «de-'avski svet» služi kot španska stena za prikrivanje protiljud-ske dejavnosti direktorja in u-prave podjetja in kot njihov pomožni organ za zadušitev odpora delavcev. Oblasti izkoriščajo v času potisnila v «delavske svete» režimu vdane ljudi. Iz uradne statistike je razvidno, da veliko večino članov «delavskih svetov» sestavljajo uradniki v podjetjih, razni udbovski vigenti, korumpirani sindikalni voditelji in aktivni člani režim ske partije, ki so se izkazali v svojih protiljudskih dejanjih. Da «delavski sveti» niso predstavniški organ delavcev, da oni ne branijo interesov delavcev, marveč da sluzijo režimu in jemljejo nase celo policijske dolžnosti, dokazuje naslednji primer: V beograjskem industrijsko - mizarskem podjetju «l’odor DuKin», je uprava izdala ukrep, da se delavcem ne razdeli tkzv. višek plačnega fonda. Ta ukrep je brez ugovora sprejel tudi «delavski svet». Med tem je ukrep izzval ve.ik odpor med vsemi delavci podjetja. Na splošnem sestanku, ki je bil sklican na zahtevo delavcev, so delavci ostro nastopili proti upravi, razkrinkali zločinsko dejavnost direktorja, državnih organov in «delavskega sveta». Pod pritiskom delavcev je uprava podjetja bila prisiljena ukiniti svoj ukrep. Zatem pa se je začelo preganjanje delavcev, ki so nastopali na sestanku proti ukrepu uprave. To preganjanje delavcev pa je še bolj razKrilo organe oblasti, upravo podjetja in njihove najemnike iz «delavskih svetov» kot sovražnike delavskega razreda. Ob zadnjih volitvah v «delavske svete» se je v mnogifj podjetjih razvila ostra politična borba. Delavci so na zborovanjih razkrinkali uprave podjetij in delovanje onih članov «delavskih svetov», ki so pomagali direktorjem in organom oblasti v izvajanju roparske linije proti delavskemu razredu. Istočasno pa so nastopali z zahtevo, da se izvolijo v te organe ljudje, ki branijo interese delavcev. V podjetjih v Zagrebu kot so «TEP», «Tehnična knjiga» in v mnogih drugih so delavci poleg tiratine kandidatne liste postavili tudi svojo posebno listo. V mnogih podjetjih, zahvaljujoč se odločni borbi delavcev, se volijo v «delavske svete» kljub nasprotovanju oblasti, ljudje, ki so sposobni da smelo zastopajo interese delavskega razreda, ne boječ se sa movoljnosti oblasti. Bilo je mnogo primerov, ko so «de lavski sveti» sprejeli ukrepe nasprotne tistim, ki so jih že leii izkoriščevalci. Taki primeri so se dogodili v tovarni «Aleksander Rankovič», v železarni v Zenici, v Smederevu v mnogih drugih podjetjih v Zagrebu, Skopi ju, Sapcu, Tu- zli in drugih mestih. Delavci-člani «delavskih svetov» so se postavljali v obrambo političnih pravic delavcev, proti odpuščanju delavcev in zniževanju dnevnic, proti zvišanju delovnih norm itd. V mnogih podjetjih so delavci uspeli postaviti za kandidate v tkzv. «delavske svete» svoje resnične predstavnike, postavljajoč jih proti kandidatom — branilcem režima. Da bi preprečili izvolitev v «delavske svete» ljudi, ki bi se borili za interese delavcev, se državami». pravljajo za nove provokacije na Daljnem vzhodu. Napadalni krogi umetno vzdržujejo vojno histerijo in grozijo sve tu z vodikovo bombo. Nasproti vsemu temu jia sloji Sovjetska zveza,, kjer vlada ozračje novega vzpona, novega zaupanja in mirnega ust va rjalnega dela. Naša vlada je bila in je prepričana, da je možno mirno sožitje kapitalističnega in socialističnega sistema. In v tem smislu vodi politiko utrjevanja miru in mednarodnega sodelovanja. Toda, če bi se napadalni krogi spozabili in če bi jim prišlo na misel, da hi preizkusili svojo moč z atomsko bombo, potem naj vedo, da se bo posku-šnja slabo obnesla; kajti v tem primeru bo tudi Sovjetska zveza segla po enakem orožjU, kar pa bi neizogibno privedlo do zrušitve kapitalističnega sveta. Ko je obravnaval vprašanja, ki se nanašajo na evropske zadeve, je tov. Malenkov poudaril sledeče: «Evropski narodi ne morejo dopustiti in ne bodo nikdar dopustili. da bi se tudi v bodoče Evropa spremenila vsakih dvajset let v bojno polje. Onstran Oceana sicer mislijo, da je Evropa smrtno bolna, da je že v zatonu in da je edino zdravilo v tem ,da bi se številne evropske države odpovedale svoji neodvisnosti. Toda ta teorija je največja potvorba resnice. Ni res, da je doba neodvisnih držav že za nami. Ta doba je še vedno v polnem razmahu. Kdor bi se dotaknil neodvisnosti evropskih držav, ali bi skušal prikrojevati po svoje sistem evropskih držav, ki je bil upravičeno u-stvarjen od zgodovine, grozi življenjskim interesom varnosti naše celine. Neodvisnost more jamčiti samo kolektiven sporazum med neodvisnimi tudi ZDA dale svoj podjjis pod kolektivno varnostno po godbo. Poleg tega je sovjetska vlada že izjavila, da je pripravljena pričeti pogajanja za pristopitev k atlantskemu paktu, seveda pod določenimi jdo- gOji. Kaj je potrebno za ure ničil e v miroljubnega sodelovanja med posameznimi državami? Predvsem je nujno potrebna medsebojna želja po sodelovanju na podlagi spoštovanja pravic enakopravnosti, nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav ter brezpogojno spoštovanje sprejetih obvez. Mi bomo še nadalje vztrajali na tem, da je s pomočjo dobre volje vseh zainteresiranih držav in z upošte- V nedeljo, 25. aprila zjutraj jegliči iz Narodno osvobodilne bor- zavladala u dvorani Kina ob morju, ki je po navadi v jutranjih vanjem medsebojnih interesov urah v temi in samoti, prijetna mogoče reševati vsa vprašanja živahnost. Srečali so se namreč v interesu utrjevanja miru». ponovno bivši partizani, stari ile- I SV1 LwW**.« mMMM mmmmm ISili MUH -c';:-.-.-.-'i'.-:..-.-.-.'.::.::-.-,-.-.-.-.................... ................... oblasti poslužujejo navadnih metod : zastrahovanja ,terorja in odkrite lalzifikacije volilnih rezultatov. Za časa priprav in izvajanja «volitev» v tkzv. «delavske svete» so bile še bolj razkrinkane pravljice o tkzv. «demokraciji» in «delavskem samoupravljanju» v Jugoslaviji. (Iz T5 štev. lista .«Za soci-jalističku Jugoslaviju) S. CEKIC V polemiki s poborniki E Oti je Malenkov prikazal, da ima nemški militarizem namen prevzeti vodstvo v evropski vojski, kar pa bi privedlo do tega, da bi se evropske države in predvsem Francija znašle pred starb nevarnostjo nacističnih generalov. «Nimamo namena — je nato nadaljeval tov Malenkov — ločiti ZDA od Evrope. Mi ne vidimo ničesar, kar bi moglo preprečiti, da bi V rudarskem Senovem je v občinskem odboru od 25 odbornikov samo 5 delavcev. Glavno besedo imajo vaški bogataši, ki jih je v odboru 6. Podpredsednik odbora m predsednik gospodarskega sveta je kulak s 47 hektarji zemlje, ki izkorišča večje število hlapcev in dekel. Zemljo mu obdelujejo tudi 4 rudarske družine. «Glejte, da ne boste lenarili, postopači! Grem zastopat vaše interese.» (Iz «Ljudske zmage») OOTOOIO GUARISCI usmnouneu upi Kljub temu, da je bil poslanec v parlamentu, ga je fašistični režim dal aretirati. Obsojen je bil na 5 let konfinacije, pozneje pa od fašističnega posebnega sodišča na 20 let in 4 mesece zapora, kjer je preživel deset let trpinčenja in muk. Tudi v zaporu je nadaljeval svoje delo vzgajanja in študija in njegov borbeni duh ni niti za trenutek omahnil pred grožnjami in obljubami. Sele v poslednjem času se je Mussolini odločil — in to na splošne proteste z vsega sveta — da je dal bolehajočega revolucionarja premestiti v kliniko, toda bilo je prepozno. 27. aprila 1937 je Antonio Gramsci za vedno zatisnil oči. 27. aprila je potekala sedem- Z njegovo smrtjo je fašistični re-najsta obletnica smrti velikega žirn zagrešil enega izmed najbolj voditelja in ustanovitelja slavne j krutih in premišljenih zločinov, Komunistične partije Italije An- ! ki ga je načrtno izvajal skozi do-tonija Gramscia, ki je zapustil j bo desetih let, ko je bil Gramsci v svojih delih italijanskemu de- v fašističnih temnicah. , lanskemu razredu in narodu, neprecenljivo politično in kulturno zapuščino. Antonio Gramsci se je rodil 22. januarja 1891 v Alešu na Sardiniji kot sin malomeščanske družine, ki je živela v težkih gospodarskih razmerah. Ze v mladosti je imel priliko videti veliko revščino sardinskega kmeta in pastirja, kar je globoko vplivalo na njegovo poznejšo politično usmeritev. Študiral je na gimnaziji in pozneje liceju v Cagliari ter skušal istočasno s postranskim delom pomagati družini. Štipendija, ki si jo je pridobil zaradi svoje izredne nadarjenosti pri učenju, mu je pomagala, da je lahko nadaljeval študije na univerzi, v Turinu. V industrijskem mestu je imel priliko stopiti v stike z delavskim razredom, začel je študirati njegove organizacijske oblike in razredno borbo v tovarnah. Istočasno na je iskal stikov z revolucionarnimi strujami mednarodnega delavskega gibanja, predvsem z boljševiki. Le z velikimi težko-čarni so se v takratnih razmerah lahko našla Leninova dela, o katerih so delavci razpravljali v tovarnah na pobudo Gramscija. Avgusta 1917. leta je bil izvoljen za sekretarja turinske sekcije PSI, kjer se je vztrajno boril proti vsem oportunističnim strujam. 1. maja 1919 je skupno s Togliattijem in Terracinijem u-stanovil «Ordine Nuovo», glasilo delavskih tovarniških svetov. 21. januarja 1921 ga najdemo med ustanovitelji KP1, v kateri je bil kmalu izvoljen za sekretarja, KAKOVOST KNJIG Konec lanskega leto je bilo v skladiščih založb neprodanih knjig za 1 milijardo 700 milijonov dinarjev. Po nekaterih podatkih je ta vsota v zadnjih treh mesecih narasla za dobre tri milijarde. Na splošno se lahko govori o slabem kriteriju v izbiri del, o zapostavljanju klasikov in domačih knjig na račun takoimenovane zabavne literature. Nekatere založbe sploh žive samo od takih knjig. Celotno število del tujih pisateljev, (v ogromni večini zahodnih), tudi po teh prvih osnutkih programov, ki bi prišli v poštev za tiskanje znaša 1200, Ze to kaže, da pri izbiri niso predvsem upoštevali kakovosti del, čeprav bi to moral biti edini kriterij. Predvsem gre povsod za prevodno literaturo. Beograjska «Omladina» ne predvideva nobenega domačega književnega dela. Program «Novega pok cileni a» pa obsega 108 del tujih pisateljev proti 16 domačim. I«Ljudska pravica-Borba» 2.3.54) KAKO OMEJITI MLADINSKI KRIMINAL? Kazniva dejanja so v zadnjih letih v neprestanem porastu. Lani je bilo kaznovanih- pred sodiščem za Maribor mesto 1845 mladoletnikov do 24 leta. Za Maribor okolico je bilo obsojenih 1279 mladoletnikov ali 37 odstotkov, kar uvršča mariborski okoliški okraj na prvo mesto v Sloveniji Med kaznivimi dejanji je največ tatvin in pobegov čez mejo. («Slovenski poročevalec» 3.3.54) LETO IN POL PO NESREČI IN SE NE PREJEMA POKOJNINE Peter Lebar, dalavec v tovarni sladkorja Branjinov vrh se je pred letom in pol ponesrečil na delu. Komisija ga je ocenila za 75% invalida. A Lebar ni še do danes, po letu m pol prejel niti enega dinarja, čeprav se je že nekajkrat pritožil Zavodu za socialno zavarovanje v Osijeku, toda brez uspeha. («Borba» 3.3.54) 790.000 DIN. ŠKODE Za 790.000 din škode zaradi gospodarskega kriminala v UREZ DENARJA PO SVETU Pretekli mesec so gostovali v Franciji naši smučarji pod vodstvom trenerja Cirila Pračka. Skupina smučarjev je odpotovala iz Jugoslavije preko Milana in v Svico z 20.000 lirami. Pismo Pračka pravi: «Skozi Italijo smo se prebili brez hrane, v Milanu pa smo popili 1 čaj, sicer pa vseh 37 ur vožnje ničesar. Glavna pomanjkljivost pa je bila zanikrna oprema naših reprezentantov. Poleg slabih smučarskih oblek so imeli naši tudi slabe jesenove smuči in še slabše leskove palice. Ljudje so nas zatorej začudeno gledali. («Slovenski poročevalec» 5.4.54) BREZPOSELNOST Pri posredovalnici za delo v Ljutomeru je lani iskalo zaposlitev približno 2500 ljudi. Razen 162 sezonskih delavcev išče zaposlitev 357 ljudi. Po e-videnci posredovalnice za delo je izmed 153 žensk do 25 let starosti, 81 žensk ima zakonske ali nezakonske otroke, večina ostalih pa so mlada dekleta Se vedno se dogaja, da podjetja zaposlujejo ljudi po poznanstvu, brez vednosti Posredovalnice. Sindikati pa se za takšne prekrške ne zmenijo. («Ljudska pravica-Borba» 8.3.54) NEZGODE IN OBOLENJA Lani je v podjetijh in obrtnih obratih v okraju (Murska Sobota bilo 493 nesreč. Lani je bilo v okraju 1770 obolenj, bolehal je skoraj vsak četrti delavec in uslužbenec. Povprečno zdravljenje je trajalo 27 dni. Vzroke velikega števila obolenj je treba iskati v pomanjkanju sanitarnih naprav umivalnice imajo redka podjetja, manjka pa tudi žaščit-nih sredstev. Zaradi nezgod in obolenj je bilo lani izgubljenih 60.193 delovnih dni. («Ljudska pravica-Borba» 11.3.54) CENE SE NADALJE NARAŠČAJO Sadje in zelenjava je podražilo za 4% kot je bilo v januarju, krompir od 15,7 na 17,2, fižol od 89 na 94, čebula od 2:3,7 na 27,9, mleko za 4,9. Meso goveje od 173 na 182 din, treh domžalskih gostinskih 1 svinjsko od 200 na 210. Od in-podjetjìh: V obratih «Pri po- j dustrijskih proizvodov so se šti» v iDomžalah, «Lovec» na | najbolj zvišale cene gradbene-Viru in v obratu «Pod Tabo- mu materialu. Indeks Cen v rom» v Ihanu je komisija ugo- ! februarju je bil 6,5% večji ka-tovila za skupno okrog 660.000 kor v januarju ----------------1 primanjkljaja, ki so ga zakrivili nepošteni poslovodje. V gostinskem obratu «Pri pošti» znaša škoda okrog 317.000 din, v obratu, «Lovec» okrog 72.000 din, v obratu «Pod Taborom» pa celo okrog 411.000 dinarjev. («Ljubljanski dnevnik» 4.3.54) cement od 18,2 na 19,2 din, jelove deske od 19.104 na 20.623 po kub. metru. Petrolej je podražil za 200 din po litru. Ta podražitev cen se je pričela od kadar so se zvišale stopnje davka na promet. («Borba» 10.3.54) Titova pomoč nemškim reraiiiiitom in vojnim zločincem Tito hoče oborožitev Nemčije in ustanovitev Evropske obrambne skupnosti. Tito hoče spraviti na noge ostanke Hitlerjevih poraženih hord. Tito je za oživitev nemškega «Wehrmachta», nemških oddelkov SS, nacističnih koncentracijskih taborišč. Tito je pljunil na 1.706.000 padlih v Narodnoosvobodilni vojni, na stotisoče mater padlih borcev, na stotisoče sirot in vdov, na vse žrtve jugoslovanskih narodov v drugi svetovni vojni. Titovski režim se zavzema zato, da bi nemški revanšisti ponovno zagospodarili po Evropi, da bi ponovno korakali po jugoslovanskih mestih in vaseh, da bi njihova zastava ponovno plapolala v Jugoslaviji, da bi se ponovilo bombardiranje Beograda od 6. aprila 1941, da bi z njimi ponovno prišel v Jugoslavie Pavelič, da bi se oživele ustaške, četniške, belogardistične, nedičevske, domobranske bande, ki so bratomorno klale naše ljudi. Tito je v Beogradu 22. aprila izjavil: «MI GLEDAMO POZITIVNO NA EVROPSKO OBRAMBNO SKUPNOST.... TAKSNO EOS BOMO TUDI MI Z VSEMI SILAMI PODPIRALI, IN, CE BO TREBA, TUDI TAKO DALEČ, DA BOMO V NJEJ SODELOVALI KADAR BO TO POTREBNO». V Carigradu je dopisniku «Le Monde» na vprašanje, kaj misli o oborožitvi Nemčije, odgovoril: «Mi MENIMO, DA JE TREBA NEMČIJO V SKLOPU EOS NA ENAKOPRAVNI PODLAGI OBOROŽITI, DA BI OHRANILA SVOJO NEODVISNOST». Na vprašanje, ali ima dobro mnenje o EOS, je odgovoril: «DA, V DOLOČENEM SMISLU ZDAJ BOLJ KAKOR SE NEDAVNO MI SMATRAMO, DA BI BILA EOS KORISTNA STVAR». Tako se je Tito dokončno razkrinkal. Do tega je prispel v svojem proti-sovjetizmu; do zavezništva z nacisti! Ali more danes biti še kdo, ki ne bi bil prepričan, da je Tito izdajalec? To pa še ni dovolj. Medtem ko se po vsem svetu dviga val ogorčenja proti poskusom z vodikovimi bombami in se vsi najvišji politični, državni, verski, kulturni predstavniki izjavljajo za prepoved atomskega in vodikovega orožja, Tito ni smatral za potrebno, da bi spregovoril niti ene besedice o tem vprašanju. To pomeni, da je Tito edini človek poleg ameriških voditeljev, ki je zadovoljen s temi poskusi in jih podpira! Oe, da bi proslavili 9. obletnico ljudske vstaje v Severni Italiji. Proslava bi se bila morala vršiti v dvorani kina «Auditorium», toda zaradi nezaslišane preprocedi polk. Fodena, se je morala manifestacija organizirati v manjši dvorani Kina ob morju. Veliko število občinstva, ki je prihitelo v slednjo ter jo napolnilo do zadnjega kotička, nam priča še en krat, da za take manifestacije potrebuje naše ljudstvo večjih prostorov, da so zato prepovedi kot omenjena, napad na demokratične svoboščine, ki nikakor ne morejo biti v čas okupacijskim o-blastem. Proslavo je vodil dolgoletni borec za ljudske pravice in politični preganjanec Vittorio Pocce-cai, ki je pozval ob burnem ploskanju v predsedstvo nekatere izmed najbolj znanih predstavnikov partizanskega gibanja in zastopnikov demokratičnega gibanja, delavskih strank: senatorja Leone, člana CK KPI, biv. španskega borca in partizanskega voditelja v Toscani; Vittoria Vidali, sekretarja KP STO, tov. Marijo Bernetič, sorodnike padlih, ter politična deportiranca Giovannt-ja Di Manzi in Paolija, predstavnike Tržaške federacije PSI; par-izanske borce itd. Izredno ganjeni so prisotni počastili spomin padlih z enominutnim molkom. V imenu tržaške /ederacije PSI je povzel besedo Giovanni Polli Cer se spomnil trdnih vezi bratstva, ki so bile okrepljene za časa NOB. V slovenščini je govorila partizanska in ilegalna borka Morana„ ki je s svojimi besedami ganila prisotne. Morana je dejala, da je danes 9 let tega, ko je vstalo ljudstvo severne Italije in si začrtalo herojsko pot, na katero je ponosen ves demokratični. svet. Kaj je pomenil ta prispevk italijanskega ljudstva, so pokazale ludi zadnje volitve, ko je bil zadan velik udarec njegovim sovražnikom. Nato se je govornica spomnila partizanske borbe na jugoslovanskih tleh, ki je imela vseljudski značaj. Opomnila je, da so titovski elementi, ki so takrat imeli važno vlogo v vodstvu, bojkotirali komunistične elemente, jih odstranjevali, ker so jim bili nevarni. «Ce smo v takih okoliščinah — je dejala tov. Morana — vodili borbo do kraja, gre zahvala vam, ki ste nam dali vso pomoč, gre zahvala primorskemu ljudstvu, ženam kurirkam in pionirjem». Podčrtala je zaupanje do SZ, ki je bodrilo v tistih težkih dneh jugoslovanske narode in zvestobo, ki jo je še danes SZ deležna med jugoslovanskim ljudstvom. Danes je Tito za Evropsko obrambno skupnost, o okviru katere naj bi se znova oborožile one nemške čete, ki sc, toliko zla prizadele našemu ljudstvu. Dalje je prikazala, da je Tito skupno z rimsko demokri-stjansko vlado za razdelitev našega Ozemlja, proti kateri se edino mi dosledno borimo. Prikazala je, koliko ima Tito možnosti, da bi branil narodne pravice Slovencev naših drajev, pa za to ni storil ničesar. Morana je zaključila s pozivom, naj bodo partizani za vzgled tudi danes, kot so bili v prvih vrstah včeraj, ker nov čas terja novih, velikih stvari! Dolgotrajno ploskanje je pozdravilo te zadnje besede. Bonomo Tominez je v svojem govoru dejal, da danes naši nasprotniki skušajo pozabiti na važno obletnico 9. letnice vstaje ter na to, kar je delavski razred dal v tistih trenutkih. Podčrtal je dalje napore vojnih hujskačev za sprožitev nove vojne, nevarnost, ki jo predstavlja Evropska obrambna skupnost tudi za Trst, ter naloge nas vseh, da ohranimo mir. Ub burnum ploskanju;.: je povzel besedo senator lrrancesco Leone. Štejem si v čast — je rekel govornik — da ste me povabili za to priliko ter da srečam biv. komandanta Carlosa, ki je vedno vodil najtežje bitke in ki tudi danes vodi težko in zapleteno borbo v Trstu. Pozdravil je dejstvo, da smo znali zavzeti pravo stališče 'v tem našem težkem položaju ter pot k enotnosti vseh strank v obrambi naših teženj. Spomnil se je časa, ko so bili v zaporih skupno slovenski in italijanski komunisti, ko so se ramo ob rami borili proti istemu sovražniku za časa NOB; slovenski partizani in italijanski gari-baldinci. Tisti pa, ki nas hočejo danes učiti, kaj je patriotizem, pravi tov. Leone, kje so bili, ko je bila naša zemlja v nevarnosti? Koliko je potuhnjenosti v njih je razvidno že v pogledu tržaškega vprašanja: Scelba in druščina ga hočejo izrabiti, i Italija čimprej stopila v El sko obrambno skupnost. Se el hočejo izrabiti tržaško vpra! v vojne namene. Nato je govl prikazal vse manevre amer vojnih hujskačev, da bi pri čili konferenco v Ženevi, ni tero ves svet gleda z zaupat zlasti v trenutku, ko preti ni nost novega sredstva za ni' čno uničenje, t. j. z atomi orožjem. Proti tem vojnim namerai celo mnogi predstavniki zc' nega sveta: v Franciji so antikomunisti, predstavniki nih organov, ki se postav proti vstopu v EOS. Samo » liji so ljudje, ki so vedno pravljeni ugoditi in reči «o* Sicer ima večinska straaH Italiji podporo raznih Sara!' in Piccionijev, katerega ini> povezano s črno kroniko. TO teh strankah so tudi pošteni dje, ki se zavedajo, da niJ| goče pozabiti na pomen. K' ima levičarsko gibanje v P kot Gronchi, La Pira, Rossi: Danes se herojski ljudje fr o kolonijah, v Vjetnamu. i ikth pogojih, nadaljujejo s1 iunaško borbo, ker se zave’ da se borijo za pravično sl Govornik zaključuje z besed1j «Mi pozdravljamo vse, ki se rijo za te ideale bratstva, : bode, miru. Nadaljevali bornč svoji poti in bomo pokiič’ seboj vse ljudje, dobre volje> rili se bomo proti vsem, ki hočejo spraviti v novo voj Prisotni so stoje pozdravili z nim ploskanjem tov. Leona. Zborovanju je prispela brli ka solidarnosti Tržaške fe‘ cije «Ljudske enotnosti» in cialistiine avtonomije». Na koncu je bila izglasoi resolucija proti ukrepu polk-'lena glede odpovedi dvoranl-i na «Auditorium», na kar je Poccecai zaključil proslavo. J. J Ili l ončno stanovanje z električno svetljavo.» T * * DOBRO SE RAZUMET;4 «JAZ in žena se tako c razumeva, da tvoriva oba samo osebo». «Ti si pa v resnici srečen, in moja žena tvoriva namreč deset oseb». «Kako je to mogoče? Saj vendar diva». «Ze res, toda maja žena : za eno, jaz ca za ničlo». PREMAJHNA ZA TAKO STAROST, PRIJATELJ povabi st» znanca na razkošno večerj0. vseh mogočih dobrotah, pr>J jo ob koncu večerje na miZ°i praženo steklenico žlaht' vina. «Sedaj boš pa pokusil Pr; kapljico» — pravi prijatelj f, «Pomisli samo to, da je st niča že petdeset let stara. daj mi ipovej tvoje mnenje»-, «Moje mnenje?» — odS°. gost. «Mislim, da je za svoj® rost vsekakor premajhna». * * * NI BILO NOBENE Siji PROSLAVLJA se 500. oM ca rojstva Leonarda da v.j V rojstno vas velikega privozi z divjo brzino ralarne riSki avito, ki z nezmabt hitrostjo -prevozi nekaj 'L uli-c. Nenadoma se avto ust» ameriški turist se obrne moidočega vaščana: j. «Oprostite, kje je hiša Le da ,d.a Vinci?» v «N-a koncu te ulice na “j — odgovori vaščan. «Sicer »j treba, da vozite tako nagi0-/ nardo da Vinci je že itak u ■ IMEL JE IZKUŠNJA f TURIST vstavi svoj avto, vaško gostilno, -kjer je prf5j! kimi osmimi dnevi prvič k c»; «Ali imate še vedno on%i vino, ki sem ga pil pred t* dni?» ( «Seveda ga imamo» — zadovoljen pobaha gostilnlL «Hvala lepa, vrnem se, f boste končali». ta 191 sl O KONSUMNA ZADRUGA DELAVCEV ŠKEDENJSKIH PLAVŽEV TRST pošilja ob prazničnem dnevu vseh delavcev iskrena voščila za še večji razvoj zadrug TOVARNIŠKI ODBOR V LADJEDELNICI SV. ROKA (člani ES) vzklika Prvemu maju, mednarodni manifestaciji za mir in delo Tovariši in simpatizerji v podjetju Kozman vzklikajo PRVEMU MAJU ŠPORTNI KROŽEK V TRŽAŠKEM ARZENALU Ob priliki Prvega maja pošilja pozdrave vsem športnikom SEKCIJA KP STO STARE MITNICE «M. COSSUTTA» in PODSEKCIJA «FRANCESCO VISINTIN» (Acegat) pošiljata ob zgodovinskem dnevu Prvega maja bratske pozdrave vsem demokratom ter želita mir in svobodo Sekcija Komunistične partije STO pri Sv. Alojzu poziva prebivalstvo, naj se združi v borbi za mir in ustanovitev STO CELICA KP STO «GUIDO TOMMASI» v TOVARNI PIVA DREHER Kot predstraža delavcev v tovarni se ob zgodovinskem dnevu spominja vseh, ki so se žrtvovali za izboljšanje pogojev vseh delavcev TOVARNIŠKI ODBOR ŠKEDENJSKIH PLAVŽIH « I LVA » TRST pošilja ob priliki zgodovinskega praznika bratske pozdrave vsem delavcem z željo, da bi bili enotni v borbi za svoje pravice Zveza demokratičnih žena STO Ob letošnjem Prvem maju. naj bodo vse žene združene v obrambi bodočnosti naših otrok in za ustvaritev sveta, kjer bo imelo človeštvo srečno življenje MILJSKA LJUDSKA ZADRUGA COOPERATIVA POPOLARE MUGGESANA želi vem delavcem bodočnost miru in blagostanja P. D. «LUIGI FRAUSIN» Za vztrajno borbo, ki jo morajo voditi delavci za kruh, mir in svobodo, združimo se v slavnem imenu Frausina, ki nas bo povedlo do zmage! PD «Božidar Kolariču Sv. Barbara Naj živi Prvi maj. praznik vseh delovnih ljudi v borbi za kruh, mir in napredek! Komunisti sekti'e Sv. Vida pošiljajo ob priliki Prvega maja bratski pozdrav vsem demokratom v borbi za mir, mednarodno pomiritev, spoštovanje mirovne pogodbe in za delo OBČINSKI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE STO V MILJAH Ob priliki Prvega maja pošilja vsem članom, njihovim družinam in vsemu delavskemu razredu voščilo miru, blagostanja in dela Člani in vodstvo PD «M. KRALJIC» vabijo pristaniške delavce, naj manifestirajo za poživitev trgovskega prometa in trgovine, ki sta vir dela in blagostanja za naše drage družine TOVARNIŠKI ODBOR (ENOTNI SINDIKATI) V LADJEDELNICI SV. MARKA Ob priliki Prvega maja, praznika dela, združimo vse naše sile za rešitev ladjedelnice iz krize, da si zagotovimo trajno delo in ponovno vključitev v proizvodnjo vseh suspendiranih delavcev KOMUNISTI V LADJEDELNICI SV. MARKA želijo ob priliki Prvega maja enotnost delavskega tazreda, za slovansko-italijansko bratstvo in nacionalno neodvisnost narodov, za spoštovanje mirovne pogodbe, proti vojni in vsemu orožju, ki služi za množične pokolje; za mir in delo tstva, i born( CELICA « 0 D 0 R I C 0 V 1 S I N T I N I » (Občinski delavci in nameščenci v Trstu) Delavci! Za rešitev našega Ozemlja, za mir in delo, zahtevajmo izvedbo mirovne pogodbe zglasol polk■ vorant, ar je slavo. J.‘ Komunisti iz sekcije «Ek CURIEL» in pristaniških celic «25 JULIJ» Vzklikajo Prvemu maju, Prazniku dela ter pozivajo vse demokrate v borbo za enotnost delavskega razreda, za delo, proti nevarnosti vojne in EOS ter za Prepoved atomskega orožja Demokratični delavci in nameščenci DELAVSKIH ZADRLG vzklikajo Prvemu maju, mednarodnemu prazniku delavcev ter potrjujejo svojo navezanost do ljudskega časopisa, ki se vztrajno bori za obrambo miru, svobode in dela '—J rično UMET> tako d1 a oba srečen. namreč če? saj žena lo». JA . IROSI bi st»" večeri0 ah, pr'" na miZ.J. žlah'r usil prj jatelj É 1 je 5r itara. 11 menje»-, - odi", a svoj0 jhna». TOVARNIŠKI ODBOR ESSO STANDARD ITALIANA (članov Zveze enotnih sindikatov) želi vsem delavcem, da bi Prvi maj praznovali združeni v borbi za obrambo svojih pravic in miru Pristaniška družba Pristaniška družba za natovarjanje in raztovarjanje za prekladanje blaga raznega blaga na kopnem Pristaniška družba premoga in rudnin Pristaniški delavci ob velikem dnevu PRVEGA MAJA želijo svobodni svet v miru, delu, bratstvu med narodi, s prepovedjo vsakega kriminalnega napadalnega namena in prepovedjo vseh atomskih in vodikovih sredstev za uničevanje človeštva. Naj se zajamči Trstu bodočnost, da bo končno zopet postal emporij plodnih trgovinskih kupčij med državami. .............................. Naj živi enotnost delavskega razreda v borbi za osamosvojitev ZVEZA ENOTNIH SINDIKATOV DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV KRAJEVNIH USTANOV Delavci, nameščenci občin, province, občinskih podpornih ustanov in bolnic! Združeni borimo se za uresničitev zahtev kategorije in za industrijsko in gospodarsko oživitev naše cone, za mir in socialni napredek ZADRUGA DELAVCEV V TRŽAŠKEM ARZENALU pozdravlja ob priliki velikega delavskega praznika vse zadružnike Sekcija Kulturni krožek Komunistične partije STO «Z. RISONI» Rojana Za mir. svobodo in pošilja bratske pozdrave napredek! vsem demokratom z željo, Delavci vsega sveta, da se doseže mir in pre- združite se! poved atomskega orožja Živel Prvi maj TOVARNIŠKI ODBOR «ARSENALE TRIESTINO» izraža v imenu delavcev članov ES preko edinega slovenskega lista, ki se v Trstu bori za pravice delavskega razreda, svojo solidarnost z vsemi miroljubnimi narodi sveta. ENOTNI SINDIKAT PEKOVSKIH DELAVCEV želi enotnost kategorije v borbi za mir, delo in svobodo. Živel Prvi maj! Sekcija KP STO na Kolonkovcu poziva vse prebivalstvo, naj se ob zgodovinskem dnevu 1. maja združi za bodočnost miru in dela Nameščenci (člani ES) tvrdke «GAS COMPRESSI» vzklikajo PRVEMU MAJU, za demokratične svoboščine in mir Nameščenci delavnice SBOCHELLI Ob priliki Prvega maja želijo enotnost delovnega ljudstva za dosego skuipnih ciljev Sidikat gradberh delavcev Zveze enotiih sindikatov Ob Prvei maju naj se dvigne visoo glas proti vodikovi borni. zenska posvetovalna komisija Zveze enotnih sindikatov Delavke! Združimo se u obrambi naših pravic in za zaščito miru, za prepoved orožja, nosilca množičnih pokoljev. DEMOKRATIČNA SOLIDARNOST pozdravlja ob priliki Prvega maja vse, ki se borijo za zaščito demokratičnih svoboščin ZVEZA DRUŠTEV ZA TELESNO VZGOJO Za bratstvo v šortu! Živel Prvi maj! Sekcija Komunistične partije STO v Skednju vabi vse prebivalstvo, naj bo enotno v borbi za obrambo miru in dela za našo industrijo Združenje ža kulturne stike trst - madžarska Vzklika bratstvu med narodi in miru ZADRUŽNA DRUŽBA PRISTANIŠKIH MENZ V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU pozdravlja vse člane in kliente, kakor tudi vse zadružno gibanje v Trstu, želeč čimvečjo razširitev zadružništva v znamenju bratstva in miru PROSVETNO DRUŠTVO «SKEDENJ» Ob priliki PRVEGA MAJA 1954 želi miru, dela in blagostanja. Prosveto društvo «RAVBAF na GRETI Za najedno kulturo in bolje razumevanje med nrodi! ŽIVEL3RVI MAJ! Sekcija Komunistične partije STO Podlonjer Ob prazničnem dnevu, ki je obenem pregled delovnih sil, poziva prebivalstvo, naj se bori proti izkoriščanju in objestnosti delodajalcev STROKOVNI SINDIKAT NAMEŠČENCEV ACEGATa ZVEZE EN. SINDIKATOV pošilja ob priliki Prvega maja 1954 vsem nameščencem in njihovim družinam voščila za mir in blagostanje, ki sta temeljni načeli socialne pravice ŠPORTNA SKUPINA NAMEŠČENCEV V TOVARNI PIVA DREHER AVTONOMNA SKUPINA KLAVCEV V TRŽAŠKI MESTNI KLAVNICI vzklika Prvemu maju po delavskem časopisu Skedenjska športna zveza U. S. Servolana Razdvojeni - premagani Združeni - močni ŽIVEL PRVI MAJ! Se:ija Komunlstiči partije STO z rete poziva prelvalstvo, naj se strne v >orbi za bo- dočnost mu in dela Zid Prvi maj! Sekcija Komunistične partije STO Sv. Jakoba pošilja tudi letos ob priliki 1. maja bratski pozdrav vsem demokratom, z gotovostjo, da bodo narodi, ki ljubijo mir, premagali sile vojne TOVARNIŠKI ODBOR (ES) TOVARNE STROJEV pri SV. ANDREJU Združeni vsi v borbi, pojačajmo prizadevanja za rešitev sedanje težke krize dela, za mir, svobodo in višjo življenjsko raven želi enotnost športnikov za razvoj ljudskega športa KONSUMNA ZADRUGA DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV V TOVARNI STR 0 J E V pri SV. ANDREJU Ob priliki Prvega maja pozdravlja vse, ki se borijo za blagostanje delavskega razreda Sekcija Komunistične partije STO Pončane Za združitev vseh sil proti atomski nevarnosti in proti gospodarski krizi ŽIVEL PRVI MAJ! k Sekcija komunistične partije STO z Opčin Borimo se strnjeni za bodočnost miru in za naše pravice USNJtfJ j avto/ je pd: vič K°5( £ednt>' ost and i se, * Celica «K. sigur» Čistilnica Aquila - Zavije vabi k nadaljevanju borbe za enotnost in dosego naših zahtev Prosvetno društvo «R. Z. HAAS» Združimo se ob slavnostnem dnevu Prvega maja v borbi za napredek ljudske kulture ZADRIIGi ČLANOV ENOTNIH SINDIKATOV velika izbira oblel perila in čevljev Sekcija Komunistične partije STO na Skoljetu pozdravlja ob priliki Prvega maja vse prebivalstvo Skoljeta terga poziva na konkret no borbo za obrambo miru KOMUNISTI IZ TOVARNE STROJEV pri SV. ANDREJU pozivajo vse delavce naj se združijo v obrambo dela in miru T R S T trg Ponterosso 2, I. nadstr. tel. 36860 PROSVETNO DRUŠTVO OPČINE Za kulturo in napredek! Zadruga za predelavo klavnih odpadkov z. z o. j. Trst - Skedenj, ulica Vigneti 22 teief. 93-271 Moderna pekarna E Pieri vedno sveži slaščičarski proizvodi -piškoti - likerji IRSI-ul. S. Cilino U3, tel. 94-667 Prosvetno društvo «E. DUGOL1N» - Pončana Ob priliki Prvega maja vzpodbuja prebivalstvo tudi v imenu svojih članov, naj se bori za svobodo, delo in mir CELICA «ARJEV sekcije «mažič» želi vs delavcem stalnibspehov v borbi :delo Sekcija Komunistične partije STO Sv. Ivan pošilja svoj pozdrav demokratičnemu prebivalstvu s težnjo za vedno širšo demokratično fronto v borbi za mir Sekcija Komunistične partije STO pri Magdaleni Za utrditev slovansko-italijanskega bratstva in enotnost delovnega ljudstva. Združimo se vsi v borbi proti gospodarski krizi. Zveza partizanov STO in Zveza bivših antifašističnih pol. preganjancev Želeč obilo uspehov v borbi za mir, poziva prebivalstvo, naj sledi idealom borcev za svobodo Zadruga delavcev okraja Školjet jestvine - sadje - zelenjava TRST Ulica dello Scoglio 167 GOSTILNA CARGNALI Prvovrstna istrska vina - velika izbira likerjev Canciani - mrzla jedila - domača postrežba TRST - Strada del Friuli 19 (Gornja Greta) MII BORBE ZA PRAVICE DELMA LJUDSTVA ZAČETNE RAZOROŽEVALNE AKCIJE 27. APRILA 1945 Tržaško ljudstvo je junaško zaključilo svojo večdesetletno borbo proti fašizmu in svojo dvoletno borbo proti nacizmu s splošno vstajo zadnjih dni aprila 1945. V vstaji so sode'ovaie najširše množice delovnega ljudstva, ki je tudi ob tej priliki dokazalo, da zna povedati svojo odločilno besedo, dočim so drugi, vodi'ni sloji vedno pripravljeni vdinjati se vsakršnemu gospodarju, kot se je zgodilo tudi za časa nemške okupacije z raznimi milijarderji, kapitalisti in njihovimi hlapci. Na sliki: pri Sv. Jakobu 1. maja 1945. Vstaja tržaškega ljudstva za osvoboditev izpod nacifašizma 2c prve dni aprila 1945 so bili oddelki «Delavske enotnosti» in v mestu obstoječi partizanski oddelki v stanju pripravljenosti. Tiste dni so se začele mrzlične priprave za vstajo, ki naj bi privedla do osvoboditve Trsta izpod naci-fašistične okupacije. Od povsod so prihajale vesti nezadržnega pohoda Sovjetske armade, ki se je že več mesecev bila na nemških tleh in je prodirala proti Berlinu. V Italiji so se Anglo-ameri-kanci končno zganili in začeli prodirati na sever, ker so hoteli preprečiti ljudsko vstajo proti nacifašistom. V Jugoslaviji so se nacisti in njihovi domači hlapci umikali pod udarci partizanskih korpusov in armad, boječ se, da jih ne bi SPOMINI NA DOGODKE, KI SO ZAPISANI V ZLATO ZGODOVINSKO KNJIGO Prvomajski doživljaji Prvi maj 1899 - Slovenski in italijanski mladinci proslavili 1. maj 1921 z bojem proti fašistom - Rdeča zastava v zaporu pri Jezuitih - 1944 v Trstu in v Brkinih Obrnili smo se do nekaterih tovarišev, da nam povedo svoja doživetja ob priliki Prvega maja v preteklosti. Tovariš VITTORIO VIDALI nam je dejal: «Dobro se spominjam Prvega maja 1921. Fašisti so zažigali sedeže demokratičnih in delavskih organizacij. Marca so bili požgali Delavsko zbornico. Kot protiudarec proti fašistom in njihovim podpornikom je bila požgana ladjedelnica Sv. Marka; z Montuzze ,e bila z bombami napadena kolona fašistov. Fašisti so besneli, antifašistične sile so jih skušale z vsemi svojimi močmi zaustaviti. V tistem času je bilo v mestu le še malo sedežev kulturnih krožkov, ki ne bi bili napadeni in razdejani od fašističnih tolp. V takem vzdušju se je tisto leto proslavljal Prvi maj. Bilo nas je veliko mladincev, ki ie listo leto nismo uaeiežili prvomajskih manitestacij v mestu. Zbrali smo se in se poti ili na Kras, v kraje, kjer je pred leti divjala svetovna vojna, da poiščemo med okopi l l na vojaških položajih streli /o, bombe, stare puške. Ves oan smo se v bližini Sredipo-i;a vadili v streljanju in metanju bomb in se tako praktično pripravljali na boj proli fašistom. Bili smo italijanski in slovenski mladinci. Spominjam se, da je bilo med nami več Slovencev iz Barkovelj in dolinske občine. V določenem trenutku smo se zbrali, nekdo je govoril o pomenu Prvega maja. Zaobljubili smo se, da se bomo neizprosno borili proti fašizmu in za bratstvo med Slovenci in Italijani. Zvečer smo se vrnili v mesto. Skupina kakih 50 mladincev, Italijanov in Slovencev smo strnjeno in strumno korakali po ulici Carducci, prepevajoč borbene pesmi. Pri Portici di Chiozza je prišlo do spopada med nami in mšisti. Mi smo vsi odnesli zdravo kožo. En fašist pa je bil ranjen. Spominjam se, da je policija nekaj dni zatem aretirala številne udeležence tistega Prvega maja. Peljali so nas k Sv. Ivanu in tam nas težko mučili. Obtožili so nas, da smo nosili eksploziv in orožje in da smo organizirali zaroto proti državi. Nekaj časa potem se je začel proces. To je bil najbolj famozen proces tistih časov in so ga imenovali «proces bombašev». Vršil se je za zaprtimi vrati, ker je bilo oblasti sram. saj so vedele, da bo prišlo v javnost, kako so nas muči i v preiskovalnem zaporu. Javni tožilec nas je na tistem procesu obtožil, da smo hoteli Prvega maja organizirati vstajo. Po tistem procesu so se italijanski in slovenski mludin- staja. Oblasti in liberalci ter klerika ci so nam delali vse mogoče ovire. Nam niso dovoljevali zborovanj na pro- ci, ki so se udeležili neštetih akcij še bolj utrdili v prepričanju, da je treba nadaljevati neizprosno borbo proti fašistom, katerih teroristične akcije so zaskrbljale prebivalstvo. In res, borba se je nadaljevala tudi v drugih, še slabših pogojih. Ampak končno je bil fašizem zlomljen.» Tovarišica MARIJA BERNETIC nam je dejala: «Spominjam se Prvega maja 1928- v zaporu pri jezuitih. Bila sem v skupini 12 aretirancev (2 ženski in 10 mož). Zjutraj, ko smo vstali, smo bili vsi na rešetkastih oknih, da bi ;>e nagleaait, kako je med Opčinami in Kontovelom plapolala rdeča zastava, ki so jo razobesili naši tovariši na svobodi, fo je bilo za nas najboljše bodrilo, ker je bil dokaz, da se nadaljuje naša borba in da so drugi ljudje, ki nadaljujejo naše delo. Skupno s tovarišico, ki je. bila z menoj v celici, sva skle- v ul. Boschetto 5, 11, t. j. ne- stem, 1. maj ni bil še priznan kot praznik dela. Omenjenega leta smo ime.i zborovanje v I Trstu v Delavskem domu, ki i je imel svoj sedež in dvorano nili, da bova napravili rdečo zastavo. Zato sem morala dati, da sem dobila od neke navadne jetnice rdečo ruto, kosilo vsega enega tedna. Iz papirja, ki smo ga imeli na razpolago, sem napravila srp in kladivo in ju prišila na zastavico. Ko sem jo pripravila, nisem hotela, da služi samo meni in moji tovarišici, hotela sem jo pokazati tudi drugim. V tistem času je bil v zaporu tudi tov. Giuseppe Gaddi, ki je bil v samici. Zvedela sem, da ga puščajo na zrak ob 8 zjutraj. Tisto jutro sem se skobacala na okno in sem zastavo raztegnila na oknu, da jo je tov. Gaddi videl. On pa jo je pozdravil. Neki provokator je to videl in šel takoj obvestiti načelnika paznikov, ki je prišel v celico in jo preiskal. A zastave ni dobil, ker sem jo bila skrila in ker nisem na noben način hotela, da bi padla v roke sovražnika. Zavedala sem se obenem, da bi me bila lahko akcija stala takojšnje teranje pred Posebno sodišče ali pa poostritev kazni. Kljub temu sem to storila. Tako pač znamo mi zaščititi svojo zastavo zato, da ne pade v roke sovražniku.» PETER ROJC iz Nabrežine, rojen v daljnem 1873. letu (ima torej 81 let), nam je dejal: «Nedvomno sem eden najstarejših, če ne najstarejši, borcev in pristašev de.avskega gibanja iz Nabrežine. Bil sem železničar in se nahajam že mnogo let v pokoju. Ze v mladih letih sem skušal na en ali drugi način praznovati 1. maj. Povedal bom, kako smo praznovali ta dan leta 1899. v Trstu. Takrat je prirejala ta praznik in vodila delavsko gibanje socialdemokratska stranka. Bili smo sicer še zelo šibki, da nas je skoraj težko primerjati kje v bližini velike bolnice m, če se ne motim, v sedanj ulici S. tilataper. Ude.ežiio se nas je okrog 200 delavčev in sicer samo povabljenci, kajti talco je veleval zakon. Slavnostni govor je imel tedanji naš vo-uitelj Jože Kopač. Ta delavski praznik smo slavili v znaku borbe za 8 urni delovni urnik in za splošno volilno pravico. V dvorani smo vsi nosili pripet v gumbnici rdeč nagelj, katerega pa je večina, ko smo se razhajali snela, da smo se izognili m; lOgočih pretepanj in izzivanj od strani zagrizenih in še močnih liberalcev. Ti proti-uelavski elementi, ako so nas zapazili po mestnih ulicah z nageijem, so pričeli vpiti «Abbasso i socialisti»! Tega prvomajskega zborovanja v Trstu smo -e ude.ežiii trije Nabre-žinci: jaz, pokojna Zilli in Anton Frandolič. V popoldanskih urah pa so se takratni socialisti, ki sc ìmeii priliko praznovau I. maj, zatekali v gostilne, kjer so s pet.em delavskih in narodnih re:mi dajali duška svoji borbenosti». Tovarišica KRISTINA MALALAN pravi: «spominjam se dobro proslave Pi-vega maja leta 1944. Na piedvečer, ko se je že stemnim smo odšli s položaja, .ki je bil nekje pri Zajevšju v Brkinih. Sli smo na veliko cesto, ki veže Ilirsko Bistrico s St. Petrom. Na kraju, ki ni bil oddaljen niti en kilometer od nemške postojanke, smo napisali mnogo prvomajskih gesel. In, ker nam je zmanjkalo barve, smo pisali z ogLem. Eden izmed partizanov, ki je na prosto; kajti preštevilni kresovi okrog njihove postojanke so jih opozarjali, da partizani slavijo Prvi maj». MARIJ HAFNER iz Sv. Alojza nam je aejal: «Spominjam se 1. maja 1923. vaierai, ko je hoieia naša povorka čez Staro mitnico (Kariera) na Veiiki trg. Kraljevi karabinjiri nam tega niso oo-voiiii: lašizem re ,e bil ze u-ve.javii. Zato smo začeii prevračati avtomobile, da bi si a-jiravili pot. roda za tem smo .ubrali pobegniti v stranske u-.,ce. fovorka je pa šla po ul. ue.ie Arcate du ui. Fabič Severo z namenom, ua bi pusti Jo veiikega trga z iste strani, roda tudi tu nas niso pustili naprej, zato je povorka šia do nicurklje. spominjam pa se nekega o-seonega prijatelja, tudi iz Sv. Alojzija: Antona Avšica, ki mu pravijo .«Spicigapjova». V le-iii i9z3. ali 19Z4. na dan 1. maja ,e ponoči razobesil rdečo za-iidvo na najvišjem hrastu v gozdiču Sagra ter nažagal rpoonjo vejo, da, kdor bi jo notei sneti — fašisti aii kara-binirji, ne bi mogel na drevo. .Nismo o tem vedeii ničesar. r,e drugo jutro, ko smo zagledali rdeči prapor v gozdiču, nam je postalo kar toplo pri srcu. Zjutraj pa nam je An-tpn prišel povedat, da je zastavo obesit sam ter nas opozoril, da je spodnja veja na-zagana. Karabinirji so pošiljali naše dečke, naj snamejo zastavo, toda niso dobili nikogar, ki bi jim ugodil!» Tovariš IVAN LEGISA iz Devina nam pravi: V nabrežinskih kamnolomih smo bi.i kamnoseki dobro or- ___w bil na straži, je zlezel na. električni drog in nanj obesil veliko rdečo zastavo, ki so jo sešita vrla brkinska dekleta. Seveda se tistega večera niti z našim gibanjem, ki danes ob- j Nemci, niti četniki niso upali ganizirani že v prvem desetletja tega stoletja. Spominjam se, da je imela velika stavka leta 1902. v Trstu velik vpliv na naše gibanje in nam pomagala, da smo se še bolj strnili in okrepiti vrste naše organizacije. Večina kamnoseških delavcev smo takrat bili vpisani v Socialistični stranki, naš predstavnik je bil Mariz-za, na naša zborovanja je večkrat prihajal (še posebno na volilna) neki Kopač iz Ljubljane, njega smo tudi volili za poslanca na Dunaj — a je dobil premalo glasov; kako pa ne, saj so proti nam bili «narodnjaki», klerikalci in drugi. Tudi Olivo in Pittonija sem poznal. Prihajali so k nam iz Trsta, Marizza pa je hodil k njim v Trst. Danes je le lažje kot je bilo tedaj: v Cerov-Ijah, kjer sem živel in od koder sem vsakodnevno hodil v javo, sem bil edini član Socialistične stranke in je bil marsikateri rdeči plakat, ki je pozival na stavko in ki sem ga nalepil v Cerovljah, raztrgan. Moj spomin na praznik Prvega maja? Saj ni bil samo eden: mnogo jih je bilo, dokler (Nadaljevanje na V. strani) Rdeča armada, ki je že naskakovala vzhoono Avstrijo, odrezala . Viueio se je, da so okupatorji vznemirjeni. V svojih poslednjih smrtnih krčih so za-če.i strahovito besneti nad tržaškim prebivalstvom in nad vsemi antifašističnimi borci, ici so jim padali tiste dni v roke. V vzdušju vročičnega pričakovanja so bili oboroženi oddelki delovnega Trsta vsak čas pripravljeni na poslednji naskok proti zakletemu sovražniku. Dne 26. aprila so prispem tudi v Trst prve konkretnejše vesti o splošni ljudski veta ji v Severni Italiji. Opazilo se je da so se prav posebno fašistični hlapci okupatorja popolnoma zbegali, da so se skrivali in da so se skušali rešiti pred poginom s tem, da so zamenjali svoje fašistične znake z zvezdicami redne italijanske vojske. Po orugi strani so titovski voditelji ljudskih organizacij, ki so se že toliko let borne proti nacifašizmu m so pričakovale trenutka, ko bodo stopite v poslednjo m odločimo akcijo, delali vse, da bi preprečili enotni nastop tržaškega ljudstva proti nacifašizmu. Po eni strani, torej voditelji italijanskih nacionalističnih strank, ki so se bali ljudskega •gorčenja, po drugi pa titovski voditelji, ki niso hoteli ust-/ariti enotne antinacistične ironie, so zakrivii, da ni prišlo do popolnoma enotnega naskoka in oa so se že takrat postavili temelji bližnjega o-;trega medsebojnega boja na podlagi razpihovanja naciona-istične mržnje. 27. aprila 1945 je končno prišel znak za vstajo. Ze v zgodnjih popoldanskih urah je začelo Krojiti po mestu čedalje manj ijuoi. Nemcev ni bilo na spregled: večina je bua koncentrirana v glavnih mest- Enote «Delavske enotnosti» in obstoječi mestni partizanski oddeiki so začeii svojo splošno akcijo v noči od 27. na 28. april, ko se je začeio razoro-ževaUje posameznih Nemcev, italijanskih fašistov, ustašev, domobrancev, Guardie Civiche itd. Ves dan 28. aprila ni bilo večjih bojev. Nemci pa so zato začeli zbirati svoje kolone, da bi zapustili mesto ii da bi odšli proti Tržiču, kjir so upali, da bodo srečali Anglo-ameri-kance. Je prav zasuga tržaškega ljudstva, če se a nacistična namera ni posrečia, ali če se je posrečila, se je posrečila le v zelo malem ob egu. V Bar-kovljah, namreč, jripadniki o-boroženih oddelko' niso pustili skozi večjih nemšcih kolon. 29. aprila pa se e začela poslednja ljudska alcija. Takrat Nemci niso mogi več zapustili mesta, ker sc se borci i. sektorja odlično trzali v Bar-kovljah in so zprli prehod preko glavne in iroseške ceste. Enote II. sekdrja so prav kmalu zasedle Sv Ivan in za čele napad na S'. Just, kjer se je držal močan ddelek nemške posadke. Enot III. sektorja pa so bliskovit zasedle vse glavne tovarne >b industrijskem delu obale n vse četrti od Rocola do mrja. Na IV. sektorju pa so t raški borci s pogumnimi akciimi zavzeli zloglasno Rižarni kjer pa so Nemci pred predio razstrelili peči in dimnik, katerih so žgali jetnike, čišlnico nafte, .ivamo. Tistega dne Ihko rečemo se je v glavnem z vršila osvoboditev mesta a njegovega predmestja. Boji o se še vršili na Trsteniku pri barkov Ijanskem pristanču, v sodnij-ski palači, pri v. Justu, na Revoltelli in na Konkone.u, 30. aprna so borci I. mestnega sektorja osvobodili Barkov-ije Na ta način so se Nemci in nekateri njihovi pomagači v črni srajci Dranili le še v sodnijSki palaci, pri Sv. Ivanu, na tcevoiieni in na Kon koneiu. 30. aprila so prispele v bližino Trsta ludi enote i V. jugoslovanske partizanske armade pod vodstvom v sumljivih okoliščinah pozneje umnega generalmajorja F etra Drapšina. le enote so se takoj lon.e bojev za zavzetje Opčin, kjer so" te menici ki cevno drzan, Bazovice, Revoitei.e, nonkoneia, nazareta pri Miljah, Zavelj. skupno s škedenjskhni etn itami «Delavske enotnosti» so zavzeli nemško in ustaško postojanko pri Sv. Ani. Najbolj krvavi boji so bili prav gotovo na Opčinah, kjer je padlo na desetine in desoline partizanov. Ruski bataljon v sklopu IX. korpusa je -mel v tej bitki najtežje izgube. V ostalih poslednjih postojankah so se Nemci krčevito branili, ker so računali na prihod Anglo - amerikancev, ki so nagio prodirali proti Tržiču. Frenali so se le 2. maja. Trst je bil torej osvobojen -id tržaškega ljuastva s pomočjo jugoslovanskih partizanskih edinic, ki so zato, da so čim prej prispe.e v mesto, pusti.e za seooj Reko, kjer so se Nemci in insisti branili, Klano, kjer je bilo zbranih več tiso-cev prvovrstnih nemških oddelkov. F ra v tako je titovski vrhovni štab pustil v nemar vprašanje osvoboditve i_jun-ljane in Zagreba in namerno poslal ilalijmisne partizanske edinice osvobajat Ljubljano namesto, da bi jih posial proti Trstu, kot bi biio pravimo. Novozelandci so prišli v Trst 2. maja in so le malenkostno prispevali k zasedbi poslednjih nemških postojank. Tržaško ljudstvo je tudi ob ociriihoditev svojega mesta dokazalo, da še drži svo” .ih borbenih tradicij. Pri tem jS bilo prav gotovo otežkočeno od titovcev, ki so skušali na vsak način preprečiti enotni oboroženi nastop in so se pripravljali teren za težko provokacijo, s katero se je hotela sprožiti tretja svetovna vojna. Zato so silili naj se partizanske edinice podajo v Trst, ne da bi mislili na 'osvoboditev širšega hrvatskega in slovenskega zasedenega ozemlja. Kljub temu je ob tej priliki prišlo do izraza bratstvo med tržaškimi, italijanskimi in slovenskimi delovnimi množicami ter junaškimi jugoslovanskimi borci, ki so tako lepo pomagali pri osvoboditvi našega mesta. Tržaški in jugoslovanski padli borci za osvoboditev pričajo da se narodi morejo vzajemno boriti za svoje probleme, prav posebno še, če odločno odklonijo vsako nacionalistično težnjo. Prva manifestacija 1886. leta v Chicagu V zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja je bila Severna Amerika v polnem industrijskem razvoju. Za delodajalce je vladala seveda največja svoboda izkoriščanja delavca, ki dejansko ni poznalo nobenih meja. Delavci so morali trdo delati 10 in celo do 12 ur na dan in to v nečloveških delovnih pogojih. Zloglasni Pinkerton je načeloval pravcati armadi zločincev, ki so stalno pazili, da se ne bi delavci upirali gospodarjevemu izkoriščanju. Tolpa Pinkertonovih tolovajev je seveda uživala vso podporo policije. Toda kljub temu so se začeli delavci počasi organizirati, posebno v mestu Chicagu Pobuda jC prihajala od strani nemških priseljenih delavcev. Med drugimi zahtevami so začeli postavljati vprašanje 8-urnega dela vnika. Sklenili so obenem, naj bo dan prvega Prizor iz bojev za osvoboditev Trsta. V zadn em in predzadnjem dnevu vstaje tržaškega ljudstva proti naciiasisiicmm okupatorjem so pomagali osvoboditi mesto tudi junaški oddelki jugoslovanske partizanske vojske. Na sliki: skupina borcev na trgu S. Giovanni v Trstu. Pri Sv. Juhu so biti še vedno nacisti, ki so se krčevito branili. Nekdanje delavske proslave na Primorskem in v Trstu maja kot dan mednarodne ma-frg, nifestacije za cosego tega ci-1 1 ja. Sr Prva taka manifestacija je N bila na dan 1. maja 1886, ki j e p potekala brez incidentov. Nas-P lednji ponedeljek pa je stopilo!*■' v stavko kakih 6.000 delavcev^ v podjetju Mac Cormick, ki'el so jih začeli pinkertonovi zio-Kv činci fizično napadati. Krimi- 2; nalna dejanja so seveda še boliuv razjarila delavce. Naslednji®0 dan je bilo v predmestju Fla- 6$ nes veliko delavsko zborovanje, ki se ga je udeležilo nadl 10.000 delavcev. Na zborovanju! sta govorila Albert R. Parsonfe in Sam Fielden. Slednji je bil| že pri koncu svojega govora in| je na trgu ostalo le še kakih! 500 oseb, ko je nenadoma na-| vadilo na trg preko 200 poli-f čajev pod poveljstvom nekega!" VVarda. Poveljnik je ukazalf prisotnim, naj se takoj razi-l dejo. V tistem trenutku je bilaS^, vržena bomba — toda nikdar! -e ni utegnilo dognati, kdo jot e v resnici vrgel. Eksplozija v ubila enega policaja in ranila! več delavcev. Za policijo je;' bil to zadosten razlog, da je| začela divje streljati na mn o žico, ki se je v naglici razbe-j zala brez najmanjšega odporaj Pod stre i so pad.i moški, žen ske in otroci. Policiji pa pokolj nedolžnih žrtev ni bil še dovolj. Nekajl dni pozne,e je aretirala Auguj sta Spiessa, Adolfa Fischerja' Alberta R. Parsona, Georga ' Angela in Luisa Lingga, ker s«? s< bili sodelavci socialistični!'1610 glasil «The Alarm» in «Die Ar-If)rj oeiter Zeitung». Z njimi s o*1 z bili aretirani še trije drugi dej1 z av i, vsi pod obtožbo sokriviEfal pri incidentu. 0 n Proces se je dejansko vršil 1«L tl na podlagi domnev o krivd' 0,1 obtoženih. Nihče izmed obto- 2d: encev ni bil namreč točm>F'ki m konkretno obdolžen, da jej°ve vrgel bombo. Toda porotniki* ii «i so bili očividno podkupljen'11 .o proglasili soabo, na podla’ ed gi katere je bilo pet navedeni!''čer obsojenih na smrt, Schwab i<_ Fielden na dosmrtno ječo, dir*’ čim je bil Neebe obsojen rP f 15 let zapora. Lingg si je kma- \ lu nato v celici razstrelil già* X*, vo z nabojem dinamita. Spies. Parson, Engel in Fischer s» Po poročilih, ki smo jih povzeli iz lista “Rdeči pr a p or “ PRVI MAJ 1903 V TRSTU Praznik delavstva je bil v Trstu praznik vsega mesta. Vse prodajalne so bile zaprte. Nobeno nedeljo ne vlada v Trstu tak mir, kot je vladal na ta dan. Mesto je počivalo, ker je počivalo delo. Vreme je bilo ugodno. Ze zjutraj se je začela zbirati množica na dirkališču Montebello. Ob pričetku prireditve so zapeli internacionalo. Igrala je mestna godba. Ob 9. uri so se pričeli shodi. Krasni pogled! Na treh različnih krajih dirkališča so se zbrali delavci po svoji narodnosti. In tu na p. ostem se je govorilo vsakomur v svojem jeziku ter slavil pomen, majnika in naglušal novi boj za dosego ideala. Na slovenskem snoau je govoru sodrug Karl Linhart. Naglašal je v prvi vrsti mednarodnost majskega praznika. Svoj govor je končat s klicem: «Živel socializem!» Sledilo je burno odobravanje. Italijansko je govoril sodrug Valentin Pittoni. Na nemškem shodu pa je govoril sodrug Alojzij Pa nek. Takoj po shodih se je formiral veli- časten sprevod. Bil je 'o veličasten pogled, ko so se pomikale do.ge vrste tržaškega proletariata p, oli mestu! Ob ulicah je stala neštevilna množica in pozdravljala sprevod na simpatičen na cin. Sprevod je šel po vsem mestu in končal na glavnem trgu, ki je bil natlačeno poln. Magistra-iovci so se pač morali préstra siti', ko so zagledali to velikansko delavsko armado. To ni bita žalujoča mncrzica, kakor smo jo videli ob priliki februarske obletnice, to je bila bojna resna, živa armada! Ob 12.30 je bilo zborovanje v Politeama Rossetti. Govoril je sodrug Ferri iz Rima. Popoldne ob 14.30 se je vršil drug prizor. Tržaško delavstvo je sprejelo na Rivi della Sanità goste iz Milj, Izole itd., ki so se pripeljali z lastno godbo. Sledila je veselica v Delavskem domu. J GORICI Prav sijajno je praznovalo go-riško zavedno delavstvo I. maj-nik. Ob 9. uri je krenil sprevod s svojega zbirališča. Pred deželnim zaporom, kjer sedi sodrug intoniraia Nad 5000 Tržaški delal so med prvimi v Evropi začeii proslavljati Prvi maj kot mednarodni delavski prak in kot dan borbe za emancipacijo delavskega razreda. Na sliki: Celo povorke na proslavi Prvega maja leta 1902. Trevisani, je godba •Sinilo dei Lavoratori» sodrugov je korakalo v sprevodu do Dreherjeve pivovarne, kjer se je vršil javni ljudski shod. Tu so govoriti sodrugi Zej, Gorkič, Reja in Josip Kopač iz Trsta. J IDRIJI Prvi maj 1903 je bil veličastnega pomena za delavsko gibanje v idriji. To tem bolj, ker do sedaj je vodstvo rudnika kaznovalo de-.auce, ki so praznovali I. maj. -vu, teios pa je po d Olgi borbi le tznaio pravico do praznovanja. Na shodu je govoril sodrug Anion Kristan. i. MAJ 1905 V NABREŽINI Letošnji I. majnik se je praznoval s tako slovesnostjo, kot še nikdar poprej. Ze ob 9. uri so Nao ežmci in Mavhenci z godbo jako, akali h kolonam, kjer se je jršu slavnosini sprejem kriških sodrugov. Potem je šel sprevod po vsej vasi z vsemi tremi god-oami. Ob pol enajstih je dospel ■ la postajo, kjer se je vršil slavnostni sprejem, z železnico došlih furlanskih sodrugov, nakar je sprevod krenil v društvene prostore. Po kratkem odmoru so se ponovno jormirale kolone in hajd zopet na postajo Bivio, kjer so sprejeli tržaški sodiugi. Po dovršenem sprejemu so se nepregledne vrste z rdečimi nageljni jnincamn sodrugov jele potni-> sati proti vasi. Shod se je vršil na I ancetovem dvorišču. Shodu je predsedovat Gašper Cernjava. rOi glavni govornik pa je nasto-u sod. ug Kopač, ki je poudarjal posebnim zadovoljstvom, da so tabrežinski klesarji v tako do-jrem boju pokazati tako popolno jlidarnost. Govoril je tudi so-I. ug Gruden iz Trsta v italijanskem jeziku. Sledila je veselica, o shodu so prinesli sodrugi linčani mize na trg (ker je občin ski zastop prepovedal vese-• z o na trguj s trdno voljo, da se .c dajo pregnati s trga, ki je prav toliko njihova last kot last .elavcem sovražnih občinskih odbornikov. Sledila je lepa vese-ica. Gospod nane pa je med tem ves jezen balincal na dvorišču neke gostilne, Skupno z liberalci. Ti so se kar srečne počutili v njegovi družbi. L MAJ 1909 V KRIŽU PRI TRSTU Vas izgleda praznično. Ne dela (Nadaljevanje na VI. strani) bili obešeni 11. novembra 188? Pred smrtjo so z neustrašnim glasom peli v zboru: «Prišel VS£ bo dan, ko bo naš molk moé'ha j nejši od glasov, ki jih danekaitn dušite». j Sest let po izvršitvi smrtiie,star obsodbe je začel voditi guver 1 n ner države Illinoisa osebni "e preiskavo o vsem poteku prodni cesa. Na ta korak ga je brel9 če dvoma prisililo vedno večj^?'’°i nezadovoljstvo in ogorčenje de- j^a: lavcev, ki so videli v proce-Pčil su in smrtnih obsodbah kri'1 vr čeč primer krivice. Preiskava, - - ie v resnici tudi dognala, da'u Pi je bila vsa procedura procesa?r°v izvajana na način, da so se šč>' a<3a tile koristi delodajalcev. Pr0'}'*»-ces in obsodbe so bile v resnic?01«0 e nasilno dejanje sodišča prò-, «1 ti delavstvu. Guverner je jaV?0ver no proglasil to kot škandal i%ni ukazal, da se preostali trijč1/ud obsojenci takoj izpustijo n^, 0fe-svobodo. Bil je to sodnik Job1? * t fl » P. Altge’d, premočrten in Pe Zar. vkljub vsem poskusom sovratTr^' tikov delavskega razieda, vc'1'k)ji , uno bolj utirala pot. In “Olj unraia pot. in u N Vnr nes so le še zelo redke izjerPe“i m delavskež-^Vi- 5 skušajo delavcem ospora’ie ^ /ati proslavljanje delavski'1 ° veznika, dočim se je S-ur^Voj,. e.ovni dan že splošno uVe'6lav];. avil. % j« Tržaški delavci pa si štejei‘’Nanj, lahko v ponos, da so zoóe, y 1 t med prvimi v Evropi — če pt celo prvi — dostojno in en0)' a no proslavljati Prvi maj 1 leta 1890, to ie leto dni P iQ. ... ........- je leto dni -. sklepu ,ki ga je zavzel kongf6’ II. Internacionale v Parizu- G. P- »Usoda Evrope U Hja Ehrenburg ® V PijrÌ7n vszikn leto nnnovnn na. sn teya boli kriv'e ameri- Vendar na Evro na ni a’ V Parizu vsako leto ponovno Rajajo «Mali enciklopedični 6var Larousse», ki ga upokljajo šolarji, akademiki in hetje, ki niso prepričani v I t°ji pravopis, ljubitelji kri- I yl pk in poslanci, ki se preskr-I VA*1610 s citati klasikov za za-J Krstni govor. Lahko bi re- li, da je to najbolj razširje vsi |’ knjiga v Franci.i, ki služi J I 11 Mnogim pokolenjcm. Ra-^ W liritjivo je, da se v leksikonu frsikaj manja: nastajajo no-i ocialni sistemi, učenjaki le ma-Katjjo svet s svojimi odkrt-:ga ci-1 besede se porajajo in od-jbajo. Toda so nekatere res-ija jei('e, ki jih je mogoče najti i, ki je Po v davni, prvi izdaji orne-r. Nas-|ene.ga slovarja, kot v posled-stopilo1: Krava je prežvekovalka, lavcevVerest je najvišja gora na ck, ki'e> 1 °bl se šči’j"da zares čudna «demokra-v. PrOV”. Italijanski učitelji in resnic^nesorji so deležni pravic, ki ča prO‘| določa tozadeven zakon, je jaV'laVenski učitelji in profesorji ndal i» -.niso deležni teh pravic, li trijV udi slovenski učitelji in tijo nO^nfesorji so ali bi vsaj molk JohV biti državni nameščenci, in pOVČani so iz državne blagaj-postaV'^ Toda njih položaj formal-osebn;(, še ni urejen. Podrejeni so jgumn^^im oblastem, katerim na-at me^njejo funkcionarji ZVU in l°rej v določeni meri od-,3l od italijanskega prosvet-8a ministrstva. Kljub temu Italijanske oblasti smatra-, s'°venske šolnike za funk-^Parje ZVU, kar pa v resnici L:'1; Prav za prav ni mogoče 1 do pravega zaključka, kje neha jurisdikcija ene in kje d ev|bl-Za^en^a iurisdikcija druge :na tolj Kot nameščenci, četudi le nem»]irasnesa značaia bi morali a druZj-i deležni vseh pravic, ki jih ravice- bičajo tozadevni zakoni. Pa conereV' kot nameščenci ZVU bi ojil z*Vali biti deležni teh pravic, in DrO'k°da kot nameščenci, ki so n mednem »bem oblastem niza dc'iii- mti te pravice, da bi lika 'h-i- Soc’a'no zavarovani. Za- Danes ne gre zato, da ugotavljamo. kje se poglavitna krivda in kdo je glavni krivec, pač pa zato, da to velikansko krivico odpravimo. Ze v enem izmed prejšnjih člankov smo napisali, da se okupacijska o-blast vede do nas mačehovsko in da je mogoče kaj doseči le s trdo in odločno borbo. Zato se ne smemo nadejati, da bo oblast sama uredila vpra-titovci, ki so mesto, da bi ped-šanje stalnih namestitev in vprašanje socialne zavarovalnine učiteljev in profesorjev. Ne, tega ne bo nikoli storila. Da je tako, nam je potrdila že v nešteto primerih. Zato pa stoji pred nami vsemi, skupno z učitelji in profesorji naloga, da združeni zahtevamo dokončno rešitev vseh vprašanj naše šole. Ce bomo to storili, bomo dosegli tudi to, da bodo naši šolniki dobili stalno namestitev in da bodo torej tudi socialno zavarovani tu, kjer delajo, ne pa izven meja našega Ozemlja. Vendar pa Evropa ni abstrakten pojem, ni slučanjna definicija starih zemljepiscev. Pri vsej prirodni pestrosti, pri raznolikosti zgodovinske usode. pri nenavadni pisanosti političnih in družabnih sistemov tvori Evropa celoto: Evropa ima skupne vire civilizacije. Narodi, ki prebivajo v njej, so že davno ocenili vse prednosti, ki izvirajo iz zamenjave duhovnih in gmotnih vrednot. Na svojih grenkih izkušnjah so se prepričali, da vodi kršenje takšne zamenjave k obu-božanju in k omračtivi. Končno. vsak misleč Evropejec je z dušo in te'esom zainteresiran na varnosti ne samo svo-:e države, marveč vseh držav Evrope, kajti požar, ki se začenja v eni hiši, grozi, da bo zajel vso vas. Nuša Evropa pa ni pustinja, ni pampa, temveč najgosteje naseljena celina na svetu. in do razdruienja drug od 5 drugega. Gotovo je, da so ob-5 stajale v vseh dobah zgodovine > med bratskimi slovanskimi narodi vzajemne vezi. prav poli sebno kulturne. Majsko rajanje JAVNA DELA IN DRUGI PROBLEMI FINANSIRANJA Dolinska občina ne sme biti zapostavljana od področnih oblasti Po vseh uradih, posebno še pri italijanskih načelnikih odsekov ZVU se slišijo samo obljube, ki pa se le redko uresničijo - Zakaj stalno rezanje občinskih proračunov? Prejšnji šestmesečni gospodarski načrti ZVU so bili znani že v januarju, če so se nanašali na prvo, odnosno v juliju, če so se nanašali na drugo polovico leta. Gospodarski načrt za prvih šest mesecev tekočega leta 1954. je bil odobren šele pred kratkim in naša občina pa ni bila še do sedaj uradno obveščena o njem. Obljube za slednji gospodarski načrt so bile ogromne, a o-stale so le samo obljube! Izvedeli smo namreč, da je bilo s tem gospodarskim načrtom dodeljenih naši občini samo 8 milijonov lir in sicer: 3 milijoni za novo občinsko poslopje in 5 milijonov za cesto od Broda proti Križeu je pa 13. gospodarski načrt pripravljal, so nam obljubili 25 milijonov lir. Od teh so nam odbili 10 milijonov še preden se je mešana komisija sestala. Dodelili pa so končno samo 8 milijonov. Razvidno je iz tega, da tukajšnje oblasti niso resno v -izpolnjevanju obljub in se danes izgovarjajo na višje finančne faktorje. Prepričan sem, da kot občinski upravitelji ne bomo mogli z 8 milijoni lir zadovoljiti potreb naših občanov, odnosno ne bomo s temi rešili velike gospodarske krize in vpraša- nja brezposelnosti, ki se dnevno širi v naši občini. Analizirajmo na kratko posamezna vprašanja! V Boljuncu se gradi javna kopalnica, katera je nujno potrebna našemu prebivalstvu (5000 oseb). Ker je ni mogoče dokončati s prvim nakazilom 5,000.000 lir, smo bili prepri-č ini — in to na podlagi zagotovil urada za javna dela pri ZVU, da nam bo bila nakazana ostala potrebna vsota denarja s 13. gospodarskim načrtom. Nakazila torej nismo dobili, zato bo omenjena stavba sicer dograjena a ne dokončana. Čislala bo prazna in neuporabna morda še leto dni kot stoji poslopje hšt. 200 v Dolini, ki je bilo kupljeno od občine že pred dvema letoma in je na blagor birokracije še vedno prazno. Ko smo kupili omenjeno poslopje v Dolini, nam je ostala na razpolago vsota 3,600.00(1 lir. Sklenili smo takrat, da hišo preuredimo v otroški vrtec in v dve mali stanovanji. Odgovarjajoči načrt, katerega je pripravil tukajšnji tehnični urad, smo tal koj predstavili v odobritev «Genio civile». Dve leti je že minilo, odkar čakamo na odobritev, čeprav smo urgirali pri vseh merodajnih oblasteh, pri Prizor iz «Pomladnega prebujenja» ZVU. predsedstvu cone itd. O-troški vrtec, ki šteje 45 otrok, je zato še danes v neprimernih prostorih; tisti dve družini pa sta še sedaj brez stanovanja. Kar se pa tiče gradnje novih občinskih uradov, je inšpektor /.a javna dela pri ZVU odobril tozadevni načrt že pred dvema mesecema. Objavljeno je bilo to po krajevnih časopisih, celo po radiu. Kaj pa še čaka imenovani urad. da ne da dela na dražbo? Ne vem! Na vsak način manjka dobre volje. Saj ;e bil denar že nakazan; potrebo po novih uradih so tudi vsi priznali; delavcev je tudi, ki pričakujejo zaslužka; vreme in čas sta tudi ugodna! Zakaj torej to zavlačevanje? V naši občini imamo 7 šolskih poslopij, od teh štiri stara in tri nova. Novo šolsko poslopje pri Domju je popolnoma dokončano, dočim sta šolski stavbi v Mačkovljah in na Peku še vedno brez urejenega dvorišča, brez podpornih zidov, ograje itd. Tozadevni načrti so bili že pripravljeni pred tremi leti a še vedno tičijo v uradih velike palače javnih del, ker niso bili še finančno odobreni. Občinska uprava pa prejema kar naprej pritožbe od strani didaktičnega ravnateljstva v Dolini, ker se zgoraj omenjena dela ne izvršijo in šolska dvorišča predstavljajo stalno nevarnost za učence. V 13. gospodarski načrt smo vključili tudi stroške za obnovitev starih strohnelih podov na osnovnih šolah v Borštu in v Ricmanjih. Tudi tu nismo imeli sreče. Razen tega prosimo že štiri ■eta zaporedoma napeljavo telefona v vasi Domjo, Ricmanje in Boršt. Čeravno je Upravni conski odbor na eni izmed svo-ih sej že pred tremi leti odobril omenjeni načrt za javne te'efone in da je tudi dr. Sartori, ravnatelj za ekonomijo in financo pri ZVU zagotovil svoje zanimanje, omenjene vasi še vedno nestrpno pričakujejo izvršitev napeljave. Ugotovili sme še, in to na podlagi resnega pregleda, da je v naši občini 80 družin, ki čutijo nujno potrebo po u- godnem stanovanju. Tudi v tem pogledu nam oblasti ne gredo na roko. Povsod smo dobili zagotovila in obljube; vendar ni še nič konkretnega. Najbolj širokogruden v obljubah je gosp. dr. Caffarelli, ravnatelj javnih del pri ZVU. Pred odobritvijo gospodarskega načrta zagotavlja, da se bo kaka ljudska hiša gradila tudi v naši občini. Ko se pa enkrat gospodarski načrt odobri, se vsa-kikrat opraviči, češ, da on ni kriv. ampak da so tega krivi drugi finančni faktorji in mesto Trst, ki izčrpa samo ves denar za gradnjo stanovanj. Res je, da ima Trst veliko potrebo stanovanj. Priznati pa morajo, da ima naša občina sorazmerno enako potrebo po stanovanjskih hišah, čeravno ,e majhna. Strinjam se s tem, da se da Trstu večji del «potice« in nam manjšega, ne pa, da se Trstu da vsa in da je mi sploh ne pokusimo. Ali dajo morda oblasti celo «potico» Trstu iz političnih razlogov? Nadrejene oblasti ZVU ne bi smele dovoliti, da se take diskriminacijske krivice delajo nikomur! Dodeliti bi morale denarna sredstva vsem občinam in sicer na podlagi njih velikosti in njih potreb! DUŠAN LOVR1HA župan dolinske občine Ilovo sredstvo pioti krvavitvi Izdelali so novo sredstvo, a so se zelo redko združevala za skupne velike pohode. 4a teh pohodih so sodelovala tudi druga, popolnoma kraje. ljah jrosebno onstran železniškega mosta. Okrog 20.30 zvečer je bil izvršen atentat na šolo, kjfer so stanovali Nemci. Neki tovariš Dušan, rodom iz Srbije, ki je bil dodeljen našemu sektorju, je vrgel ročno bombo na vhodna vrata poslopja, ki se je raztreščila z močnim treskom. Barkovljanski mladinec pa je črnomorska plemena stal v bližini z brzostrelko, da (Karpi, Bastami, Roksolani. Geluri. Borani in drugi), ki sc tudi mimo Gotov organizirali svoje samostojne pohode na ozemlju Vzhodnega rimljanskega cesarstva. Do tesnejše združitve (samo Vizigotov in Ostrogotov) pride še.e pred koncem šestdesetih let IV. sto. letja zaradi oslabitve Vizigotov, ki jih je potolkel cesar Valens in ki so se med seboj borili. (Sledi 6. nadaljevanje) A. D. UDALJCOV (Iz revije «Voprosy istorii») Pivomajshl doživljaji (Nadaljevanje s J. stranii nisem moral k vojakom... Mi kamnoseki, takrat najbolj napredna stroka v vsem okraju Nabrežine, smo se zbrali skupaj z ostalimi delavci in kmeti-delavci, Slovenci in Italijani iz furlanskih mest na mestu v kamnolomih, kjer sta sedaj Montecatini in Cava Romana. Tu smo se uvrstili in z rdečimi zastavami in godbo krenili v povorki na nabrežinski trg. Tukaj so nas dočakali drugi ljudje, ponosno smo se postavili pod zelene cvetne mlaje, med rdeče zastave in, ko je godba utihnila, se je začelo zborovanje. Govoril je največkrat Marizza. po govoru pa se je začela zabava tja do pozno v noč. Tudi po vseh ostalih vaseh so na predvečer prvega maja fantje in dekleta spletali mlaj iz zelenja, pomaranč in cvetja in tako pozdravili ta veliki delavski praznik. KREČIČ VENČEK iz Barkovelj nam je povedal naslednje: Prvi maj 1944 me je našel q'oma, v vrtincu ilegalnega dela. Sklenili smo. da izvedemo na predvečer Prvega maja tri akcije, kot proslavo delavskega praznika, obenem pa kot opomin Nemcem, ki so se dokaj udobno počutili v Barkov- "iiu kri e umik. Cim je počilo, io se pojavile na cesti številne nemške patrule ,ki so begale okrog kot ponorele. S strehe šolskega poslopja pa so streljali kakih 10 minut nepretrgoma s težkimi mitraljezi. Pa je bilo vse zaman, tovariša sta bila že davno na varnem. Cim so se Nemci umaknili, je šlo okrog 22. ure ha napisno akcijo kakih 70 Barkovljanov, članov OF. med temi 20 mladincev. V pičli pol uri so bili z rdečo barvo popisani z gesli 1. maja in rdečimi zvezdami vsi zidovi in cestni asfalt. Tretja akcija pa je bila izvedena od 2. uri zjutraj na dan Prvega maja. Takrat je bila minirana železniška proga, ker se je vedelo da bo privozil vlak z raznim materialom za nemško vojsko. Tudi tretja akcija e uspela, ker so se pri eksploziji iztirili -štirije vagoni.» Hanoi Varšave Varšava se zelo naglo širi. V vseh 22 mestnih rajonih gradijo nove hiše. V prvem tromesečju tekočega leta so dogradili ze okrog 1.800 prostorov, številne otroške vrtce, o-troške jasli, prodajalne in restavracije. Letos bodo prebivalci Varšave dobili 25.000 novih stanovanjskih prostorov. ZA MASE KMETE priporoča Kmetijska zadruga: KAI BOMO DELALI ska trta cvete, moramo vino V MAJU v tretjič pretočiti. Po preto- Na polju: čitvi zabijamo sode. Prazno Slabo in zlasti mrzlo vre- posodo pa zažveplamo. me je krivo, da je delo na V sadovnjaku: polju precej zaostalo. Burja je precej izsušila zemljo, za- V tem meseču je najvaž- ni moglo skliti. kar 'smo "ejš®.. «Povilo pobijanje sejali ,odnosno sadili. Prav zato, bomo imeli v tem mesecu zelo dosti dela. Predvsem bomo okopavali in pletli na njivah. V takih letih škodljivcev. (O tem smo pisali obširno v dveh zadnjih številkah lista. Op. uredn.). V tem mesecu bomo zatirali hrošča, gosenice, listne uši jo takV- te“a nobena oblast ne oseP'iiiSt6va. službenega staleža, Iriia ■Ilet ^T' ne ,ečejo službena ka De-ian ’ n'kier ni urejeno vpra-: in pti'te 16. pok°jnine ali odpravni-«eta m' vi rali tebarv Vensk* šolniki so zavaro-ji. Up4ov0,?roti b°lezni, toda pro-i, da ihtijo Jnov' Zavarovalnino mo-:ij, pr*|ov- p*ačevati sami. Zato nji-črnMice S^°jci nimajo n. pr. pra-drug’ihskrk °° P°P°lne zdravniške 1 si J" Z be ',n do bolnice. SOvra*>ecap.adi te krivice se je že da, validi ] govorilo. Ugibalo se je In da K v' k)e tiči glavni vzrok, da izjeiP^i Prašanje še ni rešeno, kot ospor» K poKal° biti. Jasno je, da ivskež:'^Vu § ayitni krivec predvsem S-urP^ovr,’, ki' začenši od prvega ,o uVe’$t4vii 83 *eta, načrtno zapo-kSr j3 s'°vensko šolo in vse. ;leiei'’C6išnii Z njo v zvezi. V pre-ielibij; , meri pa so krivi tudi _ Il %eg, rbo vseh šolnikov z£ n en°t ‘v*tali ’« SVojih Pravic, organi ^k^,>Clalno zavarovanje za ini šolnike izven meja congr* ' irizu- Cisto slučajno sem prišla pred par tedni k neki prijateljski družini in prav tako slučajno sem našla tam mladeniča. Bil je star okrog osemnajst let, bled v obrazu in suh, nekako starikav v vsej postavi. Sedel je pri mizi in počasi srkal kavo iz skodelice, ki jo je gospodinja postavila predenj. Pogledala sem ga z zanimanjem, ker se m! je že večkrat zgodilo, da sem v lej hiši našla stare znance iz onstran meje, iz Brkinov, ki so prihajali v Trst s potnim listom ah brez njega in ki so mi vedeli vedno kaj novega povedati — a nikoli nič dobrega —> iz meni dobro znanih in priljubljenih krajev, od koder je prišel pred mnogimi leti moj oče, da si poišče kruha v mestu. Gospodinja mi ga je predstavila: «Ce ne n. ega, njegovo družino gotovo poznaš.» In povedala mi je ime njegovega očeta. Se kako sem poznala njegovo družino! V trenutku se mi je v spominu prikazala vas,' na pol požgana, in njeni prebivalci, junašKi, neupogljivi borci za svobodo. Videla sem v duhu mlade vaške fante, ki so v hribih vztrajno prenašali vse tegobe partizanskega življenja, žene in dekleta, ki jim je bilo vse življenje posvečeno borbi za osvoboditev. Videla sem trumo mož in žena odgnanih v Nemčijo, od katerih se mnogi niso več vrnili, videla umrle in padle. Toda nihče ni umrl kot Janez. Oče tega mladeniča je padel Nemcem v roke. Izmučili so ga na smrt in, predno so ga v bližini vasi obesili, so mu krvniki izvrtali oči, odrezali nos in ušesa. Umrl je grozne, toda častne smrti in odnesel s seboj skrivnosti svojega delovanja, imena svojih sodelavcev in njihova skrivališča. Nemški psi niso ničesar izvedeli in ljudstvo, ki ga je drugi dan našlo obešenega na drevesu in tako strašno izmaličenega, se je ponovno zaklelo, da bo strlo sovražnika in si priborilo lejjše dni... Sedaj je sedel pred menoj sin tega junaškega mučenika. «Ali sl za dolgo prišel?» sem ga vprašala. «Da, za dolgo. Ušel sem jim, rešil sem se pekla. Okrog petsto nas je prišlo zadnje MARIJA CESARJEVA Srečanje čase čez mejo. Toda tudi tu ne bom dolgo ostal; odhajam v Avstralijo.» «V Avstralijo?» sem se začudila. «Kako si upaš tako mlad po svetu. Ali ne veš, da ti ne more tujina nič dobrega dati? Tam boš trpel.» «Trpel?» se je grenko nasmehnil mladenič. «Ali sem manj trpel doma? Na lastni zemlji? Ali ne veste, da ni več življenja pri nas? Da ne vemo več kaj pomeni živeti? Se smejati se ne znamo več. Sama tema je okrog nas, sam obup, lakota in pomanjkanje nas tarejo in skrbi. Skrbi, ki nam ne dajo spati, ne starim ne mladim. Skrbi, kako se preživeti in kako plačati davke. Da, davke... davke... za vse, tudi za mačko, če jo imaš pri hiši. Ljudje so zasovražili celo zemljo, ki jih je vedno kolikor toliko redila. Danes jih ne hrani več in če jo obdelujejo še tu in tam, jo obdelujejo s sovraštvom, ne z ljubeznijo.» «Toda, vendar,» sem plaho opomnila, «ne bi smeli prenašati, upreti bi se morali, protestirati. In če so davki previsoki, bi se morali nekako pritožiti...» «Pritožiti?» mi je naglo odgovoril mladenič. «Pravijo, da je tudi tu hudo. Kriza in revščina. Toda zadnjič sem videl tisoče delavcev, ki so korakali po mestu in zahtevali kruh in delo. In veste kaj se zgodi pri nas kmetu, ki se pritoži zaradi previsoko odmerjenega davka? Z apro ga. Pri nas ni mogoče protestirati. Bolje je proč, daleč proč. Saj ne pričakujem kdovekaj od Avstralije. veti! Res mu je moralo biti dosedanje življenje skrajno težko, da je prišel do takšnega obupa. Skušala sem mu prikazati, kdo je ki iv za v=e njihovo trpljenje. Prikazala sem mu izdajstvo onih, ki sedaj vladajo na naši zemlji in dodala: «Ce bi bili ostali zvesti osvobod im borbi in Sovjetski zvezi, bi bilo vse drugače.» «Kaj? Drugače?» mi je naglo odgovoril. «Ali veste kaj bi se zgodilo z nami, če bi ostali s Sovjetsko zvezo? Se stokrat slabše bi bilo. Odgnali bi nas v Sibirijo! Ne rečem za one. ki žive v notranjosti, toda nas, ki živimo ob meji, bi prav gotovo odgnali v Sibirijo!» Vedno bolj so me presunjali odgovori tega mladeniča, še napol otroka. Obrnila sem se do gospodinje in dejala: «Iz tega lahko vidiš vso strahoto izdajstva, katerega so bili žrtev naši narodi. Našo mladino vzgajajo v sovraštvu do svobodnih narodov, s trpljenjem in pomanjkanjem jo pa hočejo pripraviti do skrajnega obupa, da bi je lažje pognali v vojno.» «Vojna?» se je trpko zasmejal mladenič. «Da veste, kako smo upali lani, ko se je začelo nekaj mešati zaradi Trsta. Naj poči, smo si mislili vsi, potem pa naj pride kar heče. Slabše, kot je sedaj, res ne more priti.» «No, vidiš, da imam prav! Toda ne misli, da bi vam vojna pomagala. Vojna pomeni razdejanje, smrt, potoke krvi, neizmerno trpljenje, še stokrat hujše, kot je današnje. Ali ni bilo že dovolj krvi? Pomisli na vse Toda tam bom vsaj dihal. Pa tudi če bom one, ki so padli v zadnji vojni. Samo Jugo- živel samo leto dni Bolje je živeti leto dni kruha sit, kot pa deset let hirati in glado-vati.» Takšnih besed še nisem slišala iz ust mla- slaevija jih je dala skoro dva milijona na oltar svobode in miru.» Ueki sovražni blesk se je zasvetil v očeh sina partizanskega mučenika in besede, ki. dega človeka, ki pravzaprav še ni začel ži- so prišle iz njegovih ust, so zazvenele tako strahotno, da mi je bilo, kol da me je z ostro sulico zadel naravnost v srce. Dejal je: «Skoda, da jih ni padlo še enkrat toliko. Lepo. stvar so nam priborili...» «Ne pregreši se, fant!» sem zakričala v obupu. Zdelo se mi je, da mi poči srce od silne bolečine. «Ne pljuj na padle, ne oskru-r.jaj njihovega spomina, ne preklinjaj svojega očeta! Ali res misliš, da so padli zato, da bi vi, njihovi otroci, ki so vas tak » ljubili, sedaj trpeli? Ne! Padli so v prepričanju, da boste vi, da bo vse ljudstvo nehalo trpeti, da bo živelo v sreči in zadovoljstvu. Padli, so za pravico, za boljši svet, za svobodo, pravo svobodo, ki je ti še ne poznaš m ki jo tako čudovito lepa. Ne bom ti mnogo govorila, otrok. Saj mi vsega tudi ne bi verjel. Preveč je grenkobe v tebi in premalo poznaš resnico. Le eno te prosim. Zapomni si moje besede: Tvoj oče, vsi naši mučeniki, niso padli zaman. Spoštuj njihov spomin! In ko boš tam, v daljni tujini nekoč slišal, da se je v tvoji domovini nekaj obrnilo, nekaj spremenilo, vedi, da je prišel trenutek uresničenja želja tvojega očeta. Mnogi odhajate, toda nekateri le ostajajo in ti bodo nekega dne rekli: Dovolj! In kar koli ti bodo tedaj govorili tujci, ne verjemi. Vrni se domov! Vrni se brez strahu, z zaupanjem. Našel boš novo domovino, ki te bo sprejela kot ljubljenega sina. Vse drugačno bo tedaj življenje. Ne misli na smrt, premlad si še, misli na življenje, na lepo življenje, do katerega imaš pravico. To si zapomni in na to misli, otrok moj, ko boš tam daleč v tujini Prosim te! In padlih se vedno spominjaj s pobožnostjo, kajti njihova borba je bila sveta!» Fant me je vidno zadet resno poslušal, dolgo molčal in nato zamolklo obljubil: «Zapomnil si bom...!» * * * Vračala sem se tako strašno razžaloščena, da so mi solze same vrele iz oči, a niso mi mogle olajšati težke bolesti, ki me je dušila. Ljudje so me po poti začudeno gledali... Ubogi moj narod, večno na križ razpet! kot je letošnje, so po navadi in drugi mrčes. Gosenice naj-njive zelo plevelne. Nekoliko usPe-šneie pobijamo s tem. da kasneje bomo osipavali krompir. Pri okopavanju lahko gnojimo z nitratom, posebno one njive, ki imajo slabo, pusto zemljo in ki torej niso dovolj pognojene s hlevskim gnojem. Na travnikih: Tudi košnja bo zaostala zaradi mrzle spomladi. Zato bomo začeli kositi šele proti koncu meseca. Najprej bomo kosili deteljo in lucerno. Kdor še ni razpeljal po travnikih gnojnice, naj to stori čim prej. Gnojnico pomešamo z vodo in jo razvozimo po travniku zjutraj, ko je še rosa. V vinogradih: Trtne mladike bomo povezali. To bomo storili čimprej, zato, da jih ne bi morebiten vihar polomil. Nadalje bomo trte ta mesec žveplali. Pri žveplanju moramo biti dokaj dosledni. Paziti moramo na .. . , . . -, . . . . . Škropit trte se je odpravil to. da ne bi žvepla prena- 1 odrežemo napadene liste in debelo posuli, ker bi to lahko škodovalo trtam. Pripo- ... , _ .... , .. , jih sežgemo. Listne usi porod jivo ìe zlasti novo sred- 6 .. ... stvo za žvenlanie ki se ime- bijamo s škropljenjem s to-stvo za z\eplanje. ki se ime faačnim eks1raktom škropiti moramo vedno le zjutraj ali pa zvečer, nikdar pa ne čez dan, ko sonce pripeka. nuje Tiosol. En kg Tiosola nadomesti 5 kg navadnega žvepla. Tiosol ima tudi to prednost, da v nobenem primeru ne ožge trtnih mladik. Pripraviti moramo tudi vse ČEŠNJEVA MUHA potrebno za škropljenje pro- v maju in juniju se pojavi na ti peronospori. Prvič škropi- češnjah približno pol cm dolino tedaj, ko so trte že po- ga muha, katero imenujemo kazale svoj zarod. Pri škro- češnjeva muha. Trup te muhe pljenju moramo biti še bolj je črne, tu pa tam malo pik-previdni kot pri žveplanju. Caste, glava je rumene barve. Škropiti moramo vse dele Ta muha je zelo škodljiva. Zatrte. Paziti moramo na to, lete namreč nešteto črvov v da poškropimo tudi spodnje sadju. Napaden sad ne le, da dele listov. Zato moramo ni primeren za prodajo, temveč škropiti v obliki megle. Za ,ma tudi slab okus. prvo škropljenje zadostuje Kako pobiJamo tega škodlj.v-en kg gahce za 100 litrov ffl, Najuspeineje sa pobijamo vode. Škropivu primešamo 1 $ da pokon(ujemo bube. kg živega apna, če pa tega rastejo češnje na njivah, nimamo pri rokah, vzamemo jg najbolje< da zemljo potrosi. lahko IM kg gašenega apna. mo z ap„enim prahom. Se us-Mesec maj je napnmernejši pešnejše uničevalno sredstvo je za cepljenje v zeleno. Ce trte preparat na podlaei DDT Pn. sl3bo poganjajo, jim moramo merno je dvakratno škropljenje po'gnojiti s solitrom. z , odst. razstopino in sicer pr- V kleti: vii sredi in drugič proti koncu V maju, a še preden vin- maja. — r/fr/f///Sf////SS/7//////S//////S/S'f/////7//////////////////////j DELO Ribarnica DANEU PROTI KRŠENJU DEMOKRATIČNIH SVOBOŠČIN Občinski svet soglasen s protestom naše skupine Tov. Gombač urgira odgovor glede razlastitev - Tov. Bernetičeva tolmači zahteve Proseka-Kontovela - Dva važna predloga Gruber-Bencove Na predzadnji občinski seji, ki je bila v torek je tov. Ra-tiich sprožil pred občinskim svetom vprašanje grobega kršenja demokratičnih svoboščin, ki je prišlo še enkrat do izraza s prepovedjo proslave ljudske vstaje v kinu «Avdi-torium». Naš svetovalec je označil to prepoved kot težko žalitev za vse prebivalstvo. Iz tega razloga se kaže torej nujna potreba združitve vseh sil v obrambo temeljnih demokratičnih svoboščin, to tembolj, ko se istočasno dovoljuje fašističnim izmečkom, da nemoteno proslavljajo svojega dučeja. Zupan Bartoli se je tokrat docela strinjal s prole-stom in obljubil, da bo zadevo predočll merodajnim oblastem. Tov. Bernetičeva je tolmačila zahtevo prebivalcev Kon tovela in Proseka za gradnjo javne pralnice in kopališča ki se zavlačuje že nekaj let Zadevno resolucijo je podpisalo 325 vaščanov. Odbornik Vi sintin re je v odgovoru skliceval na gospodarski načrt. Gruber-Eencova je postavila nato dva važna predloga in sicer glede prepovedi atomske energije v vojaške svrhe ter. da se pošlje v Ženevo komisija, sestavljena iz predstavnikov vseh strank v občinskem svetu. Komisija naj bi tolmačila zunanjim ministrom resolucijo. ki je bila že izglasovana v občinskem svetu v zvezi s tržaškim vprašanjem. Kakor znano, je v resoluciji pouda rjen odpor prebivalstva proti vsaki delitvi STO in zahteva da se pri odločanju o bodoči usodi vpraša za mnenje prebivalstvo obeh con. Zupana sta spravila oba predloga v oči vidno zadrego, iz katere se je skušal rešiti z jalovimi «argumenti». Tov. Gombač je tudi na tej seji urgiral odgovor glede razlastitev za industrijsko cono. Odb. Visintin je na postavljeno vprašanje zagotovil, da bodo o tem razpravljali na prihodnji seji. Občina ni namreč še prejela odgovora od ustanove za Industrijsko cono v Zavljah. Pred zaključkom javne seje, je župan počastil spomin žrtev iz ul. Ghega. ki so se mu pridružili vsi svetovalci. Kmetje, so doma praznično oblečeni. Zjutraj je nad 100 sodrugou z godbo na čelu korakalo po vaških ulicah. Popoldne ob treh in jiol se je vršit shod na dvorišču l'encetove gostilne, ki. je bilo okrašeno z rdečimi zastavami. Shoda se je udeležilo preko 000 oseb. Po shodu se je vršila lepa ilelavska veselica. Splošno mnenje je, da se v Križu prvi mainile še nikdar ni tako lepo praznoval. / BERTOKIH PRI KOPRU Na dan prvega majnika se je v Bertokih otvoril ljudski doni s shodom na katerem je pred veliko množico govoril sodrug Vinko liermolj iz Trsta o pomenu prve- V VIPAVSKI DOLINI Kmetje iz Dobravelj, Sv. Križa, Skrilj, Brji itd. so zapustili letos prvikrat obdelovanje zemlje, se oblekli praznično in se zbrali na shodu, da dostojno praznujejo prvi majnik. Popoldne so se zbrali- v Dobravljah na postaji ter čakali na poročevalca sodruga MV.osta iz Trsta. Potem so napraviti pohod do Sv. Križa pri Cesti. Tu se je v gostilni pri postaji vršil shod. Sodrug Milost je poročal o pomenu, ki ga ima za delavsko ljudstvo prvi majnik ter je bil na koncu govora burno aplavdiran. Nekega naroanjaka-rja, ki je na shodu žalil ter obre- USTANOVA NADALJUJE z razpošiljanjem pisem Taktična poteza glede razlastitev za industrijsko cono !..'i majnika in o delavski organi- ( koval, so kmetje postavili na ce-zaciji. Nastopil je tudi neki uči- ' -.elj ,ki je skušal v narodnjaškem nislu sreče. polemizirati, a ni imel sto. Bil je to prvikrat na Vipavskem lep agitacijski .dan, ki bo imel za razvoj socializma dobre posledice. Ustanova za industrijsko cono v Zavljah nadaljuje z raz pošiljanjem vabil glede nove širokopotezne razlastitve zemljišč. V zadnjih dneh je prejelo vabilo kakih deset kmetov, večinoma iz Ričmanj. Po izjavah predstavnikov gornje ustanove, bi morala biti raz laStitev vseh zemljišč zaklju cena v 6 mesecih. Postopno razpošiljanje vabil poedincem, je pač taktična poteza ustanove, ki bi hotela na ta način čimbolj omejiti naraščajoče o-gorčenje kmetov in istočasno preprečiti skupen nastop v o hrambo njih koristi. Prav zaradi tega je tembolj potrebno, da posamezni kmetje ne nasedajo varljivim obljubam, ki jih daje ustanova, in ponudbam, da bodo lahko tudi po razlastitvi obdelovali zemljo. Naj torej nihče ne podpiše nobene listine, ker bi se Nekdanje delavske na Primorskem proslave (Nadaljevanje s 3. strani) se nikjer. Delavci v kamnolomih so popolnoma ustavili delo. Celo ZADNJA SEJA JESENSKEGA ZASEDANJA V NABREŽINI Kdo je zlorabljal občinske tiskovine za «priporočila» ? Občinski svet zavzel stališče proti razlastitvam za industrijsko cono - Interpelacija tov. Albina Škrka glede afere s priporočilnimi pismi - Predlog Tov. Marizze za postavitev spomenika padlim V torek je bila zadnja seja lednega jesenskega zasedanja devinsko - nabrežinskega občinskega sveta. Po prečitanju zapisnika zadnje seje je župan prečita! naslednjo interpelacijo odbornika Albina Škrka: i.Ker kroži glas, da je nekdo uporabljal v nelegalne svr-he tiskovine, oziroma tiskani papir in žig naše občine, vprašam g. župana, naj nam pove koliko to odgovarja resnici.» Nato je župan prečital tudi resolucijo, ki jo je predložil svetovalec Milič Ivan. Sledilo je poročilo odbornika Ploridana, o zaključkih občinske komisije računskih preglednikov za leti 1951 in 1952, Ki je bilo nato soglasno odobreno. Obenem je odbornik za finance predlagal, naj občinski svet pooblasti upravni odbor, da lahko dvigne 4 milijone lir posojila pri tržaški hranilnici za kritje raznih tekočih občinskih računov. Zupan in odbornik tov. Slavec sta podala daljši poročili z ozirom na tekoča javna dela iz prejšnjih gospodarskih načrtov ter o delovanju SELA,D. Ker sta poročili važni za RESOLUCIJA PARTIZANOV MIRU 0 STO Tržaška delegacija jo bo nesla v Ženevo V torek je bila v dvorani «Kraljiča» skupščina okrajnih in tovarniških odborov partizanov miru in Glavnega sveta. Predsedujoči dr. Teiner je pojasnil, da je bila slednja sklicana v trenutku, ko zasedajo v Ženevi zunanji ministri velesil in. je potrebno, da pride na to konferenco tudi glas našega mesta. O stanju v obeh conah in spletkah, ki se kujejo : na škodo STO in njegovega prebivalstva sta govorila župana iz Doline in .Milj, Lovriha in Pacco. Slednja sta obravnavala tudi vprašanje atomskega ■ orožja in podčrtala stališče partizanov miru iz vsega sveta za razorožitev in prepoved o-rožja. ki prinaša množično uni-. čenje. Navodila za Telovadce Vsi telovadci iz mestnih o-krajev morajo biti na stadionu, danes 1. maja ob 5. uri zjutraj. Telovadci iz vasi pa naj bodo ob 5. uri na določenem zbornem mestu v vasi, od koder re odpeljejo z avtobusom na stadion. V zaključku sta predložila resolucijo naslovljeno zunanjim ministrom, ki zasedajo v Ženevi. Resolucijo bo nesla v Ženevo posebna delegacija. V navedeni listini, ki je bila enoglasno odobrena, je podčrtan odpor prebivalstva proti noti od 8. oktobra in stališče občinskih svetov v Miljah in Trstu, da se ustanovi v okviru OZN posebna komisija za preučitev stanja v obeh conah STO. Resolucija predlaga zunanjim ministrom, da pošljejo na STO komisijo, ki naj preuči sedanje stanje, njegove vzroke, zajamči temeljne človečanske pravice in nedeljivost obeh con. Odobreno je bilo tudi pismo, ki bo poslano vsem županom, da se občinski sveti izjavijo proti atomskemu orožju. Avtobusi za udeležence s podeželja Za udeležence jutranje povorke bosta vozila dva avto-ousa in sicer z odhodom ob 0.4,5 z Opčin (ludi za Trebče in Padriče) in ob isti uri iz Doline. Za prebivalce miljske občine, ki se nameravajo udeležiti telovadnega nastopa na stadionu bo vozil parnik iz Milj do Lesnega trga pod Skednjem, z odhodom iz Milj ob 14. vse občane in zahtevata daljšo razpravo, bomo o tem pisali drugič. Izneseni so bili tudi drugi predlogi. Med temi je svetovalec tov. Marizza predlagal ,naj bi se občina zavzela za izgradnjo spomenika vsem žrtvam fažizma v Nabrežini. Predlog je bil vzet na znanje ter bo odbor proučil zadevo. Pred zaključkom seje je bila soglasno sprejeta resolucija, ki obsoja nasilno razlaščanje zemljišč v industrijski coni v Zavljah z zahtevo, naj se preneha po nepotrebnem ugonab-ljati naše kmete. Za tem je g. župan odgovoril na interpelacijo odbornika tov. Albina Škrka Povedal je, da je občinski tajnik pred tremi tedni opazil na mizi občinskega sluge 18 pisem za dostavitev naslovljencem, raznim hotelirjem in lokalom v Sesljanu in Devinu. Pisma je izročil slugi nek uradnik brez vednosti župana ali tajnika. Eno izmed pisem je bilo od- prto. V pismu na papirju od obč podporne ustanove in žigom občine se je priporočal naj se gre na roko nekemu Ferlanu iz Trsta, ker da je velik dobrotnik omenjene ustanove (ECA). Toda na občini «velikega dobrotnika» nihče ne pozna. Vsebina pisma ni torej odgovarjala resnici. C e bi bila pisma odposlana bi škodovala ugledu in interesom podporne ustanove. Ker je vsa zadeva smrdela po špekulativnih namenih, so bila pisma ustavljena za nadaljno ugotovitev. Zupan je tudi povedal, da je v to afero zapleten eden izmed občinskih svetovalcev. Iz tega razloga je sledila tajna seja. Upravičeno pričakujemo, da bosta občinski svet in uprava šla zadevi do dna in izpolnili vso svojo dolžnost pri preprečitvi in razkrinkanju eventualnih zlonamer in špekulacij. Ce gre za kaj sličnega, imajo nabrežinski volivci pravico poznati vso resnico. s tem ustvaril precedent, ki bi ga znala ustanova izkoristiti v svoj dobrobit, kar pa bi bilo v škodo vsem prizadetim. To nam pričajo bridke izkušnje, ki so jih doživeli pri prvih razlastitvah nekateri Skedenjci, ko so se pogajali ločeno. Samo z enotno akcijo e bodo prizadeti lahko uspešno zoperstavili špekulacijam, bodisi gospodarskega kakor tudi političnega značaja, ki jih skuša izvajati navedena ustanova z njihovo zemljo. Problem razlastitev, kot pač vsi ostali ki se dnevno pojavljajo pred našim ljudstvom, hočejo izrabiti nekateri titovski voditelji za svoje politične špekulacije. Predvsem ga hočejo’ izrabiti, da bi se ponovno vrinili v delavske in kmečke vrste misleč, da je naše ljudstvo pozabilo na vlogo, ki jo igra njihova klika pri nas in v svetu. Tako izrabljanje življenjsko važnega vprašanja za pustolovske špekulacije, ne more biti v korist prizadetih. In tega se naši kmetje dobro zavedalo, čeprav skuša titovsko trobilo prikazati stvar v drugi luči. Za teden --- dni — Sobota, 1. - Praznik dela Nedelja, 2. - Atanazij (mlaj) Ponedeljek, 3. - Mavra Torek, 4. - Florijan (Cvetko) Sreda, 5. - Angel Četrtek, 6. - Benedikta Petek, 7. - Stanislav. ZGODOVINSKI DNEVI I predvaja danes, v soboto 1. maja in j utr’, v nedeljo 2. maja ob 16. in 20.30 sovjetski barvni film « KUBANSKI KOZAKI » OPČINE Proseška ul. 47/1 L Prosvetno društvo J «F. Crevatin» - božiči i Manifestirajmo za zal ‘J tovitev obnove tržaškd d gospodarstva, ki je red t prizadeto zaradi današ» r gospodarske politike! z ŽIVEL PRVI Mil T - Foto studio Edi Sekcija jNc Komunistične partije S'h-iz Barkovelj 1. maja Praznik dela. Leta 1889 je bilo sklenjeno na kongresu tl. Internacionale, da se na ta dan slavi praznik dela po vsem svetu. 2. 1945 je Sovjetska armada zasedla Berlin. 2. 1519 je umrl veliki genij Leonardo da Vinci. Rodil se je leta 1452. 5. 1818 se je rodil Karl Marfcs, utemeljitelj znanstvenega socializma. GOSTILNA KANTE ROCOL vzklika Prvemu maju, velikemu delavskemu prazniku in poziva vse ljudske sile na borbo proti atomskemu orožju TRST Ulica Oriani 2,1. nad. (Barrier.i) (nad lekarno Picciola) 3 i Mesnica Enrico Guerra trs r Campo S. Giacomo 2 RÀDIO ODDAJE; Odborova seja ZMP Jutri, v nedeijo 2 t. m. TRST II. SOBOTA: ti. Slovenski motivi -n), i-i euavanje - 14.45 Domači odmevi - 16. Oddaja za najmlajše -16.30 Slovenski zbori - 20.05 Ger-shvvin: Koncert za klavir in ork. - 21. Malo za šalo - malo zares -22. Wieniawskit Koncert za violino in ork. - 22.21 Glasba iz baletov. NEDELJA: 8.45 Kmetijska oddaja - 9.15 Domači odmevi - 13. Glasba po željah - 16. Dramatizirana zgodba - Kiernan: ELO A, VEČNI NAVDIH - 17. Koncert zoora iz L.m erja-Katinare - 21. Mozart: FiGAROVA SVATBA, J. in 2. dej. PONEDELJEK: 18.24 Čajkov- ski: Finale iz Serenade v C-duru - 19. Mamica pripoveduje - 21.15 Jugoslovanska folklorna glasba -22. Mozart: FiGAROVA SVATBA, 3. in 4. dej. 'TOREK: 13. Glasba po željah -18.40 Koncert pianista Maria Sancina - Iti. Sola in vzgoja - 21. Radijski oder - Giacosa: KAKOR LiSTJE v VETRU, igra v 4 dej. - 22.40 Dve romunski rapsodiji. Gostilna in bar z vrtom Josip Možina mrzla in topla jedila domača vina TREBČE 49 Trgovina jestvin CREVATIN GIUSTO poziva vse komuniste demokrate, naj se m nor čno udeležijo prvomajslj proslav -------i------------ ----lija _________ ___ »az levi Prosvetno društvo N «Marij Matjašič-Milanfei BARKOVLJE jg® Za uspešen razvhtn ljudske kulture, it ŽIVEL PRVI MAfle\ ča ......:-4 tac piši Združenje «TRST - ZSSlien TRST, ulica Don Giov. Bosco 14 telef. 93-223 Pozdravlja PRVI M.Ajtos! praznik dela, za vedropij mir in napredek v sver®n Ra GOSTILNA «Alla bella Trieste» itav tav iu ISTRSKA VINA - PIVO MRZLA JEDILA TRST-ul. M. D’Azeglio 17 Mlekarna MLEKO - MASLO DNEVNO SVEŽA JAJCA Dom ljudske kulture!anj pri Magdaleni TRST ulica Commerciale 83 11). uri bo na sedežu Zveze ma-! nijfšc 1 19. ZdravnSci^edS lih posestnikov odborova seja. j - zj.uj Operni večer - izvajajo so-Razpravijaio se bo o vpraša-; H1,j Ljubljanske opere ter nju razlastitev in akcijah v obrambo koristi prizadetih . ter or- , ,. ... i kester Slovenske filharmonije (1. nadaljnjih j o el) - 22. Književnost in iimet-——: ' nost - 22.15 Iz angleških koncertnih dvoran. Krojačnica Kramar Josip Vzorci blaga najboijš h znamk - cene ugodne Opčine, Narodna ul. 65 Zio, itv; Za kulturni naprede in za emancipaci! delavskega razred: 2a btii Gostilna «Al cavallino bianco» Istrska vina - pivo - mrzla jedila TRST, ul. Raffineria 4 Zadruga kamnolomcev in kamnosekov z.zo.j Ženevska konferenca ČETRTEK: 19. Mamičina pravljica - 20.05 Operni večer - izvajajo solisti Ljubljanske opere itier orkester Slovenske filharmonije (2. del) - 21. Dramatizirana zgodba - 23. Mozart: Mala nočna glasba. imoRnpcionpm (Nadaljevanje s 1. strani) Pred Cu En Laiem je govoril Dulles, ki je hotel zvaliti krivdo za korejsko vojno na Severno Korejo in Kitajsko. Odločno je odbil Nam Ilov predlog glede združitve Koreje in umika ameriških čet. Dejal je, da je za združitev dežele, ki bi temeljila na popolnem preziranju, da v Severni Koreji obstaja drug režim. Po drugi strani je glasnik sovjetske delegacije Ilišov izjavil. da sta se na skupnem sestanku Molotov in Bidault menila glede rešitve indoki-tajskega vprašanja. Menila sta se o predlogih za sestanek o Indokini in Molotov je predlagal Bidaultu sestanek glede evakuacije ranjencev iz Dien Bien Fuja. Zgleda, da skušajo Francozi pritiskati na svojo lutko Bao Dala ,naj bi spr.sjel sovjetske predloge. PETEK: 13. Glasba po željah -19. tz zgodovine pomorstva - 20.05 Zbor Slovenske lilharmonije - 21. Tržaški kulturni razgledi - 21.45 Čajkovski: Uvertura 1812 - 22.15 Iz angleških koncertnih dvoran. MILJE ul. D’Annunzio 42 - lei. 98-218k>h Urarna in zlatarna SOSIČ ALOJZ Plačilne olajšave Opčine, Narodna ul. 38 k i $ o PROSEK Sobota, 1. maja ob 17: «Svet jih obsoja» (11 mondo le condanna). Mladoletnim prepovedano. Nedelja, 2. maja oib 17: Grmeči orli» (Aquile tonanti). Sreda, 5. m/a j a ob 19.30: «Veruj mi» (Credimi). CASALINGA TRIESTINA d. z o. z. Prodaja hišndi potrebščin na obroke in proti takojšnjeni^s) plačilu - električne hišne potrebščine - štedilniki na plin !. P: petrolejski plin - predmeti za darila. ~ Vs iej ! N »eg P: «VI; 6irv ove «ne , k ieric P Sl Ni; ič. 1 Edino zastopstvo štedilnikov znamke „ HELIOS “ L® Trst - ulica Ginnastica 2itijtn -------—-----------------at Openska mlekarna OPČINE Narodna ulica št. 48 NABREŽINA Sobota, 1. maja ob 16. in 20.30: sovjetski barvni film «Kubanski kozaki» (I cosacchi del Guban). Nedelja, 2. maja ob 16. in 20.30: se ponovi. Sreda, 5. maja ob 20.30: «Skrivnost izginulega moža» (Il mistero del marito scomparso). Universal film. Mlekarna GULIČ maslo - jajca - slaščice OPČINE na Brdini 45 Vstanite, v suženjstvo zakleti, ki tare vas krivic nebroj! Razum upor nam v prsih neti in kliče nas na smrtni boj. Ves svet nasilja razrušimo, do temeljev naj se podre, na njih svoj novi svet zgradimo: kdor bil si nič, postaneš vse. To bo boj naš poslednji, z zmago bo izbojevan in internacionala povede svet v nov dan. Nihče ne gre v tem boju z nami. ne bog ne car in ne veljak, svobodo vzamemo si sami, rojena bo iz naših zmag. Vrzimo s sebe jarma pezo, bodočnost v naših je pesteh. Zdaj kujmo, vroče je železo! Zdaj kujmo in gonimo meh! Premiera otroške igre „Pomladno prebujenje“ Nabavna in prodajna zadruga Z. Z O. j. Opčine, Alpinska 93 TOVARNIŠKA KONSUMNA ZADRUGA NAMEŠČENCEV V LADJEDELNICI SV. MARKA Ol> priliki Prvega maja želi mir. delo in blagostanje Or. b.) — Na velikonočni ponedeljek je uprizorila SHPZ v Avditoriju premiero otroške igre o 3 dejanjih, ki jo je napisala za naše malčke Zora Košutova. Novo odrsko delo predstavlja nedvomno obogatitev že pestrega o-troškega repertoarija, s katerim razpolagajo naše dramske skupine mladih in najmlajših. pa joče. To pa še posebno če upoštevamo, da je oder Avditorija brez zastora. Glasbena spremljava je bila dobra. Brez pretiravanja lahko trdimo, da so se vsi nastopajoči dobro odrezali v svojih vlogah, od korajžnega napovedovalca Aljoše iz Podlonjerja pa do vseh ostalih z Opčin, Proseka in Kontovela. V vseh treh dejanjih so nam I Odmore sta poživili s svojimi Manufakture Marcello Giovannini Trst ul. Paduina 2 To bo boj Le naša velika armada, nas delavcev vsega sveta, <■ s pravice na tej zeml-ji vlada, a zajedalcev ne prizna. In ko nekoč bo zagrmelo med pse in rabeljsko svojat, nam sonce bo kot prej gorelo, njegov nas žar obsije zlat. To bo boj mladi igralci nudili vrsto prav dobro podanih prizorov iz življenja narave in človeške družbe, kar je prišlo še lepše do izraza prav v zadnjem dejanju, v prizoru skupnega rajanja otrok in ptičkov. V prvem dejanju, ki predstavlja nekako slovo zime in najavljanje pomladi, morda nekoliko utrudi gledalca predolg dvogovor med medvedom in veverico, dočim je igra v ostalem, kar se tiče pestrosti poedinih prizorov, povsem dobra. Se posebno ugaja nastop ribičev, ki ga še bolj poživi boter Luka, posrečeni tudi baleti in kostimi za posamezne vloge, kakor tudi vse o-stalo. Skoda le, da niso bile odrske luči vedno na mestu in to posebno ob koncu poedinih dejanj, kar moti gledalca in tudi nasto- POZIV PROSV. DRUŠTVOM SHPZ poziva vsta včlanjena rušiva in njihove odseke, naj i o svojih močeh prispevajo k elicmi praznika naprednega elovnega ljudstva. Prvi maj e dan veselega razpoloženja, n obenem tudi manifestacija ašega prizadevanja za lepše ivljenje, mir in bratstvo med arodi, kakor tudi za uresni-enje STO, ki edino jamči neo. /tran narodni in kulturni razvoj nam Slovencem v coni A in Italijanom v coni B. Glavni odbor SHPZ, v kolikor niso posamezni člani že drugam uvrščeni, bo korakal v povorki Prvega maja za svojo zastavo. V tej skupini bodo tudi pevski zbor iz Skednja, Sv. Ivana - Podlonjerja in ric-manjska godba. Vsa včlanjena društva naj pošljejo vsaj po nekaj zastopnikov, ki naj se pridružijo skupini za zastavo SHPZ. Članice naj pridejo v čim večjem številu v narodnih nošah! Kraj zbirališča je razviden na splošnem razporedu. Skrbite, da bo sprevod 1. maja naša dostojna manifestacija! Vsi, ki bodo v sprevodu v narodnih nošah, bodo imeli prost preVoz od doma in nazaj in ako ostanejo tudi pri popoldanski prireditvi na stadionu, tudi brezplačno kosilo. Naj živi L maj, praznik delovnega ljudstva vsega sveta! fgra «V nižavi» v Križu Danes v petek, na predvečer 1. maja bo kriška tiram- mo v treh dejanjih «V nižavi». Predstava je v okviru proslave 1. maja ter bo dostojen u-vod k prazniku delovnega ljudstva. Pri prireditvi bosta sodelovala tudi domača pevski, zbor in godba, ki bo pred začetkom zaigrala nekaj koračnic po vasi. Začetek ob 20.30. Lonjerski pevski zbor na radiu Pojutrišnjem, v nedeljo, 2. maja bo lonjerski pevski zbor pod vodstvom Karla Čoka ml. nastopil na radiu Trst II. Zapel bo «Venček narodnih» in ska skupina PD «Vesna» upri- 1 druge. Začetek ob 17. uri (in zorila na Delorenzijevem dvo- ne ob 1;6. kot smo zadnjič po-rišču v Križu ljubezensko dra- motoma objavili). harmonikami Franka Mislej in Silvana Skrl iz Barkovelj, ki kažeta obe viden napredek. V resnici so si vsi nastopajoči že od prvega trenutka igre pridobili vse simpatije številnega občinstva in to prav zaradi otroške preprostosti v podajanju, lepo zveneče izgovarjave in posrečene odrske mimike. Vidi se, da jih je skrbna in vestno pripravila vešča roka naše priznane igralke Zore Ko-šutove, ki se je še enkrat dobro izkazala ne samo s sestavo igre, marveč tudi v vlogi režiserke. Gostilna MOŽINA mrzla jedila - furlanska vina in teran TREBČE 10 * d. 1 v tee Nlo ih n Pore k R>od h VI ik i k stan ; rir $ke, to s k, 1 0b( ku '$ak «f0S Itn. ; Vedno nove pošiljke PODLOG in BLAGA za moške obleke iz najboljših tovarn po fi n M A V: Sl tret ‘ak K , vseskozi konkurenčnih cenah iSfQd ^ j No, 6i P E RT OT >1 iitev TRST GINNASTICA TELEFON 95998 £• p tre; N kk kte Zborno mesto za partizane Vsi partizani, aktivisti, udeleženci vstaje v Trstu in bivši politični preganjanci naj se zberejo danes 1. t. m. ob 8.30 na trgu Tra i Rivi v Rojanu, kjer se bodo uvrstili za svojimi zastavami v prvomajsko povorko. Partizani bodo korakali v povorki z rdečo ruto okrog vratu, politični preganjanci pa bodo imeli na rokavu napis z navedbo taborišča. Kmetovalci, poslužujte se pri KMETIJSKI M AB AVL JALNI IM PRODAJNI ZADRUGI z. z o. j. Centrala: TRST, ul. U. Foscolo 1, tel. 94-386 Podružnici : TRST, ul. S. Mercadante 4, tel. 38-819 MILJE, ul. Roma 1 Vino v steklenicah Zaloga Izbornih domačih vil1 likerjev h. ž«b te Družabni večer v Skednju Danes, 1. maja zvečer bo "na drsališču v Skednju družabni večer s plesom. Od jutri 2. maja dalje bo na istem prostoru vsako nedeljo zvečer javen ples. Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagi) Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torrebianca 12 Dovoljenje AI S '»tli « k« TRST ke1 ul. U. Foscolo 1, tel. 93-38-’ 2 Tpo --------------------------'niti ---------------------Ki, K Gradbena zadruga na Opčinah lld k K k \ >Ia družba z TRST - OPČINE a v$e • c, 801j KVe M Alpinska ulica št. 97, tel. 21-09 mi mal hm Manifestirajmo za rešitev krize, proti razlastitvam naše zemlj za narodno enakopravnost, za slovansko-italijansko bratstv