Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
* paitl prtjeman:
ta
••lo leto naprej 26 K — h ' 1 leta » 18 » — »
tet
trt * •esec
6 » 50» 2 > 20 >
V npravnlštvu prejeman:
za
••lo leto naprej 20 K — h pol leta > 10 • — > totrt » » 6 „ — » ■esec » 1 > 70 >
Ka poSiljanjenadom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naraftnlno In Inssrats sprejema upravnlitva v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi ie ne vraC&jo, nefrankovana pisma n* vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niskih ulicah it. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemsi
nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 107.
V Ljubljani, v torek, 12. maja 1903.
Letnik XXXI.
Znamenit shod koroških Slovencev.
Iz Celovca, 11. maja.
»Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« je imelo v nedeljo dne 10. maja jako lepo zborovanje v prijaznih S k o f i č a h ob Vrbskem jezeru pri po dom. Krištofu. Udeležba je bila uprav ogromna. Zbrali so se kmetje iz domače občine v prav velikem številu, pa tudi iz sosednih krajev, oelo od Strmca, Gozdanj itd. »Počastili« so nas pa tudi domači nasprotniki, to je po domače »nemčurji«, reve, ki bo lazili okrog naših in iskali priložnosti, da bi delali kako zgago. Na čelu jim je bil nekako — kdo? — seve podučitelj Jožef Achatz, ki je hodil s svojo rudečo kravato prav oblastno okrog.
Shod je otvoril domači župnik gospod Št. a i n g e r, ki je s srčnimi besedami pozdravil govornike in zbrano ljudstvo ter po-jasnoval namen današnjemu shodu.
Prvi govori nato tajnik g. Rozman, ki kaže, kakšen je tisti »napredek«, s katerim se liberalci toliko hvalisajo, kateri je pa v resnici kmetski stan pripeljal malo ne na kant, ki v ljudstvu izpodkopuje vero, ki tako kruto nasprotuje narodu slovenskemu. Zioper nasprotnike treba nastopiti z združeno silo in zato kmetje združite se, da bodete res samosvoji gospodarji na svojih slovenskih tleh!
Srčno pozdravljen nato nastopi naš dični poslanec gospod Fran Grafenauer, ki navdušeno, prepričevalno govori o »našem položaju in o raznih »vprašanjih«, ki nastajajo v naših dneh. Obširneje razpravlja o deželnem zboru ter našteva zlasti one razprave, katere so zanimive in važne za slovenske volivce. Omenja med drugim raz pravo o usmiljenih sestrah, godbenem društvu, višji dekliški šoli itd. Obširneje pojas-nuje gospod poslanec celovško desetmilijon-sko posojilo ter kaže, kako klaverno vlogo so v dotični razpravi igrali zlasti liberalni kmetski poslanci. Ožigosal je tudi nastop nasprotnikov, ki delajo navadno le z lažmi, zavijanjem itd. A tega se ne smemo zbati, ker konečno mora vendar le zmagati resnica in pravica! Burno, dolgotrajno odobravanje je sledilo izvrstnemu govoru.
G. provizor Maierhofer je govoril o bodočih občinskih volitvah ter v navdušenih besedah kazal, kako važni in pomenljivi so baš občinski zastopi. Pojasnuje tudi, zakaj so se nasprotniki toliko trudili, da razdelijo občino, in kako zlobno so postopali radi znanega imenovanja častnih občanov.
G. a v a t o n , župnik na Strmcu, s krepkimi besedami označuje grdo početje nasprotnikov, ki svojo omiko kažejo s tem, da s surovim kričanjem hočejo motiti zborovanje. Sramota je, da tako delajo ljudje, katere je vendar porodila slovenska mati.
G. Vošpernik z Jezerc vspodbuja navzoče, da naj se radi udeležujejo volitev, in daje razne zelo dobre in umestne nasvete za prihodnje občinske volitve.
Tajnik g. Rozman nato še zavrne nekatere ugovore nasprotnikov, g. Grafenauer pa v daljšem govoru kaže še na neuspehe naših šol in kaže, kako je temu kriv sistem, ki ne dovoli, da bi se vpeljal po naših šolah pameten poduk ter bi taisti ljudstvu prinesel tudi res kaj koristi. Tako pa le trpinčijo mladež in učitelje, ki ne morejo uspešno podučevati, ljudstvo pa mora
plačevati. Z navdušenimi besedami govornik konča, priporočujoč narodu edinost in jekleno voljo v trpki borbi za obstanek.
Predsednik shodu, g. S i n g e r , nasprotnike večkrat pozove, naj javno povedo, če imajo besedam govornikov kaj ugovarjati. A noben ni imel toliko poguma, da bi nastopil, marveč lepo polagoma so se izgubili za vogli.
Predsednik shodu se srčno zahvali govornikom in zbranemu ljudstvu ter zaključi zborovanje, ki je trajalo nad tri ure, z živio-klici svetemu Očetu Leonu XIII. in cesarju Franc Jožetu.
Po shodu je zavladalo splošno veselje nad tako mnogobrojno udeležbo in sijajnim izidom shoda. Pobalinsko početje nekaterih nahujskanih, recimo lantov, je uspeh in ugled shoda le pomnožilo, ker so vsi poslušalci mogli na svoje oči videti, po čem hrepenijo nemčurji..
Omeniti moram še, da so gg. pevci iz Strmca zapeli več narodnih pesmij, večja družba pa je pozneje pri Šlajharju še praznovala lep uspeh z ognjevitimi napitnicami. Dan 10. maja ostane nam v živem spominu ii upamo, da obrodi lep sad!
Dogodki na Jirva-škem.
Iz Zagreba, 11. maja.
V Zagrebu je že štiri dni pravi mir V petek popoldne so zaprli iznenada d r. F r. P o t o č n j a k a. Pravijo, da je sumnja pala na njega, da je on pisal neke pozive, s katerimi nagovarja hrvatski narod na očiten upor proti sedanjemu zistemu. Ti oglasi so bili tiskani na Švicarskem, odkoder so jih vtihotapili na Hrvatsko ter jih raztrosili prošli teden po celei Hrvatskej po mestih in po vaseh.
Ker je v obeh oglasih marsikaj stičnega po zadržaju s poznatimi brošurami, katere je pisal dr. Potočnjak proti sedanjemu banu, se misli, da je izdal tn oglase isti pisatelj, pa so ga zato zaprli. 11 nemirov utegne nastati velika nesreča za narod. To vemo še vsi dobro, kako je bilo leta 1883, ko se je bil narod vzdignil, a je kasneje plačal grozne stroške za vojsko, a koliko jih je ginilo po hudih zaporih. Za urejenje političnih in Mnancijalnih vprašanj pczvani so sedaj pred vsem narodni poslanci, ki zdaj vsi dobro vedo, kaj narod zahteva in kaj potrebuje. Zdaj je treba delati vsem ne samo opozicionalnim nego tudi vladinim privržencem, kajti zdaj se gre za obstanek naroda hrvatskega, pa so pozvani vsi pošteni možje obeh strank, da rešijo narod iz sedanie krize.
Narod je spregovoril in pokazal javno in odločno, kaj zahteva, naloga je zdaj njegovih zastopnikov, da izvrže to zahtevo narodno postavnim načinom. Hrvatski narod se tudi nadjs, da bodo narodni poslanci storili svojo dolžnost.
Hrvatski časopisi ne smejo že dlje časa o pokretu v zemlji pisati niti kratkih poročil; za vsako malenkost jih konfiscirajo. Pravijo da so dobili novinarji zapoved, da morajo sploh molčati o sedanjem pokretu na Hrvatskem, če se hočejo izogniti hudim kaznim. Le reški „ N o v i List« piše svobodneje, ker ga na Reki ne more zadeti roka držav nega pravdnika hrvaškega. L% to pa časopis plenijo po hrvatskih poštah, a na Sušak ga tudi ne puste, nego ga redarstvena straža trga iz rok raznašalcem, čira pridejo [iez reški most. Tudi zares vneto redarstvo, kakršnega menda nikjer drugej nimajo.
Včeraj so bili večji izgredi v Siiku, n a R e k i , v D u g o m s e -lu, v L o k v a h, Revnu intudiv Samobor sto odšli dve stot-niji vojakov iz Zagreba. V Si-s e k j e o d p e 1 j a 1 v č e r a j dopoldne posebni vlak dve stotniji tukajšne posadke. Pravijo, da bo
n»pali demonstranti kolodvor, po katerem so grdo gospodarili, a osvetili so se tudi velikemu trgovcu Sipušu, ker je podpiral maža-ronsko stranko. V Zagrebu je bila včeraj konsignirana vsa posadka celo topni-čarji; vendar pa niso trebali posredovati. Po današnjih poročilih niso demonstranti v Sisku prodrli na kolodvor, ker je bil z vojsko zastražen. Da bi to bil pa antisemitski pokret, kakor pravi uradni list, je smešen izgovor za mažaronstvo.
Pravijo, da bodo generala Č a n i č a prestavili radi poznatih dogodkov, o katerih se je seveda v vseh uradnih časopisih od ločno demontiralo. Razumi se, da Mažari ne bodo trpeli v Zigrebu generala, ki je med narodom priljubljen; saj so še nadvojvodo radi tega Bpravili iz Zagreba. Sploh pa mislimo, da ni bilo dobro za Hrvate, da je bil poslan z Dunaja semkaj general Bech tolsheim. Njegovo poročilo gotovo ne bode ugodno za Hrvate, katerih ta pangerman sploh ni trpel; zato ga je tudi »Obzor«, preden je odstopil, tako silno napadal radi njegovega govora v Marienburgu, a še več, ker se je ravno pod njegovim zapovedništvom v hrvatske polke zanesla mažarščina ter Be pomažarila imena mest v vojaških zemljevidih.
* * #
Uradni list poroča, da se je ban odpeljal 7. maja zvečer na Dunaj, kjer ga je cesar sprejel v zaslišanje, ki je trajalo prav dolgo. Z Dunaja se je podal ban v Budimpešto, kjer ne ie posvftoval z min. predsednikom S z e 11 o m in z ministrom trgovine L a n g o m. V soboto zvečer se je ban zopet povrnil. Pred odhodom svojim je ban sam odredil vse varstvene priprave za vsak slučaj.
V soboto je odgovarjal min. predsednik Szell na interpelacijo posl. R a k o s i j a glede dogodkov na Hrvatskem. V tem od govoru pravi minister mej drugim, da Hrvati zahtevajo tudi svojo lastno vojsko. To pa ni resnično, ker dozdaj se ni še na nobeni skupščini stavila taka zahteva. Ravno tako tudi ni resnična ministrova trditev, da Hrvati besnijo proti znakom državnim, ker do zdaj se niso demonstranti dotaknili še nobenega zajedniškega grba, ker je ta postaven na Hrvatskem, vzdignili so se le proti zastavi, ker po postavi njej do zdaj ni bilo mesta na Hrvatskem. Če pa Hrvati zahtevajo evoje lastne finanoije, jim je to svobodno zahtevati, saj to vendar ne pomeni upora proti Ogrski, ker se nagodba more vendar ie spremeniti tudi na korist in ne samo na škodo Hrvatske.
Z) soboto so bili poklicani tudi vsi hrvatski poslanoi zajedniškega sabora, da bodo prisotni pri glasovanju glede ministrovega odgovora interpelantu. Pa miatite li, da se je kateri hrvatski poslanec oglasil za besedo, da bi popravil krive izjave ministrove v njegovem odgovoru? Kaj še! Zdaj je bilo umestno, da se je zglasil vsaj eden od te štiridesetorice, in povedal resnico, zakaj se vse to godi na Hrvatskem. Resnica ni sicer nobenemu draga, ali včasi pa le koristi, če se pove odločno in na pravem mestu.
Zakaj je ban govoril tudi z ministrom trgovine, ni povedano. Morda Be pa misli storiti kaj za Hrvatsko v gmotnem prgledu.
Skrajni čas bi bil za to!
« * *
Do zdaj so je rabila vojaška azistenca v sledečih mestih Hrvatske: v križevskem ko-taru 6 stotnij in nekaj škadronov huzajev, v Sisku 2 stotniji, v Samoboru 1, ravno tako tudi v Velikem trgovišču. Iz Lokev pa se je vojaštvo že vrnilo. Bataljon pešpolka 27 iz Ljubljane je došel v pomoč zagrebški posadki, za slučaj, da bi morali domači polki
na deželo, kar pa ne bo treba, če Bog da. #
* #
Današnji uradni list hrvatske vlade iz-novič dementira vse vesti o generalu čaniču in banu, ter zatrjuje, da general Čanio ni bil pri banu že cela dva meseca. To da je najbolji dokaz, da so vse govorice o zadnjih dogodkih izmišljene.
Naši vojaki. Bataljon 27. pešpolka iz Ljubljane je iz Zagreba šel v Kri-ževce. Poroča se, da iz Celovca niso šli naši vojaki na Hrvatsko, a so kakor tukajšnji pripravljeni za odhod. Tudi od tukajšnje posadke 17. pešpolka ne smejo za odhod pripravljeni vojaki zapuščati vojašnice. Ako bo potreba, pojde iz Ljubljane Bedaj prvi 4. bataljon 27. pešpolka.
S Hrvatskega se še poroča: Demonstracije so b.le v noči od sobote na nedeljo tudi v Brodu na Savi. 600 b puškami in revolverji oboroženih demonstrantov je udrlo v železniško poslopje ter je pobilo vsa okna, razbilo opravo in razsvetljavo. Demonstrantje so streljali. — VOseku sta bila na povelje držav, pravdništva aretirana urednika „Na-rodne Obrane" dr. L o r k o v i č in W i 1 -der radi članka »Boj za svobodo«.
V Seku je policija na pošti zaplenila zaboj z »revolucionarnimi« tiskovinami. Adre-sata so zaprli. Deputacija je zahtevala pri županu, da se zaprtega moža izpusti. Ker ga niso izpustili, je prišlo do izgredov, pri katerih so izgredmki demolirali opravo v akcijskem hotelu in provzročili več tisoč kron škode. V Zagrebu bo bile v soboto razširjene govorice, da bode poslopje prometne zgradbe razstreljeno v zrak. Oblasti so storile vae varnostne naredbe. Tudi ogr-Bke železnice bo zastražene, ker se ma£<t-roni boje napadov na železnice. Brzojavka iz ?ečuha javlja, da so so na Hrvaškem in v Slavoniji dogcdili taki napadi. Na mnogih krajih so potrgani železniški napui in napadeni orožniki. V Pečuhu in v Kaposvarju so pripravljeni posebni vlaki, da prepeljejo vojaštvo na Hrvaško. Iz Kaposvarja ie odšlo nekaj kompanij 44. pešpolka na Hrvaško. »Pester L 1 o y d« v Budimpešti je dobil jako resna poročila o dogodkih n a Hrvaškem, a se laže o vzrokih nemirov. Ta mažarski list pravi, da je vzrok nemirov samo v tem, da duhovščina in dijaštvo »hujska« ljudstvo in da se ljudstvu pripoveduje, da cesarjevič Rudolf živi v Rusiji ter da pride v odločilnem trenotku na Hrvatsko ter oprosti kmete, s takimi poročili hočejo mažaroni prikriti pravi vzrok nemirov, namesto, da bi pripoznali, da ves položaj kaže, da je ban Khuen llederv8ry nesposoben za nadaljnje vladanje in da bo tem prej mir, čim prej odstopi! Oklici na narod, tiskani v Baselu v Švici, so bili po Hrvatskem razposlani iz Gradca. Mažaroni v Zagrebu so vzeli na piko odvetniškega kandidata Ljubojeviča, češ, da je »glavni agitator«. Mažaronom je sedaj, ko je ves narod skrajno nezadovoljen, silno potrebna fabrikacija »agitatorjev«.
VSamoborje bila v nedeljo vsled demonstracij pozvana ena Btotnija vojakov, tudi vVel. T r g o v i š t e je bila pozvana ena stotnija. V S i s e k sta došli iz Zagreba dve stotniji vojakov. Ječe bo prenapolnjene.
V	Križevcih je sedaj 6 stotnij vojakov.
V	Lokvah so hoteli demonstrantje vzdigniti železniški tir, a so bili pri delu zasa-čeni in odpodeni. V Dragi so razbiti vsi mažarski napisi. V B a k r u so vse ne-hrvatske napise pometali v morje. Isto je bilo v C i r k v e n i c i in Novem. Telefonska zveza mejBakrom in Reko je razrušena. Velika demonstracija proti postopanju bana Khuen-Hedervaryja je bila tudi v Splitu v Dalmaciji po zadušnici po v Zaprešiču ubi tem kmetu Pasariču. Pri demonstraciji je sodelovalo več tisoč ljudi, mej njimi gospe in gospodične iz najodličnejših splet-skih rodbin. Dr. P o t o č n j a k u v Zagrebu je odvzeta pravica zagovorništva.
4
Zagrebški policijski agen-tje v Ljubljani. V Ljubljani je nekaj policijskih agentov iz Zagreba. Eden za grebških policijskih agentov je danes počastil naše uredništvo in Katoliško tiskarno, kjer je posebno popraševal po stavcu Srbu D a -niču in po llinku Sirovatki.
r~ f
Tretji nižjeavstrijski katoliški shod.
O tem velevažnem, mnogobrojno obiskanem shodu nam je Ae dodati, da je bil predsednikom izvoljen grol K u e f s t e i n Ctsarju in papežu sta bili odposlani uda-nostni brzojavki. Na slavnostnem zborovanju, ki se je vršilo zvečer, so bili navzoči mej drugimi: nuncij Taliani, škof Marscball, žu pan, mnogo prslancev in členov visokega plemstva in duhovščine. Pozdravna govora sta imela dr. Lueger in škot Marsohall. Dal. vodja Kunschak je predaval o kultu-relnem pcmer.u socialnega dviganja delavskega stanu, a princ Liechtenstein je predaval o važnosti katoliškega vseučilišča v Avstriji, ki n»j bi bilo v izgled za državne zavode. Brzoiavnih pozdravov je došlo lepo število, mej temi tudi brzojavni pozdrav državnega poslanca dr. S u s t e r š i č a , ki slove : »Slovenski katoliki pozdravljajo naj-iskreneje tret|i nižjeavstrijski katoliški shod, sveže katoliško življenje v srcu monarhije nas napolP'uje s trdnim zaupanjem za bo dočnost. Živel krščanski Dunaj in njegov načelnik ! Daj nam Bog krščansko vladano Avstrijo!" Ta brzojavka je izzvala mej zbo-rovalci posebno živahno navdušenje in pohvalo.
Društveno gibanje na Nižje-avstrijskem.
Iz pregleda, ki je bil predložen na tretjem nižje-avstrijskem katoliškem shodu, je razvidno, da je od 2. katoliškega shoda v letu 1898. silno napredovalo katoliško društveno življenje v tej kronovini. Mej drugimi so se pomnožila dobrodelna društva od 143, na 162, cerkvena od 128 na 163, izobraževalna in dijaška društva od 211 na 263, delavska od 103 na 130, splošna socialna društva od 130 na 161, politiška od 54 na 71. Skupno so se pomnožila v tej dobi društva na Dunaju od 540 na 700, v ostali deželi od 461 na 549, torej skupno od 1001 na 1249. V dobrih štirih letih se je torej ustanovilo na Nižje-avstrijskem 248 različnih novih društev.
Loubetovo potovanje v Kini.
V Parizu s e r doslej še ni znano, da bi predsidmk trancoske republike res že letos nastopil potovanje v Rim, toda gotovi, posebno italijanski krogi, delajo na vso moč na to, obenem mu pa resno svetujejo, naj obišče le Kvirinal. Ta okolnost, pravijo, bi ne bila naper|ena proti papežu, marveč le proti trozvezi, in bi bil v tem slučaju predsednik sprejet z veliko večjim navdušenjem, ki bi pred vsem škodovalo trozvezi. Na I ta lijo bi to napravilo velik učinek, tem bolj, ker je slavnostna vožnja cesarja Viljema v Vatikan zelo vznevoljila merodajne rimske kroge. No, v resnici bi trozveza bila z obiskom pri Vatikanu prav malo v zvezi in je to pač le pretveza framasenov, ki bi sijajni obisk vladarja protestanške Nemčiie pri sv. očetu radi paralizirali z ostentativnim prezi-ranjem papeža od strani predsednika vsaj po imenu še katoliške Francije. Kajpada da bo Loubet, če res obišče Rim, gotovo dvakrat premislil, predno ustreie Iramasonom, ker bi to pomenilo javen razpor z Vatikanom.
llusi v Kini.
Včeraj smo že omenili, da se je Rusija odločila in tudi pripravila za to, da bo z orožjem branila Mandžurijo proti komurai-bodi. Te dni došle vesti iz Pekina, \Va-shingtona in Londona potrjajo to vest. li tona, v katerem so pisane te vesti, jo raz-videti, da so interesirane velesile silno jezne na rusko diplomacijo, ki si je znala na tako spreten način pripraviti v Mandžuriji ugodno opozicijo. Kakor vse kaže, je tudi Kitaj-ska v tem obziru popolnoma v soglasju z Rusijo; to potrja posebno še dejstvo, da je princ Čing vzel dopust, da se tako izogne vprašanjem in protestom velesil. Kar se tiče postopanja proti Rusiji, se velesile niso mogle še zjediniti. Vse pa kaže, da Amerika, Anglija in Japan podajo skupen protest, ki pa bo le akademične naravi in brez vsakega pomena. — Iz vsega tega se torej vidi, da so si Rusi rea izdatno utrdili svoje stališče v Mandžuriji in da se v tem oziru ne boje nobenega nasprotnika. Tisti protest, ki mu pa Amerika doslej še ni pritrdila, bodo Rusi kaj lahko prezrli.
Iz brzojavk.
Avstrijska kvotna deputacija ima svojo drugo sejo danes popoldne ob 4. uri. Pričeli bodo z meritor nim delom. — Nova državna zveza? Veliko pozornost vzbuja poročilo rimske vladne »Tribune«, glasom katerega se vrše priprave za novo četverozvevo, kateri bi pripadale Francija, Anglija, Italija in Rusija brez Nemčije in katere posledica bi bila razpad Avstro-Ogrske? — Volitve v španski senat. Pri zadnjih volitvah v španski se-nat je bilo izvoljenih 78 konservativcev, 38 liberalcev, 4 demokratje, 3 tetuvaniati, ter po dva republikanca in neodvisna. — Boji ▼ Maroku. Iz Tangerja poročajo o novi
zmagi aultanovih čet nad vstaši pri Tetuanu.
—	Bivši poljedelski minister grol L e d e b u r je v Pragi Nevarno obolel.
—	Bolgarski knez Ferdinand je sinoči odpotoval iz Pariza v Sofijo. — Ne-miri na Španskem. V Tarrasi blizu Barcelone se je vnel boj mej republikanci in narodno stražo. Streljali bo iz samokresov. En policijski agent in en demonstrant Bta ubita, mnogo ranjenih.
Dnevne novice.
V L j u b I j an i 12 maja.
Za slovensko vseučilišče. Slovenski visokošolci na Dunaju Be pripravljajo zopet, da skupno na slovesen način manifestirajo važno zahtevo celega slovenskega ljudstva po ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Shod vBeh dunajskih slovenskih dijakov, ki se bo sklical v tej zadevi, se bo vršil še ta teden. Deputacija, sestavljena iz članov vseh treh slovenskih akademičnih društev na Dunaju, bo prosila najprej rektorja dovoljenja, da bi smeli zborovati na vseučilišču. Ako se to ne bo dovolilo, skliče se shod po § 2. zborovalnega zakona. Manifestacije se udeleže tudi drugi slovanski dijaki. Želeti bi bilo, da tudi druga druStva ob tem času prirede shode in pojasnjujejo ljudstvu vprašanje slovenskega vseučilišča ter sklepajo tozadevne resolucije.
Postojinsko okrajno glavarstvo v svitu dejstev. Iz Trnovega pri II. Bistrici se nam poroča: Pred nekaj leti je, kakor znano, postojinsko okrajno glavarstvo poprej samostojni podobčini v Trnovem pri Ilirski Bistrici Brdce in Zarečje združilo v eno volilno občino Narečje, ravno tako Veliko in Malo Bukovico v eno volilno občino Velika Bukovica. Ker so bile te vasi zanesljivo katoliško narodne, je naša stranka s tem izgubila dva zagotovljena glasa v občinskem odboru, liberalna pa pridobila. Da se je ta manipulacija izvršila od strani glavarstva z namenom, oškodovati katoliško stranko, je oči vidno, ker so pustili na miru vas Zare-čico, katera ima popolnoma enako zgodovino kot podobčina in je manjša od drugih vasi, torej za Bamcstojnega odbornika Se manj opravičena; imela pa je ta vas pred drugimi to dvomljivo prednost, da se je nagibala na liberalno stran, in to je bilo odločilno. Ko je imel reklamacijski odsek trnovske občine na dnevnem redu, tedaj niti trnovski liberalci take očividne krivice niso hoteli zagovarjati, ampak so se opravičevali približno z besedami: To pa ni naša stvar, to je pa Ekl (bivši komisar v Postojni) naredil. — Vkljub temu je postojinsko okr. glavarstvo tudi sedaj hotelo vzdržati to krivično razdelitev; še le deželna vlada je raz veljavila dotično naredbo. Odlok deželne vlade je datiran z dnem 13. marca 1903, postojinsko okrajno glavarstvo pa ga je dalo dostaviti strankam še le 9. maja 1 90 3. Taka počasnost vkljub temu, da liberalni župan vodi občino že leto dni čez svojo postavno dobo, mora vzbuditi sum, da okrajno glavarstvo tudi sedaj ni nepristransko, ampak ščiti nepostavno poslovanje liberalne stranke. Drogi slučaj: Razun rekurza glede podobčin smo vložili na glavarstvo še druzega glede nepravilnosti v glavnem imeniku. Na ta rekurz nam c. kr. okrajno glavarstvo še do danes ni odgovorilo, vkljub temu da gaimavrokahževeč mesecev, in ve, d u bi b e m o -rale že davno v o 1 i t ve vrš i t i, če se hoče izpolnovati postava. Vsled takega postopanja vedno bolj gine med ljudmi zaupanje do vlade. Gotovo je v interesu vlade same, da se take razmere čim najpreje izpremene.
Osebne vesti. Vel. 2. provincijal P. Konštantin Luserje danes odpotoval v Rim, kjer se bo vdeležil generalnega kapiteljna frančiškanskega reda. — Na West-falskem se mudita dva slovenska frančiškana P. Matej Vidmar in P. Salvator Zobec.
—	Gdč. Alma R o s s m a n n iz Ljubljane je imenovana za pomožno učiteljico v Stari Loki na Kočevskem. — V Kotor je premeščen poročnik vojne mornarioe gosp. Alojzij Sušteršič.— G. dr. I v. H u b a d je nastavljen za zdravnika v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu.
Iz celo vike ikofije. Čast. gosp. &t S a k e 1 š e k, župnik v S t. Juriju ob Žili,
je imenovan za župnika na Visoki Bistrici.
—	C. g. Fr. Hafner, provizor v Arijah, je imenovan za župnika ravnotam. — Maš-niško posvečen je bode v Celovcu dne 15., 17. in 19. julija. — Duhovne vaje za duhovnike bodo od 24. do 27. avg. t. 1. v »Marijanišfiu«. — Razpisana je do 13 junija župnija ot. Jur ob Žili.
Šolstvo na Spodnjem Stajarskem.
Deželni šolski svet štajerski je dovolil nemškemu »Schulvereinu« odpreti nemško šolovSoštanjuinje odobril za učitelja Schuena. Za nadučitelja v Ljubečno pride g. Karol W i s i a k iz Gornje Rečice, za nadučitelja pri sv. Martinu v Rožni dolini ondotni učitelj g. Ivan K v a c , za učitelja in šo'skega voditelja na šoli v Plesivecu je imenovan g. Jernej P a v 1 i č , za učitelja v Studenicah g. Karol M a y e r , za učitelja pri šoli v Polenšiku prov. voditelj g. Jožef G o r u p , na deški šoli v Mariboru prov. učitelj istotam gosp. Franc Rus, na šoli v Vidmu za učitelja proviz. učitelj istotam g. Ivan P a v 1 o v i č. Za učitelje so dalje imenovani: na šoli v C rknici proviz. učitelj g. Avguštin L u k e ž i č , na šoli pri Sv. Juriju na Donački gori g. Ivan M a h o r k o , na šoli v Pletrovici g. Jožff M i t h a n s , na šoli celjske okolice g Franc V o g 1 a r , na šoli v Studencu učiteljica gospa E izabeta M a y e r , na ljudski šoli v Selih gdč. Ka-rolina K r a n j c , na šeli v Novi Štifti gdč. Alojzija D o s t a 1, na šoli na Ponikvi gdč. Ana Klein, na šoli pri sv. Florijanu ob Doliču gdč Marija R u p n i k. Za pomožnega učitelja za celjski okraj je imenovan učitelj v Ponikvi g. Franc A u e r n i k. — Upokojena sta nadučitelja gosp. Ivan R u p -n i k pri Št. Lovrencu in gosp. Franc S 1 e -m e n š e k v Podčetrtku.
Odlikovanja. Iz Celovca, dne 11. t. m.: Gozdarski mojster grofa Dietrich-steina na Humberzi, Pavel Mach, je dobil od cesarja naslov gozdarskega svetnika.
—	Načelnik veteranskega društva v Celovcu, J. Kobenter, je odlikovan s papeže« vim častnim križcem ,pro eccleBia et pon-Ulice".
Ljudska posojilnica Včeraj se je vršil občni zbor Ljudske posojilnice, na katerem je bilo izmed 1535 vpisanih udov, k imajo 1795 glasov, zastopanih 194 glasov.
Dogodki v Ricmanjih Dne 10 t. m. popoldne ob 3. uri pripeljala se je lepa množica božjepotnikov iz Skednja v Ricmanje, in sicer mož in žen. — Prišli so z namenom, da molijo, da bi brezvestni ljudje nehali hujskati Ricmanjce zoper sv. vero in bi poslednji zopet začeli spoznavati pravega Boga in njegovo sv. cerkev na zemlji. — S tem so pač najbolj pokazali, da v resnici ljubijo svoje slovenske sobrate v Ricmanjih. Prinesli so s seboj mnogo lepih cvetlic ter jih darovali za svetišče sv. Jožefa v Ricmanjih. V cerkvi je bil ta dan cerkveni govor in potem večernice. Po končani službi Božji so prepevali božjepotniki v cerkvi več časa Marijine pesmi. Čudili smo se priprostemu, pa lepemu petju. Tudi iz Ricmanj jih je mnogo prisostovalo službi božji. Pri odhodu bo nekateri bolj napredni Ricmanjci pozdravili odhajajoče Skedenjce z žvižganjem in kričanjem. Ker imajo »Edinost« in drugi liberalni listi navado, da pri vsakem civilnem pogrebu v Ricmanjih posebno povdarjajo, kako se je še bolnik v zadnjem trenutku svojega življenja hrabro branil latinskega duhovnika, bodi povedano, da bi že gotovo ▼eč kakor polovica Ricmanjcev opravljala v svoji krasni cerkvi bv. Jožefa svoje krščanske dolžnosti, da ne vlada strašen terorizem. Ker pa terorizem še vedno traja, raji ljudje zahajajo v druge bližnje cerkve ali pa v Trst k bv. maši, samo da imajo mir pred domačimi trinogi. Neka mati je neBla svojega dne 23. 2. t. 1. rojenega sinčka k sv. krstu celo v drugo dekanijo, 3 ure daleč, da bi jo le domačini pri miru pustili. — Otroka bo kratili na izrečno željo in prošnjo starišev v Oapu dne 20. 4. 1903. po rimo-katoliškem obredu. Dne 27. 3. rojenega otroka v Ricmanjih krstili so dne 12. 4. v Boljuncu. Mnogo jih je, ki so silno žalostni, da se ne smejo udeležiti službe božje vsled terorizma. Riomanjska alera je sličica prvih časov krščanstva.
Porofilla o nemških zmagah na Spod. Štajerskem sc množe. Pri občinskih
volitvah v Hočah pri Mariboru so tudi zmagali Nemci. Sedaj Nemci pripravljajo naskok na Novo Štifto pri Ptuju. Od glasu zastopnika te občine je odvisna večina tudi v ptujskem okrajnem zastopu. Ta poročila kažejo, da bo Slovencem treba trdnejše organizacije.
—	Kobila in cigan V nedeljo ponoči prišel je na brod pri M Jakotu ob Savi neki cigan s črno kobilo in je mej pogovorom z brodarjem povprašal, če bi bil blizo kdo, ki bo kupil njegovo kobilo. Brodar je rekel ciganu, da jo župan v Podgorici gotovo kupi in da naj jo pelje z niim tjekaj. Cigan pa ni nič dobrega slutil in je hotel prišedši čez brod kobilo pognati, a brodar jo je prijel in obdržal, cigan pa jo je odkuril brez kobile. Brodar je peljal kobilo na to k županu v Podgorico, kjer se še sedaj nahaja.
—	Umrla je danes ob '/< 1. uri ponoči v St. Vidu n«d Ljubljano gospa Helena Belec v 78. letu starosti, mati gospoda Antona Belec, župana, načelnika okr. cestnega odbora in predsednika okrajne bolniške blagajnice okolice ljubljanske, predsednika zdravstvenega okrožja Ljubljana I. itd. Pogreb bode v četrtek dne 14. t. m. zjutrai ob 8. uri v 5»t. Vidu. Naj v miru počiva!
—	Ielet društva »Pravnik«. Meseca junija priredi društvo »Pravnik« izlet. Da se določi kraj izletu, vabi odbor društvenike za jutri v sredo zvečer ni razgovor in kolegijalen sestanek v restavracijo »Narodnega doma«.
—	Is Celovca, U. t. m. Pri šmarni-cah v stolni cerkvi, ki je vsak večer natlačeno polna pridiguje č. o. V i k t. K o 1 b S. J. z Dunaja. — Tukajšnji » S ii d m a r k o v c i « bodo letos zopet kresovali na Križni gori. — Tukajšnji mesarji bos 1 majem zvijali ceno govejemu mesu za 8 vinarjev, la danes je Bklican ljudski shod, ki se bo pečal s tem povišanjem, ki je mnoge družine hudo zadelo. — tjelovški župan Neuner je zbolel.
— Štajerske novice. Kongres dobrodelnih društev se bo vršil 7. in 8 junija v Gradcu. — Umrl je v Gradcu bivši trgovec in občinski svetnik g. Henrik Auer — Porotne obravnave v Mariboru se prično 8. junija.
—	Predstave »Dražbe slovenskih igralcev« pod vodstvom gosp. Danila vrlo napredujejo; na Vranskem so bile zapreke od namestništva iz Gradca in okrajnega glavarstva v Celju, a vse se je uredilo telegra-fičnim potom, kajti Vrančanje bo storili vse, da se je predstava mogla vršiti. V Š stanju je jako lepo vspela igra „Huzarji" in ao vabljeni člani »Družbe slov. igralcev« v kratkem še na jedno ali dve predstavi. Včoraj se je vršila predstava „Ženski Otelo« v Šmarji pri Jelšah v veliki dvorani gosp. Jagodica, ki je imela velik vspeh, posebno je ugajala gospa Dinilova in na občno žeijo se danes v ponedeljek predstavljajo »Huzarji«. Pri takih gostovanjih „Družbe slov. igralcev« se občinstvo navdušuje za slovensko gledališče in marsikateri rodoljub o priliki bivanja v Ljubljani ob Š5e predstave v sloven. gledališču. Povsod se čestita »Dram. društvu" in inten-danci na tem gostovanju, na napredku drame. V soboto 16 t. m. bo gostovanje v Mariboru. 17. t. m. v Ljutomeru in v kratkem v Gorici. Opozarjamo tamošnje rodoljube že zdaj na umetniški užitek, katerega naj nikar ne zamude.
—	Razpisano je mesto učitelja na enorazrednici v Vrabčah pri Vipavi. Prošnje do 5. junija okrajn. šolskemu svetu v Postojni.
—	slovenji gradeč v ognju. Kratko smo to strahovito nesrečo, ki se je prigodila v nedeljo 10. maja 1.1., omenili že mej včerajšnjimi brzojavi. Sedaj poročajo še druge podrobnosti. Ogenj se je začel v cerkveni ulici pri Mariji Požgana. Ženska je vrgla goreči pepel na gnojišče. Ker je divjal velikanski vihar, je vihar zanesel goreče iskre na hlev, ki je v trenotku bil ves v ognju. Vibar je strahovito divjal s plameni in jih je z gorečega hleva raznašal na bližnja poslopja in tudi na cerkev, kateri je pogorela streha na zvoniku. Vse ozke cerkvene ulice do glavnega trga so bile v petih minutah v plamenu. Prebivalci v teh ulicah so mogli rešiti le golo življenje in izredna sreča v nesreči je, da ni pričelo goreti po noči, ker bi v tem slučaju mnogo ljudi postalo žrtev ognja. Gasilo je ogenj osem požarnih bramb s 10 brizgalnicami. Pogorelo je 45 hišnih številk z 69 objekti večinoma do tal. Agorelu je tudi ena krava, 56 prešičev in posestniku Karničniku je zgorelo tudi 800 gld. denarja. Posebno veliko škodo ima pečar Lobe, kateremu je zgorelo veliko najnovejših modelov in velika zaloga. Beda je velikanska. Okolu 100 oseb je brez strehe. Došlo je na pomoč tudi 80 vojakov b tremi častniki. Na lice mesta se je pripeljal tudi cesarski namestnik grof Clary in je obljubil, da se upelje velika
pomožna akcija. Gret Uary je za prvo pomoč dal 4000 kron, cesar )e poslal 10.000 kron. Graška vzajemna zavarovalnica ima največ zavarovanj pogorelih poslopij. Škoda znaša nad 700 000 kron. Po zavarovalnini pokrite Škode |e 147.000 K. .Tudi nekaj hiš izven Slovenjegradea je pogorelo. Človek ni noben zgorel, pač pa je mnogo ljudi poškodovanih. Skoro ves Slovenji gradeč je že pogorel 12 aprila 1632 1. in 1 0. maja 1. 1881, torej ravno pred 2 2 leti.
—	Samomor lekarnarja. Iz Olovca, dne 11. maja. Danes zjutra| sa ie tu vstreiil 40 letni magister pharmaciae Julij Lampl. Zaprl se ie bil prej v svoje stanovanje. Vzrok samonaoru ie neznan.
—	Dobrodelne predstave v Celovcu. Ii C ii i o v c a , 11. t. m. Zadnje 3 tlni minulega tedna so bile v tukajšnjem gledališču dobrodelne predstave v korist za kladu za prvo p >moč ob uimah. Predstave so bile dobro obiskane. Predstavljale so se 3 žive podoba (rudi prisega koroških knezov na knežiem namenu) igre itd. bodelovali so večinoma plememtaši. Kot prav dobrega gledališkega igralca se je izkazal — celovški okrnim glavar znani baron Mac Ne-vin! Cotega dohodka ho okrog 3000 K
—	Karavanska železnica. Predor na Korosaum, v PodrožSici je sedaj dolg že 1716 metrov. Dilo seda] dobro napreduie in upajo, da meseca julija dograde drugi kilometer. Delajo zdaj z električnimi loko motivami Delavcev je okrog 3500
—	»Sangerbundesfest« imajo k o -roški nem^Hi pevci ob binkoštih v Be Ijaku. To je 7. tak shod, ki se bo vršil gotovo v znamenju pristno nemškega »haj-lanja«.
—	Nadvojvoda Franc Ferdinand
je dne 7. t. m. dospel v Bitinje nad Svincem in s« od tam podal na lov na Svinjsko planino.
—	Beljačani posnemaio C^lovčane vsaj v napravijanju dolgov. V zadnji seji občinskega odbora so sklenili, da vzamejo na poseda 300 000 kron. Ali bo tudi za te morala jamčiti dežela?
—	Požari na Koroškem, h Celovca, dne 11. t. m.: Dne S. t. m. opo ludne je nastal na prijaznih 0 j e k š a h nad Velikovcem požar v hiši p. d. Kramarja. Ker je bil močen veter, se je požar zelo hitra širil in predno je minulo četrt ure, je bilo v plamenih 7 poslopij, ki so pogorela vsa do tal. Zgorelo |e tudi mnogo krme, živil, oprave, obleke itd. Gasiti m bilo dosti mogoče, ker primanjkuje vode V nevarnosti je bila tudi šola, cerkev itd. Več pogoreloev je zelo občutl|ivo prizadetih in je pomoč nujno prt-ebna Požar je baje nastal s tem, da so se v dimniku vžgale saje. Djekše ležijo na južni strani ovin|ske planine 1159 metrov nad morjem. — V ne deljo 10. popoludne je bruhnil požar v tovarni za celulozo bratov Kranz v Poljanah (Polling) blizu Visoke Ostrovice. Kmalu sta gorela tudi bližnja dva skednja, ki sta pogorela do tal V tovarni sa je posrečilo ogenj omejiti. Na pomoč je prihitelo 10 po-iarnib bramb. Zgorelo je precej strojev. Zažgala je bržkone zlobna roka.
—	Iz Šmartna pri Litiji se piše : V petek se je odpeljal na Dunaj knez Robert Windischgraetz, da se je udeležil v soboto volitve v dunajski okrajni zastop ter oddal svoj glas krščanskim socialcem. — Zadnji čas je ustrelil 5 divjih petelinov; vsako nedeljo je prihajal v Šmartno k sveti maši in šale popoldne se je odpeljal na lov. — Kakor čujemo, namerava mladeniška Marijina družba kmalu vprizoriti izvirno igro. ■Za igre se bode izgotovil v kratkem nov oder.
—	Visoka gosta. Iz PolSnika se poroča : Z) nekaj let sem dohajajo v naše hribe prevzvišeni knezi "VVindschgraetz na lov divjih petelinov. Tudi letos sta se mudila na Mamolju in v Veliki njivi kneza Robert in Ernst. Sreča jima je bila mila tudi v visoki starosti. Robertu se je posrečilo usmrtiti štiri peteline, Ernstu pa dva. Pre svetli knez Robert nas je tudi počastil v Polšniku pri šmarnicah in ie s svojo krščansko navzočnostjo kot zve6t Marijin otrok prav Bpodbujal naše ljudi.
—	Stavka pri gradnji nove železnice. Na gradnji nove železnice v bližini Opčin dela nad 300 raznovrstnih delavcev. Umevno je, da so ti večinoma sami težaki. Za minoli petek je bilo ukazano, da morajo vsi ti delavci začeti z delom že ob peti uri zjutraj in delati do — sedme ure zvečer! Opoludne se jim je zapove-dalo počivati eno uro in za zajuterk so jim dovolili pol ure! V petek so delavci vstali in odšli z Opčin, kjer stanujejo, proti že-leznični progi — toda, mesto da bi bili prijeli za delo — so šli dalje! S tem je bil napovedan štrajk. Delavci so mirni in zahtevajo le malenkostne olajšave, v čemer jim gredo na roko mej drugimi gosp. komisar in pa domači krogi. Podjetništvo je dalo zapreti kuhinjo, oziroma prepovedalo dajati stavkujočim delavcem hrano na njega račun in da jim ni izplačalo zasluženih dnin! Puščati toliko revežev na cesti brez živeža in brez že zasluženega denarja,
to je naravnost kruto! Podjetništvo je neko liko odnehalo in so hrvatski delavci šli zopet na delo, dočim slovenski delavci dalje strajkajo. Nekaj njih jih je celo odšlo na svoje domove.
—	Izpiti učiteljske usposobljenosti na c kr. mofikem učiteljišču v Kopru. Izpiti so še vršili dne 4.-9. maja tega leta. Izpit z dobrim uspehom so napravili sledeči: gg. M a r č e 1 j a Anton, učit., v Brezovici, gospica Varzilič, učiteljica y Vrbniku; Drejko Roje, učitelj v Stjaku; Erzetič Josip, učitelj v Kalu; O p a š i č Anton, učitelj Pazinu, in K o b a 1 c Karol, učitelj v Rogatcu.
—	V oko ustrelil V nedeljo popoldne prišla je k gospej Zaje v Trstu v obiske 22-letna Irene, soproga delavca Zimarelija, ki stanuje v isti hiši. Ko ste obe ženi sedeli za mizo, se je 22-letni Karol Zaje igral z revolverjem; ta se je vsled njegove neprevidnosti sprožil in kroglja je predrla Zi-marelli oko ter je obtičala v glavi. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer jej težko rešijo življenje. Zaje se je podal na inšpektorat, kjer so ga vzeli na zapisnik ter ga odvedli v zapor.
—	Otvoritev »Narodnega doma" pri sv. Ivanu bo 7. junija in ne 14., kakor je bilo prvotno namenjeno.
Kijiiihij&ifusM' novice.
Nadvojvoda Jožef Ferdinand je včeraj
ob pol 10 uri zvečer iz Ljubl|ane odpotoval v Gradec. Dtfinitivno sa vrne v Ljubljano baje dne 2 junija
Umrla je včeraj usmiljenka Ivana R a -k a r v 21. letu svoje dobe za ietiko.
Poskusen samomor cigana. Sinoči se je hotel v tukajšni jetnišnici v svoji celici obesiti vže večkrat radi različnih hudodelstev kaznovani cigan Pavel Brajdič, kateri je pri l|udeh dobro poznan pod ime nom Pavle. Vzrck poskušenemu samomoru je baje strah pred kaznijo, ker je sedaj zopet zaradi različnih hudodelstev v preiskavi.
Zopet delavec ponesrečil. Jan. Ple9ko, delavec, ntanu|oč na Stranski poti štev. 13, je oadel včeraj popoludne pri podiranju hiše v Dilmatinovih uiicah iz podstrešja v sobo v prvem nadstropju in se tako pretresel in poškodoval, da so ga morali z rešilnim vo zom prepeljati v bolnico. Padel je skozi luknjo, katero so napravili, da so skozi njo spuščali opeko na dvorišče. Oaoda je hotela, da so ravno včera| polesji iskali ponesrečenca, da bi ga dali pod ključ, ker je sumljiv požiga in tatvine in ga žendarmenja v Lukovici zasleduj«.
Usmiljenje, Ubožna mati, ki ne more svoja dva otroka hraniti, prosi dobrosrčne ljudi, da bi ta dva otroka vzeli za svoja. Natančneje se izve v uredništvu tega lista.
Velika vrtna veselica pevskega društva »Ljubljana" se radi slabega vremena ni v
nedelio 10. t. m. vršila in se torej v nedeljo 17. t. m. na Kozlerjevem vrtu vrši.
Nov železni most čez Gradašico bodo gradil v kratkem na Trnovskem pristanu. Sedaj podirajo stari leseni most in je promet zaort.
Blagoslovljenje delavskih hiš V nedeljo je č. g. župnik trnovski blagoslovil v Malih čolnarskih ulicah tri nove hiša »Slov. del. stavbmskega društva«.
V Ameriko. Danes ponoči je odpotovalo z južnega kolodvora v Ameriko 160 oseb. Neki fint z Dolenjskega, ki si je bil kupil od drugega vojaščine ža prostega fanta potni list, da bi s tem šel v Ameriko, je bil na kolodvoru ustavljen in aretovan.
Pes ogrizel. Pes posestnika Avgusta DrelBe ml. je včeraj popoldne na Mestnem trgu popadel Jož sta Sebleibacha, hlapca pri Franc Ksav. bouvanu v Salenburgovih ulicah, za levo nogo in ga hudo ugriznil.
Pobegnil. Viktor Poglaipn, 14 let star, gojenec v gluhonemnici na Zaloški cesti je danes dopoludne mej 9. in 10. uro pobegnil iz zavoda.
Opeka na glavo. Ivanu Susteršiču, de lavcu, stanujočem na Karolinški zemlji št. 9, je včeraj popoludne padla s strehe v Dal matinovih ulicah št. 9 opeka na glavo in mu prebila kožo.
Tatvina V nedeljo zvečer je bila delavcu Karolu Omerzel, stanujočemu na sv. Martina cesti št. 9, ko je sedel z drugimi delavci v zeleni jami, ukradena denarnica z 10 kronami.
Huda žena je posestnica H. K. na Golovcu. Svojega moža je v hlevu s polenom tako nalomastila, da ima obe roki črni in vso glavo obtolčeno. — Mož tudi toži, da že od 1. t. m. ne dobi več hrane doma. Zena je baje na moža jezna, ker je svoji sosedi dal nekaj krme in to brez njenega dovoljenja.
Izgubljeno. Na Pogačarjevem trgu v bližini Jagrove mesnice je izgubila neka gospa rujavo usnjato denarnico, v kateri je imela okoli 8 kron. — Delavec Franc Jerše stan. v Zig. Šiški št. 20 je izgubil dne 10. t. m. na poti po Dunajski in Marije Terezije cesti do Sp. Šiške srebrno uro in sre-berno verižico s tremi srebernimi obeski.
Okraden in pretepen V deželno bolnico je bil prepeljan včerai pepoludne zidar Peter Kuledo z Goriškega V nedeljo popo ludne je bil na Dobravi pri Javorniku, kjer dela pri železnici, ob cesti zaspal. Na to so prišli trije delavci, ter mu vzeli 30 kron denarja in 2 kg. sira in ga hudo pretepli. Na glavi ima težke poškodbe. Napadalci so pobegnili in se dosedaj orožnikom ni posrečilo jih dobiti v pest.
Balkan.
5 Poslanik Munir-pasa o položaju. Turški poslanik v Parizu, Munir paša je podal zastopniku lista »Figaro« o sedanjem položaju na Balkanu sliko, ki pa kaže le to, kako turška vlada sodi o sedanjih nemirih. Poslanik je rekel mej drugim : V Solunu ni potreba nikaki h vojnih ladij, ker je že na celi črti zavladal mir in red. (?) Evropski konzuli so izrekli zahvalo ondotnemu guvernerju za odločni nastop ter priznali tudi, da se je turško, grško in židovsko prebivalstvo mirno zadržalo. Vse je edino v sodbi, da so zadnji atentati delo bolgarskega od bora. Sicer ne dvomim nad lojalnostjo knežje bolgarske vlade, toda vkljub temu se ne more zanikati, da so bolgarski častniki na čelu makedonskemu gibanju in poveljujejo gotovim oddelkom. Vsi ujeti revolucionarji ao imeli pri sebi pravilne bolgarske potne liste. Kneževina bolgarska pa je del tur škega cesarstva, knez Ferdinand vlada kot vali na podlagi cesarskega fermana, vsled česar je vsakdo začuden, ko vidi bolgarske častnike v vrstah vstašev. Njih mesto bi bilo umestneje na domači meji, da bi ovirali prestop vstaških čet. Turška vlada je rade volje (1) sprejela rtf >rme velesil in se trudi, da jih izvede. Turčija ne išče vojske in je ne mara Posebno v zadnjem času je podala dokaze zmernosti in miru. (') Na tem stališču hoče vztrajati vkljub provokacijam bolgarskih agitatorjev. Upam torej, da bo modrost in pravicoljubnost kneza Ferdinanda pomirila razburjene elemente in ukrenila, kar je v sedanjih razmerah edino potrebno — Po poslanikovem mnenju so torej vsa zla zakrivili le bolgarski častniki.
]) Dogodki v sandžaku Se r-r e s. S turške strani dohaja o dogodku v vasi Labova alr Lupova naslednje poročilo: Turki so izvedeli, da je v perimskem pogorju mej Melnikom in Navrekopom ležeči vasi Labova, ki je G0 klm. oddaljena od bolgarske meje, skrita zaloga orožja in di-namita. Odposlane turške čete so vas obko lile ter jo s petrolejem zažgale Številni prebivalci te 75 hiš broječe vasi so ponesrečili. Cerkev in nekaj posamič stoječih poslopij je ostalo nepoškodovanih. Turki so menili s tem napadom zajeti tudi vodjo Delčeva, a sami ne vedo, če je on med padlimi. — Bolgarsko učiteljišče v Serresu so turška oblastva zaprla, učitelje in gojence pa odvedla čez mejo.
]) Bolgarki knez Ferdinand je za bližnje dni napovedal obisk turškemu sultanu.
Književnost in umetnost.
*	Naš rojak Naval Pogačnik pride, kakor smo že poročali, zopet na dunajsko dvorno opero. Naval zahteva 36.000 kron plače na leto in v igralni dobi en mesec odpusta, ravnatelj Mahler pa je pripravljen plačati samo 32.000 kron na leto in sicer brez odpusta. Doslej še ni prišlo do sporazum-ljenja.
*	Dr. Krekov članek o slovenskih razmerah v »Hrvatski Straži« je priobčila »Vrhbosna« v hrvaškem prevodu.
*	Dr. Vatroslav Jagič nima miru, odkar je v „N. Fr. Presse« objavil članek o makedonskem vprašanju. Zdaj ga »Slavjan-ski Vjek« napada kot »hofslavista", kateri dela za avstrijsko vlado in v njenem interesu odreka Srbiji pravice do Makedonije.
*	Rusi o Slovencih. »Živaja Starina" v St. Peterburgu prinaša natančno in jako podrobno razpravo o načinu zidanja slovenskih hiš in gospodarskih poslopij iz peresa g. A 1. II a r u z i n a. Razpravo pojasnjuje 57 s':ik, izvršenih večinoma po fotografijah. Vsaka slika pa ima tudi natančen načrt, iz katerega se spozna notranja ureditev. »Živaja Starina" zbira »Materialy po istorii razvitja slavjanskih žilišfi«. Haruzinova razprava »'/iilišče slovinca Verhnej K r a j n y " je del te velike zbirke. Spis, ki obsega str. 259—357 velike oblike in ilustrirano prilogo, je pravi vzor vestne natanč nosti v preiskovanju. Razprava bi zaslužila, da se kak slovenski strokovnjak natančneje bavi z njo in nam poda strokovno oceno.
*	»Dravski zvuci". Znradi nepričakovanih zaprek izidejo »Dravski zvuci«, album za brač I. in glasovir za 1—2 meseca, ter zato proBim gg. naročnike, da izvole potrpeti, in si morejo do tega časa naročiti tudi sl. društva in gg. zasebniki z zneskom 3 K 30 v (s poštarino), ker bo album, kadar
izide, stal 4 K 30 v (s poštarino). — Milan S t a h u 1 i a h , profesor, Varaždin.
* Jadran. Pesnik dr. Tresič je začel v Trstu izdajati revijo »Jadran«, ki se hoče baviti s kritiko, politiko m z dnevnimi vprašanji. Program je jako obširen. Cana 8 K na leto.
Bazne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
V T a r r a s a na Španskem je hil boj mej republikanci in narodno gardo. En policijski agent in eden demostrantov sta mrtva. — Obtoženi minister. Angleški minister B»lf>ur je sedaj že v tretjič obtožen radi prehitre vožnje z avtomobilom. Navadno ministri prepočasi vozijo. — Kartel je sklenilo pet največjih tovarn vil in lopat. — V kopališču obesil se je v Sarajevem tajnik železniškega ravnateljstva dr. vitez K a n t s c b. Sedemdesetletni morilec. Na Dunaju je bil na pet let težke ječe obsojen 701etni bivši natakar Jožef Zimmermann, ki je svojo ženo vsled ljubosumnosti zabodel. — Z a s t r u p i 1 se je na Dunaju radi dolgov nečak bivšega poljedelskega ministra Petrino. — Proti nedeljskemu počitku se je izjavita celovška trgovska in obrtna zbornica. — Nadškof Kohn trdi, da odpošiljatelj »Rectus« brzojavke ni duhovnik Ilafer, ampak Okasek. — E x 1 e x slepar. Iz PeČuha javljajo, da je ondotna policija zasledila nekega sleparja, ki se je izdajal za dr. Kolomana Galerta iz vojnega ministerstva ter pod pretvezo, da vlada radi t\ It x stanja potrebuje mnogo denarja, odkupoval kmečke sinove od vojaščine. Ujel je tako 25 bogatejših kmetov. Seboj je vodil tajnika, ki je oskrboval pi-earska dela. — Kuga. Iz Lime javljajo: V Pisco se je primerilo šest smrtnih slučajev vsled kuge; v Callao so umrle 4 osebe, štiri pa so stavljene na opazovanje. Med uslužbenci nekega mlina vlada neka kugi podobna bolezen, ki so jo zaneslo podgane v magacine mlina. — Knez Oton W i n-dischgraetz se mudi s svojo soprogo v Levico, kjer so bo mudil več dni. — Stavka zidarskih delavcev se je pričela v Lvovu. — Stavka železničarjev v Avstraliji. Iz Mel-bourne Be poroča, da je železniški promet vsled stavke železničarjev ustavljen z druge Btrani se pa poroča, da je bila stavka vče raj končana. — V Trstu so prijeli 57 let starega anarhista Rossija iz Aten. — V puščavi napadena je bila, kakor poročajo iz Algiera, francoska četa, obsto ječa iz 600 jezdecev i« 900 pešcev. 500 velblodov je uropanih, 30 voiakov mrtvih.
Društva.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za Litijo in okolico) je imela v nedeljo v prostorih g. Oblaka svoj občni zbor in tombolo. Po poročilu g. predsednika J. Zupančiča in blagajnika g. Kna-fliča se je soglasno izvolil stari odbor. — Gospod »Tedsednik prečita pozdrav gosp. dekana A. Žlogarja, ki je bil službeno zadržan udeležiti se občnega zbora. — Dogovarjalo so je o veliki skupščini, ki jo namerava napraviti letos v Litiji družba sv. Cirila in Metoda. Sestavil se je odbor, v katerem so poleg Btarega podružničnega odbora bili izvoljeni še gdč. Demšar, gospa Zore ter gg. Kline in Magolič. — Nato se je vršila tombola, ki je marsikomu prinesla lepe dobitke. Svirala je domača litijska godba. Največjo zaslugo, da se je vse tako lepo izvršilo, gre zopet vrlim litijskim damam, sosebno blag. gospej Tereziji svetec, ki je aranžirala tombolo in pripomogla, da se je nabrala lepa svotica.
Telefonska in brzojavna poročila.
Obsodba „Slovenčeva" v državni zbornioi.
Dunaj, 12. maja. V današnji seji državnega zbora so poslanci dr. Šusteršič in tovariši vložili naslednjo interpelacijo :
Nedavna obsodba „ Slovencevega" izdajatelja dr. Lampeta in urednika Ivana Rakovca je vzbudila opravičeno začudenje.
Obsojena sta bila vsled prestopka proti varnosti časti vsled tožbe drž. in dežel, poslanca dr. Ferjančiča.
Predmet tožbe je bil popravek, ki ga je prvoirnenovani interpelant objavil v »Slovencu". Ta popravek je bil namenjen za uradno „Laibacher Ztg.u,ki je neresnično in tendencijozno poročala o burnih razpravah v kranjskem dežel, zbora in dotičnih dogodkih in je označeni popravek odklonila. Istodobno je dobila glede iste zadeve popravek tudi dunajska „Reichswehr", ki ga je točno
objavila. Dotični odstavek v popravku, ki je bil pravi predmet tožbe, je obsegal resnično poročilo o burnih sejah v kranjskem deželnem zboru dne 21. in 2 3. junija 1 9 02, kar zatožnica izrecno prizna. Te obravnave v deželnem zboru so bile javne, zato pa resnična poročila po § 28. tiskovnega zakona, (zadnji odstavek), niso kaznjiva.
Navzlic temu je poslanec dr. Ferjančič, ki se je po onem poročilu čutil žaljenega, vložil tožbo proti »Slovencu", a ne tudi proti listu „Reichswehr".
Izdajatelj dr. Lampe in urednik Ra-kovec sta, sklicevaje se na § 28. tisk. zakona, vložila proti zatožbi pritožbo, katero pa je c. kr. višje sod. v Gradcu zavrnilo.
Ljubljansko porotno sodišče je nato oba zatoženca krivima spoznalo, in dr. Lampe je bil obsojen na šest mesecev, Rakovec na mesec zapora.
Pritožbo ničnosti je c. kr. kasacijski dvor zavrnil.
Te razsodbe bistveno omejujejo interpretacijo zadnjega odstavka v §28. tiskovnega zakona ter se ne ujemajo z dosedanjo prakso.
S tem pa je ustvarjena za vse časopisje pravna negotovost, ki se mora v skupnem interesu čimpreje odpraviti.
Ako je ona omejena interpretacija § 28 tisk. zakona resnična, potem sta oba obsojena urednika žrtvi doslej splošno razširjene pravne zmote, ki se mora v tem slučaju tembolj opravičiti, ker je njima za objavo izročil dotični članek prvopodpisani interpelant, torej jurist.
Podpisani zato vprašajo gospoda voditelja pravosodnega ministerstva:
1.	Kaj hoče Nj. prevzvišenost ukreniti. da se odstrani pravna negotovost glede interpretacije zadnjega odstavka v § 28 tisk. zakona?
2.	Ali hoče Nj. prevzvišenost preskrbeti, da omenjena ne bodeta nosila posledic te opravičljive pravne zmote?
Dunaj, 12. maja. Dr. Susteršič in tovariši so danes interpelirali v zadevi razdeljevanja podpor po toči poškodovanim na Igu in v okolici. *
Dunaj, 12. maja. V zadevi slovenskega vseučilišča rektor ni dovolil zborovanja na univerzi. Obljubil posredovati pri policiji. Shod najbrž v četrtek.
Dunaj, 12. maja. (C. B.) Krščanski socialci in nemški centrum so vložili interpelacijo glede dogodkov na tehniki. — Nato je poslanec Da-vidAbrahamovič interpeliral predsednika radi nesklepčnosti odsekov ter zbornice. Predsednik je odgovoril, da so temu največ vzrok važna posvetovanja v nagodbenem in carinskem odseku. Mej obema govoroma so vsenemci provzročili velik nemir. Dr. Koerber je odgovoril na interpelacijo o dogodkih na tehniki. Predlog, naj se o tem otvori debata v prihodnji seji, je obveljal s 139 proti 43 glasovom. Konečno je obveljal Stranskega predlog glede „Rectus"-afere. Sedaj se razpravlja o odpravi službenih kavcij.
Praga, 12. maja. Nemške stranke so že imenovale svoje zastopnike za nemški narodni svet za Češko. Tudi Čehi ustanove tak narodni svet, obstoječ iz vseh čeških strank in ki bo podpiral in pospeševal vse skupne češke interese, ker brez složnega dela se je bati, da združeni nemški pritisk ne doseže velikih vspehov.
Budimpešta, 12. maja. V ogrskem državnem zboru je bila danes burna debata v zadevi nemirov na Hrvatskem. Poslanec Bela Varavas je trdil, da na Hrvatskem Mažari svojega življenja niso varni in da vse neogrske narodnosti obračajo svoj pogled na Dunaj. Poslanec
Rigo: „Na Ogrskem ni več kralja!" „Naša vlada ima zavezane roke!" Drugi poslanoi so upili, da je vsa stvar improvizirana z Dunaja. Alinisterski predsednik Szell je odgovoril, da so nemiri naperjeni proti vladi, da imajo komu-nistiške namene za samostojnost, a oklici, ki so bili tiskani v Baselu in preko Ljubljane (to se Szellu sanja!) razširjeni po Hrvatskem, pa kažejo, da nimajo nemiri samo tega namena. Ban hrvatski je bil v Budimpešti, kjer se je dogovorilo z največjo strogostjo udušiti nemire in so v ta namen pripravljene tudi potrebne vojaške čete.
Zagreb, 12. maja. Vsi sejmovi v Križevcih so prepovedani.
Praga, 12. maja. Češka katoliška kmetska organizacija je napravila zvezo s češkimi agrarci, ki so obljubili, da ne bodo napadali vere.
AŠ, 12. maja. Tukajšnji Wolfov shod je Wolfu donesel velike ovacije. Dasi je Sehonerer županu brzojavil, naj prezre takega človeka, kakor je Wolf, je občinski odbor z županom na čelu pričakoval Wolfa na kolodvoru. S shoda je bil Schonererju poslan zaničljiv odgovor, v katerem Schonererja nazivajo »starega denuncijanta". Wolf je na shodu dejal, da se položaj more zboljšati le z zdravo realno politiko, vsled česar je treba ustanoviti novo veliko nemško stranko.
Sofija, 12. maja. Turki organizirajo no vsej Makedoniji klanje kristjanov. Žrtev je že na stotine.
Otava, 12. maja. Tu je velikanski požar napravil ogromno škodo. 250 rodbin je brez strehe.
Ilurvvi
ZaJeranovo dijaško mizo so podarili p. n. gg . Gimnazijski profesor v pok. Jan Vavru 50 K, kanonik Sajevic 10 K, župnik A. Jammk v S.rici 8 K, Si-boveo 1 K.
Bog plačaj !
I	Stanje Cas opa- b&ro-Eoranja metra. t ram.	Tempe-ratnra _ PO Celsiju	Vetrori.	Nebo	11 j Ul
11	| 9. zveč.JI 733-6	11-0	si jžahT	del. obl	0,
12	7 zjutr. 1 733 3 2. popol.j 732-3	10.2 137	sl jug sr. jzah.	oblačno	
Umrli so:
7.	maja Marija Lukman, pazaikova hči, 6 mes., Dunajska cest* 43, Broncbitis capillaris.
8.	maja. Ferdinand Unger, uradnikov sin, 1 mes, Kongresni trg 4 življenska slabost. — Herman Jeršek, dimnikar, 52 let, Poljanska cesta 46, Pneumonia crouposa.
V hiralnici:
7. maja. Anton Frančič, gosta«, 49 let, Tabes dorsalis Paralysis pulin.
8 maja. Marija Bezlan, pekova žena, 41 let, De-mentia paralytica prog. Atrofia cerebri.
V bolnišnici:
5. maja. Amalija Terček, delavčeva hči, 1", leta, davica in jetika.
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mm
.Srednja včerajšnja temperatura 12-9*, normale 13-5*.
Dunajska borza
dnč 12 maja.
Skupni državni dolg v notah.....100'65
Skupni državni dolg v srebru.....100-46
Avstrijska zlata renta 4% .....121 25
Avstrijska kronska renta 4%.....101-10
Avstrijska inv. renta 3l/j % .....S3 40
Ogrska zlata renta 4%.......121 25
Ogrska kronska renta 4%......99-50
Ogrska inv. renta 3'/»%.......92 —
Avstro-ogrske bančne delnice.....16 30
Kreditne delnice..........669 25
London vista......................239 70
Nemški drž. bankovci za IGO m, nem. drž v	116-30
20 mark ........................23-41
20 frankov..........19'06
Italijanski bankovci........96-16
C. kr cekini..........11 30
Podpisana imela sem častno priliko, se vdeležiti slavnega jubileja, oziroma zlate poroke mojega preblagega strica Petra in njegove drage gospe Marije Majd^č.
Zatoraj kličem: Se mnogo let! Želim, da bi obhajala še diamantno poroko; kar iz hvaležnosti in srca vošči 666 1-1
njuna nečakinja Ivana S vet i c roj. Majdič.
Ljubljana, 12. maja 1903.
Ttfnn&n lekoCa' T Polj"bni boji, je najboljše
*JlttZrll) jn najpripravnejše sredstvo za po-zlaoenje in bronzlranje vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronznl prašek se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 524 2 12—9
Zahvala. 668 11
Cerkveno predstnimštvo v Kokri s tem javlja, da so bili zvonovi tukui«ne župoe cerkve zavarovani pri slavni ,,Vsajemni zavarovalnici" proti požarni fckodi in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani. Ko je sredn|i zvon počil in Be dal na novo preliti, je slavna vzajemna zavarovalnica točno in v popolnem znesku, kvhkor je bilo računa, škoio poravnala. Radi te kulance se cerkveno predstojništvo slavni zavarovalnici javno zahvaljuje in jo posebno priporoča vsem p. t. cerkvenim predstojništvom.
Župni urad v Kokri,
dne 3. maja 1903.
Anton Nemec,
župnik.
Jurij JPorčnar, Jakob Rezman,
cerkvena ključarja
Dvoje lepih
stanovanj
je oddati 669 3-1
za termin avgusta meseca, eventuelno eno ie 1. junija na Dunajski cesti it. 60,
kjer se daio pojasnila in odgovori na vprašanja.
Uradniško startno društvo t Ljubljani.
VABILO
k
občnemu zboru
ki bode
dne 20. maja 1.1. ob 8. uri zvečer v restavraciji „Fantini".
Dnevni rod:
1.	Čitanje zapisnika 1. občnega zbora
2.	Poročilo ravnateljstva o dosedanjem delovanju:
a)	o članstvu
b)	o prenaredbi pravil
c)	o stavbnih tipah in cenah
d)	o stavbnih prostorih
e)	o finančnem programu
3.	Volitve
4.	Slučajnosti.
Oglasila za pristop v društvo sprejemajo se vsak čas v pisarni, Gosposke ulice 7.
V Ljubljani, dnč 11. maja I903.
Ravnateljstvo.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla ljubljena mati, oziroma stara mati in tačča
Helena Belec roj. Skalar
po Stridnevni holezn-, previden* s svi timi zakramenti za umirajoče, danes, dre 12. maia 1903 ob »41. uri. v 78. letu starosti.
P greh pojde v četrtek dne 14. maja 1903. ob 8. uri dopoldne iz hiše žalosti v Sent Vidu št. 20 na župnnsko pokopališče.
S«, maše zadu^nica brale se bodo v župnijski cerkvi v Sent Vidu. B ago pokojnico priporočamo v pobožno molitev.
ŠentVid nad Lubljano, dre 12. maja 1903.
Anton Selec, sin. — Marija Marolt roj. Brleč, Franja Zavodnik roj. Belec, hčeri. — Josipi na Belec, roj. Zavodnik. am,; ha. — Jvan Zavodnik, Lorenc Marolt, zeta. — Karol Antonina, Vida, Iva, Feliks in Marija Belec, Feliks Zavodnik, vnuki.
Venci se hvaležno odklanjajo.
Javna
Povodom požara, kateri je nastal dne 23. aprila 1903 v moji prodajalnici, me je slavna
c. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu,
zastopana po gospodu J. N. Rogerju ml. v Ljubljani od-škodovala v mojo popolno zadovoljnost in sicer z izdatno višjim zneskom, kakor so ga določili izvedenci, za kar ji izrekam javno priznanje.
y Ljubljani, dne 28. aprila 1903.
654 1-1
F. Iglič,
trgovec papirja, Glavni trg št. 11.
ip gi/Tvira
.Pri solneu"
Priporočam prečast. duhovščini in si. občinstvu svojo veliko zalogo najboljših ln najoenejih
umetnih cvetlic, šopkov in vencev
za cerkveno in domačo porabo.
Istotam so v zalogi: vse potrebičlne za krojače ln ilvllje; dalje rokavloe in nogavloe najboljših vrst, različne arajoe kakor tudi velika izbira nagrobnih vencev in trakov z napisom; dobijo se tudi najboljše vrste peče (abtahl).
Vezanje cvetic in Šopkov točno in po najnižjih cenah.	653 6—3
Za obila naročila se priporoča
Katinka Widmayer
Preč. gg. novomašniki znižane cene!
„pri solncn" za vod6 v mestni palači.
25» V0<l0.
lidajaielj in odgovorili urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.