';4 3 0 3 0 6
KNJIŽNIČARSKE NOVICE
6(1996)2 13. februar 1996
**********************
IN MEMORIAM
V pruifi dneh februarja se je po Soju s tež^o Boleznijo za-((CjučiCa živCjenjsfa pot spoštovane ((oCegice prof. (Brede flLO. HiCa je naša vzornica, mentorica in prijateijica, zato jo Bomo zeCo pogrešati.
'Delavci "Enote za razvoj /(njižničarstva
********************** ZBDS
si:*********************
SEKCIJA ZA ŠOLSKE KNJIŽNICE
V sredo, 31.1.1996 se je prvič sestala sekcija za šolske knjižnice pri ZBDS. Na sestanku smo naj-
prej konstituirali sekcijo in se dogovorili o načinu sodelovanja v njej. V tem mandatnem obdobju bosta v sekciji iz vsakega področnega društva sodelovala dva šolska knjižničarja(ke) - eden za osnovne šole in eden za srednje šole. Ker nekatera področna društva še niso določila članov, se bomo v polni sestavi sestali na naslednjem srečanju, ki bo tretjo sredo v mesecu marcu.
Kot gostja je prvemu srečanju prisostvovala tudi ga. Melita Am-brožič. Članice smo pripravile okviren program dela sekcije v obdobju 1995-1997:
-	Priprava in sodelovanje na posvetovanju ZBDS 1996.
-	Dopolnitev kataloga stalnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev z izobraževanji s področja bibliotekarstva.
-	Sodelovanje pri pripravi novega statuta ZBDS.
-	Sodelovanje pri pripravi vprašalnika za mednarodno statistiko.
-	Vključitev šolskih knjižnic v bazo COBISS/COLIB.
-	Aktivno spremljanje področij vzgoje in izobraževanja in bibliotekarske stroke.
1
-	Na svojem področju povabiti v društvo bibliotekarjev čimveč šolskih knjižničarjev.
-	Sodelovanje v bralnem društvu.
-	Sodelovanje z Zvezo društev pedagoških delavcev Slovenije.
Program se seveda lahko dopolnjuje, zato vabim šolske knjižničarje iz vse Slovenije k sodelovanju. Svoje predloge in pripombe lahko pošljete na naslov:
Nataša Kuštrin Tušek
Srednja šola Nova Gorica
Delpinovva 9, 65000 Nova Gorica
Tel.: 065 26 610
E-mail: natasa.tusek@guest.arnes.si
Vsake vaše vzpodbude in predloga bomo članice sekcije zelo vesele.
Že na prvem srečanju smo članice sekcije sprejele nekaj sklepov, ki jih bomo poskušale v naslednjih mesecih tudi realizirati:
-	izdelava vprašalnika za statistično obdelavo in vključitev šolskih knjižnic v bazo COBISS/COLIB
-	pripravile bomo predloge sprememb in dopolnitev programa Šolska knjižnica
-	pripravile bomo predlog dopolnitve Kataloga stalnega strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev v republiki Sloveniji z izobraževanji s področja bibliotekarske stroke
-	začeli se bomo pripravljati na Posvetovanje ZBDS 1996
Na sestanku smo sprejeli tudi nekaj sklepov, ki jih bomo s pomočjo ZBDS poslali na spodaj omenjene institucije.
SKLEPI
1. Ministrstvu za šolstvo in šport, ge. Stružnikovi na Zavod RS za
šolstvo, g. Jukiču v Goriško knjižnico Franceta Bevka in na podjetje SAOP iz Nove Gorice je potrebno poslati naslednji sklep: Bazo programa Šolska knjižnica je potrebno ažurirati, saj je tista, ki jo dobijo uporabniki s programom Šolska knjižnica (vse verzije) zastarela, nepopolna in za večino šolskih knjižničarjev neuporabna. Ker vsi šolski knjižničarji v Sloveniji nimajo potrebne strojne in komunikacijske opreme za pridruženo članstvo v sistemu COBISS, ki omogoča prepisovanje knjižničnega gradiva v program Šolska knjižnica 4.1, jim baza Šolska knjižnica pomeni edino olajšavo pri vnašanju retrospektive gradiva v računalnik. Zato porabijo pri računalniški obdelavi knjižničnega gradiva veliko več dragocenega časa, ki bi ga sicer lahko namenili uporabnikom - učencem in učiteljem.
2. Na Ministrstvo za šolstvo in šport in ge. Stružnikovi je potrebno poslati naslednje sklepe:
a)	Nova razdelitev Slovenije na veliko število majhnih občin je v osnovnih šolah in s tem tudi v osnovnošolskih knjižnicah povzročila težke materialne razmere. Nove občine osnovnim šolam ne zagotavljajo dovolj materialnih sredstev za nakup knjižničnega gradiva. Dogaja se, da niso v nekaterih osnovnošolskih knjižnicah v preteklem šolskem letu kupili nobene knjige. Zato je nujno, da Ministrstvo za šolstvo in šport sistemsko reši vprašanje nabave knjižničnega gradiva v osnovnošolskih knjižnicah.
b)	Ministrstvo za šolstvo in
2
šport naj čimprej začne z drugo fazo strojnega opremljanja šolskih knjižnic. Prednost naj imajo tiste knjižnice, ki so soustvarjale program Šolska knjižnica in imajo v primerjavi z ostalimi sedaj najbolj zastarelo strojno opremo. Enako velja za dograjevanje strojne opreme srednješolskih knjižnic, saj se je zahtevnost uporabnikov v njih v zadnjih letih bistveno povečala.
c) Kljub standardom, ki določajo izobrazbo zaposlenih in normative za delovanje šolskih knjižnic, se še vedno dogaja, da so delovna mesta neustrezno zasedena (primer - v knjižnici, ki po standardu lahko zaposli enega knjižničarja, so zaposlene tri delavke in vsaka od njih poučuje tudi v razredu, 1/3 v knjižnici). Še vedno je relativno majhen odstotek šolskih knjižničarjev z opravljenim strokovnim izpitom iz bibliotekarske stroke. Zelo malo šolskih knjižničarjev se udeležuje strokovnih srečanj in posvetovanj. Velika je fluktua-cija. Za delo v šolski knjižnici še vedno prerazporejajo odvečne delavce šol.
Ministrstvo za šolstvo in šport naj čimprej uredi kadrovsko problematiko v šolskih knjižnicah.
3. Na Ministrstvo za šolstvo in šport, Republiško maturitetno komisijo in Republiški izpitni center je potrebno poslati naslednji sklep in predlog:
Ministrstvo za šolstvo in šport mora srednje šole pravočasno obvestiti o izbiri literature za maturitetni esej pri predmetu Slovenski jezik in književnost. Število podarjenih izvodov knjig
naj se vrne na prvotno odločeno število 5 knjig na maturitetni oddelek.
Predlog: Pri izbiri tem naj se bolj posvetuje s profesorji slovenskega jezika in naj izbira naslove iz obveznega branja v času šolanja. Tako se ne bo dogajalo, da bodo knjige po opravljeni maturi ležale na policah.
4. Na Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo je potrebno ponovno poslati zahtevo po sistematizaciji delovnega mesta svetovalca za šolske knjižnice v NUK-u in nadaljevati dogovore o tem.
Nataša Kuštrin Tušek predsednica sekcije za šolske knjižnice
6. POSVETOVANJE SEKCIJE SPECIALNIH KNJIŽNIC ZBDS
Posvetovanje bo potekalo od 18. - 19. oktobra 1996 v Ljubljani, z naslovom Organizacijski, tehnološki in komunikacijski izzivi v specialnih knjižnicah. Pospešen razvoj sodobne civilizacije je tesno povezan z razvojem informacijske in telekomunikacijske tehnologije. Njen stalni in hitri razvoj močno vpliva na vse dejavnosti v družbenem in gospodarskem življenju in pri tem bistveno spreminja organizacijo dela na vseh področjih, posebej na knjižnično-informacijsko-dokumentacijskem področju. Sekcija za specialne knjižnice si želi s 6. posvetovanjem ustvariti priložnost za izmenjavo strokovnega zna-
3
nja ter izkušenj, ki bi nam pomagale dojeti omenjene vplive in se pripraviti na pravočasen in ustrezen odziv.
Namen tokratnega posvetovanja
je:
-	osvetliti izive in težave v naši stroki v procesu prilaganja in odzivanja na sodobne tehnološke, družbeno-ekonomske in organizacijske spremembe
-	ugotoviti vplive, ki jih ima sodobna tehnologija na našo stroko in -konkretno delo, ki ga dnevno opravljamo
-	potrditi našo vlogo v procesih razumevanja pretoka informacij in znanja ter posredovanja potrebnih informacij in znanj
-	razpravljati o ustvarjanju možnosti za hitrejše, kakovostnejše in obsežnejše izobraževanje in izpopolnjevanje v naši stroki
Kotizacija za udeležbo na posvetovanju znaša 250 DEM v tolarski protivrednosti (za vsakega nadaljnega udeleženca iz istega podjetja/organizacije je 180 DEM brez zbornika!). Gradivo posvetovanja, zbornik in kosilo so vključeni v kotizacijo.
Prijavnico pošljite najkasneje do 15. aprila (objavljamo jo v prilogi). Udeležence bomo obvestili o vključitvi njigovega prispevka v posvetovanje do 25. aprila. Rok za oddajo celotnega besedila je 15. julij 1996. Ne pozabite, da je uspeh posvetovanja v veliki meri odvisen od vašega sodelovanja - zato, prosimo, da se pravočasno prijavite na naslov:
Nada Češnovar, Matična služba SK-CTK
Trg republike 3, 61000 Ljubljana Tel.: 214-072, 176-37-82 Telefax: 214-080 E-mail: CTKLJ:.CESNOVAR
STROKOVNO POSVETOVANJE ZBDS 1996
V prilogi ponovno objavljamo prijavnico za referat na strokovnem posvetovanju ZBDS, katerega tema je "Knjižnica in njeni uporabniki". Posvetovanje bo potekalo 11. in 12. novembra 1996 v Termah Čatež. Izpolnjene prijavnice je treba poslati do 1. marca 1996.
IZOBRAŽEVANJE NUK
ENOTA ZA RAZVOJ KNJIŽNIČARSTVA PROGRAM IZOBRAŽEVANJA 1996 (dopolnila, popravki in pojasnila)
1.	Tečaj št. 4: COBISS delavnica za osvežitev znanja
Delavnica, ki naj bi potekala 9. maja, je prestavljena na 8. maj.
2.	Tečaj št. 13: Internet in njegovi servisi
Objavljamo podrobnejši program tečaja, zaradi dopolnjene vsebine pa spreminjamo tudi naziv tečaja in sicer v: "Decnet in Internet ter njuni servisi"
Prvi dan: Uvod v računalniška omrežja
4
•	kaj je Decnet
-	organizacija in delovanje, naslavljanje
-	Decnet v Sloveniji
-	dostop in uporaba Decneta
•	kaj je Internet
-	organizacija in delovanje, naslavljanje
-	Internet v Sloveniji
-	dostop in uporaba Interneta v Sloveniji (organizacije, ki nudijo dostop;
potrebna strojna oprema; potrebna programska oprema, (tudi javna itd.)
•	servisi Decneta (mail, phone, copy, notes)
Drugi dan: Servisi Interneta
•	talk
o elektronska pošta
•	diskusijske grupe
•	FTP
•	Archie
•	telnet
Tečaj poteka oba dneva med 9.00 in 16.00.
3.	Kotizacija za tečaje
V programu, ki je bil objavljen kot priloga Knjižničarskih novic št.l, 1996, smo v poglavju kotizacija zapisali napačno ime, pravilno je: gdč. Špela Česen. Bi pa radi opozorili, da se kotizacije vplačujejo praviloma na žiro račun NUK in le izjemoma (če je tako prej dogovorjeno) na dan tečaja, kajti računovodstvo NUK ni na isti lokaciji kot knjižnica sama.
4.	Prijave k strokovnim izpitom
Kljub temu, da smo v Programu izobraževanja (str. 14-16) natančno navedli, kakšni so pogoji za prijavo k strokovnemu izpitu in kateri dokumenti morajo biti priloženi k
prijavnici, ponovno prejemamo nepopolne prijave. Tako knjižnice kot kandidate same vljudno prosimo, da navodila preberejo in nam z nepopolnimi prijavami ne nalagajo dodatnih administrativnih del.
5. Izobraževanje za sistem COBISS
Knjižnice, ki še niso članice asociacije COBISS, pa vključitev načrtujejo v tem letu, naj si pri IZUM priskrbijo njihov program izobraževanja (ki je dostopen tudi online!), da bi lažje načrtovale obisk posameznih tečajev v NUK oz. IZUM. Vsebina tečajev je namreč različna, prav tako pogoji udeležbe na posameznem tečaju.
Melita Ambrožič
SEMINAR ZA KNJIŽNIČARJE IZ BIH
Od 14. do 21. januarja je v Ljubljani potekal seminar za knjižničarje iz Bosne in Hercegovine. Kot je v knjižničarstvu navada, je bilo od desetih povabljenih devet gospa in gospod. Prišli so iz vseh komunikacijsko dostopnih mest: Sarajeva, Tuzle, Zenice, Mostarja in Bihača. Seminar je ob finančni podpori Unesca za Slovenijo organizirala Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Predavanja so poleg standardnih knjižničarskih tem zajela tudi tehnične novosti v stroki; predavatelji so bili iz NUK-a. V programu sta bila tudi izleta v Radovljico in na Bled ter v Maribor, kjer so si ogledali Univerzitetno knjižnico in IZUM.
Sabina, Enisa, Sanela, Dragica, Zuhra, Slavica, Sibila, Sadeta,
5
Čamila in Fahro so odpotovali nazaj precej zadovoljni, osveženi z novim znanjem in normalnim življenjem, ker kot pravijo sami "...kljub Daytonskemu sporazumu vojna še traja."
Pri seminarju je bilo veliko dela - od organizacije do realizacije, zelo smo zadovoljni, saj je anonimna anketa pokazala visoko oceno našega dela.
Za organizatorja seminarja Ruža Mlač
**********************
SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE
SELITEV ANTIKVARNEGA FONDA STARE KOPRSKE MESTNE KNJIŽNICE (BIBLIOTECA CIVICA)
V okviru projekta revalorizacije in ohranjevanja starejših (anti-kvarnih) knjižnih fondov na Koprskem je bila v polletju junij-december 1995 izvedena selitev preostalega antikvarnega fonda stare Koprske Mestne Knjižnice -Biblioteche Civiche iz dislociranega skladišča (Markovec) Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, v prenovljene prostore Samoupravne skupnosti Italijanske narodnosti, palača Gravisi, ul. OF 10 Koper.
Akcija reševanja in ohranjevanja tega starejšega gradiva je bila izvedena zaradi neprimernosti skladiščnih prostorov na Markovcu, ki ni primerno za hranjenje tovrstnega
antikvarnega gradiva: gradivo je bilo nedostopno, neobdelano in podvrženo hitremu uničevanju in pozabi.
Akcijo so omogočili Obalna Samoupravna skupnost za italijansko narodnost Koper, Skupnost Italijanov Santorio Santorio Koper in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, ki je vseskozi nudila dragoceno in prepotrebno strokovno pomoč. Sredstva za knjižne omare je priskrbela Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Koper. Sredstva za stroške prenosa, čiščenja, postavitve in obdelave (inventarizacija, klasifikacija, katalogizacija) pa je zagotovila Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti iz postavke: Posebni program.
Knjižno gradivo je sedaj postavljeno v štiri zaprte omare v veliki dvorani Palače Gravisi, ul. OF 10 Koper (prvo nadstoplje - Piano nobile). Gradivo je strokovno in-ventarizirano in katalogizirano in zajema skupaj 812 enot, inventarna knjiga je podana v prilogi temu zapisniku. Katalogizacija programa je izvedena na programu CDS/ISIS v prostorih Samoupravne Skupnosti Italijanske narodnosti Koper. Računalniške diskete z backup-om, AIK katalog v knjižni obliki katalogizi-ranega gradiva "Biblioteca Civica" hranita: Samoupravna skupnost Italijanske narodnosti Koper in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper.
Gradivo je mogoče konzultirati le prezenčno ob prisotnosti bibliotekarja Skupnosti Italijanov Koper ali bibliotekarjev iz Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper (domoznanski oddelek, referent za itali-janistiko, matična služba).
In ob koncu še beseda dve o sestavi fonda. Večinoma gre za starejše knjige italijanike in his-
6
trike nekdanje Mestne knjižnice v Kopru (Biblioteca Civica), ki je bila, po nekaterih podatkih, uradno ustanovljena leta 1882. Knjižni fond je bil sestavljen iz zapuščin pomembnih koprskih mestnih družin, in sicer: knjižnica profesorja Nikola Maniaga, knjižnica Francesca Pohlutke, knjižnica advokata Giorgia Baseggia, knjižnica advokata Nazarija Stradija, knjižnica zdravnika Giovannija Longa, knjižnica grofa Santa Grisonija itn. Do II. svetovne voljne je nekdanja Mestna knjižnica delovala tudi kot Mestni arhiv, pozneje pa sta bili ti dve inštituciji ločeni in tako sta nastala: Pokrajinski arhiv Koper in Študijska knjižnica Koper, danes Osrednja knjižnica Srečka Vilharja. Večino fonda stare Mestne knjižnice je prevzel Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Koper, nekaj gradiva pa je zaradi prostorske stiske deponirano na disloci-narem skladišču na Markovcu. Danes je s to akcijo tudi to preostalo gradivo končno postalo dostopno. Fond vključuje kar nekaj raritet, med katerimi gre omeniti kar 14 knjig iz 16. stoletja ter nekaj knjig s podpisi in ekslibrisi starih koprskih plemiških družin, ki bodo verjetno precej zanimive za raziskovalce koprskega do-moznanstva.
Markovič Ivan
ŠOLSKE KNJIŽNICE
OTVORITEV ENE PRVIH VZORČNIH
SLOVENSKIH SREDNJEŠOLSKIH KNJIŽNIC
Šola je kot basen.. Ni važno, kako dolgo traja, ampak koliko ti da. Zato je ne samo želja, temveč tudi potreba botrovala novi podobi šolske knjižnice Gimnazije Poljane. Prenovljeno in razširjeno knjižnico smo odprli na predvečer kulturnega praznika v torek, 7. februarja ob 16. uri. Kulturni program - Misli o človekovi simbolični govorici in modrosti o moči besede skozi različna jezikovna okna je pripravila profesorica slovenskega jezika Katarina Torkar - Papež z dijaki. Godalni kvartet Bazilio jih je čudovito dopolnjeval z igranjem Mozartovih skladb.
Po pozdravnem nagovoru ravnatelja g. Alojza Pluška pa je gostom otvoritve spregovoril g. minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, ki je knjižnico tudi slavnostno odklenil in jo tako predal svojemu namenu.
Prireditve so se udeležili predstavniki šolskega, knjižničarskega, založniškega življenja, ameriški in angleški veleposlanik ter kulturni atašeji Avstrije, Nemčije ...
Vzorčna knjižnica Gimnazije Poljane je rezultat projektov ZŠ "Koncepcija razvoja slovenskih šolskih knjižnic" in "Informatizacija Gimnazije Poljane". Se pravi, da so bila sredstva 12 miljonov SIT pridobljena iz virov MŠS (2/3), drugo
7
pa je zbrala šola s pomočjo staršev, sponzorjev in donatorjev. Na informacijskem področju je največ prispeval Zavod za odprto družbo Slovenije (Soroseva fondacija).
Knjižnica je sedaj sestavljena iz šestih prostorov in obsega 220 m2. Največja pridobitev je multimedij-ska učilnica, ki predstavlja najsodobnejši prostor za pripravo in izvajanje pouka, seminarjev za knjižničarje in učitelje. Avdiovi-zualni pripomočki pomagajo učno snov predstaviti bolj privlačno in nazorno. Multimedijski pult je opremljen z MPC (multimedijski PC) z zvočniki, z CD projektorjem in grafoskopom, ki omogoča projekcijo iz računalnika ali videa, z elektronskim episkopom (projekcija iz knjig), v prostoru sta za projekcijo dodani še dve električni platni, TV z videom, glasbeni stolp, skener. Tu se hrani zbirka video-kaset, zbirka zgoščenk (CD-jev) in dodatni MPC za individualno delo. Na dan otvoritve je v tej učilnici prof. Borut Drobnjak predstavil uporabo AV pripomočkov iz računalnika pri pouku geografije na temo Naravnogeografske značilnosti Severne Amerike. Tema je sestavni del programa v 2. letniku gimnazije. V čitalnici je g. Vinko Omerzelj ob tej priložnosti pripravil razstavo starih knjig. Vse so stare več kot 100 let in so last naše knjižnice.
Ogled razstave je na renesančno lutnjo spremljal g. Boris Šinigoj. Čitalnica je polepšana s stalno razstavo slik gospoda Tomaža Gor-jupa - akademskega slikarja, ki nam je teh šest grafik tudi podaril.
Razširitev knjižnice nam je pripomogla, da smo ogromni knjižnični fond - ocenjuje se približno na 50000 knjižničnih enot, ki je bil raztresen po kabinetih in v arhivu, preselili na mesto, kamor
sodi, v knjižnico. S pomočjo Lesnine in Lika smo razvojno opremljali knjižnico s primernimi knjižnimi stojali in napisi in sedaj se lahko uporabnik resnično dobro znajde pri iskanju literature. Vse gradivo je urejeno po UDK. Napisi na policah in postavitev se ujemajo s tistimi v računalniku. Ogromni fond seveda še ni povsem računalniško obdelan. Z računalniško obdelavo gradiva smo začeli v šolskem letu 1993/94 s programom Šolska knjižnica in sedaj imamo obdelanih preko 17000 enot. Za obdelavo in druge lastne potrebe (nabavo, pripravo ur,...) imamo sedaj miren prostor, opremljen z dvema računalnikoma, laserskim tiskalnikom za izpis nalepk, inven-tarne knjige in potrebe drugih izpisov. V tem prostoru pa hranimo tudi vse antikvarno gradivo. Ker imamo računalniško obdelano že kar nekaj gradiva, ga izposojamo s pomočjo črtne kode in čitalniške črtne kode. Ob izposojevalnem pultu imamo alarmno napravo, saj smo vrednejše knjige zavarovali s posebnimi nalepkami proti kraji, na katere ta naprava reagira. Naval med odmori je zelo velik, zato imamo dve delovni mesti za izposojo. In v tem prostoru imajo tudi dijaki štiri računalniška delovna mesta, vezana na laserski tiskalnik. Tu lahko pregledajo računalniški katalog knjižnice, vzajemni katalog Slovenije s COBISS/OPAC-om za Windows (smo pridruženi člani tega sistema), pregledujejo CD ROM-e in brkljajo po Internetu.
Da pa učenci vso to informacijsko tehnologijo lahko uporabljajo, jih v uvodnih urah za uporabo in poslovanje knjižnice seznanim z načinom uporabe. Za bolj natančno seznanitev z iskanjem informacij s pomočjo informacijske tehnologije,
8
pa so namenjene izbirne vsebine ter priprave raziskovalcev na izdelavo raziskovalne naloge in maturantov na izdelavo seminarske naloge. Da pa vso to informacijsko tehnologijo sploh imamo, je zaslužen naš prof. računalništva, gospod Rudi Lesjak, ki je oblikoval celovit računalniško in multimedi-jsko podprt sistem šolske informatike, ki z vidika informacijskega opismenjevanja prinaša dijakom in šoli spodoben prehod v nasledje tisočletje.
Knjižnični prostori so primer funkcionalne celote, informacijsko središče šole za vse njene uporabnike in primer tihega klasičnega dela knjižnice z mirnimi študijskimi kotički ločenimi od informacijske tehnologije, pa vendar med seboj povezanimi.
Milena Bon vodja knjižnice Gimnazije Poljane
VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE
KNJIŽNICO FAKULTETE ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO UNIVERZE V LJUBLJANI JE PREVZELA IN JO VODI CTK
Preoblikovanje Univerze v Ljubljani je vplivalo tudi na knjižnice. Ob razdelitvi bivše Fakultete za
naravoslovje in tehnologijo na več fakultet in ob delitvni prostorov, je novonastala Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) ostala brez primernih prostorov za knjižnico. Zato se je FKKT dogovorila s Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani, da CTK prevzame vodenje njene knjižnice za določen čas, morda do izgradnje novih prostorov fakultetne knjižnice.
Vse gradivo bo ostalo v lasti fakultete. Del gradiva iz fakultetne knjižnice je preseljen v CTK, del gradiva ostane na oddelčnih in drugih knjižnicah FKKT, del starejšega gradiva pa bo preseljen v skladišče FKKT. Ker se z nameravano spremembo delovanja knjižnice nista strinjali obe zaposleni delavki v knjižnici in sta dali odpoved, bo CTK zaposlila dva nova delavca ali delavki, ki pa bosta po prekinitvi pogodbe prešla ali prešli na FKKT. Gradivo knjižnice FKKT bo postavljeno ob drugo gradivo CTK s področja kemije in se bo v CTK tudi izposojalo. Uporabniki knjižnice FKKT, večinoma študenti in delavci s fakultete, bodo imeli nekoliko daljšo pot do knjižnice (za pot od prostorov fakultete do CTK je potrebno sedem minut normalne peš hoje), zato pa bodo imeli na razpolago sodobnješe in kompletnejše knjižničarske storitve.
dr. Matjaž Žaucer
SEJA KOMISIJE ZA VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE
Dne 26.1.1996 so se na Fakulteti za strojništvo sestali člani komisije za visokošolske knjižnice,
9
ki deluje pri Narodni in univerzitetni knjižnici.
Glavna točka dnevnega reda je bila razprava o preoblikovanju knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani. Sledile so še tekoče informacije o aktualnih problemih, ki zadevajo visokošolske knjižnice.
V razpravi je izstopala zlasti tale problematika: možni modeli organiziranja univerzitetnega knjižničnega sistema; odnos univerze do visokošolskih knjižnic; sestava nove komisije za razvoj informacijskega in knjižničnega sistema; vloga univerzitetnih in osrednjih knjižnic v univerzitetnem knjižničnem sistemu; vloga in status visokošolskih knjižnic na posameznih fakultetah ter skrb za študenta - uporabnika.
Ana Martelanc
PREDSTAVLJAMO VAM
COLLECTION DEVELOPMENT: A TRAINING SEMINAR
V začetku novembra, v tednu od 8.11.-10.11.1995, ko je bil v Cankarjevem domu Slovenski knjižni sejem, na Bledu pa Posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije na temo izgradnje knjižničnih zbirk, je bil v Ljubljani v prostorskih Geografskega inštituta seminar z zgornjim naslovom. Organizator in financer seminarja je bil Zavod za odprto družbo, pri izvedbi seminarja pa je sodelovala tudi Narodna in univerzitetna knjižnica. Seminar je potekal v
angleškem jeziku. Pripravila ga je gospa Elisabeth Simon (Deutsche Bibliotheksinstitut) v sodelovanju z gospo Erdmute Lapp (Juelich Research Center) in gospo Koppenburg (Leipziški sejem).
Udeleženke/ci, skupaj 15, so bili večinoma iz visokošolskih knjižnic z izjemo predstavnika splošno-izobraževalnih knjižnic, ki je častno zastopal svoje področje. Program seminarja je bil širok in je obsegal vse pomembne teme s področja nabave in izgradnje knjižničnih zbirk:
-	izgradnjo knjižničnih zbirk, ki mora zadovoljiti tako posebne zahteve knjižnice kot tudi okolja v katerem se nahaja,
-	vpliv objektivnih okoliščin na velikost zbirk: lokacija knjižnice, možnosti skladiščenja z ozirom na načrtovanje in realizacijo nabavne politike,
-	marketing knjižnične zbirke,
-	prednosti in slabosti posameznih načinov nabave,
-	povprečni stroški gradiva kot pomemben faktor pri izgradnji zbirk.
Predavateljici ga. Simonova in ga. Lapp sta vodili seminar strokovno, samozavestno in neprisiljeno. Udeleženci so bili večinoma zadovoljni in celo navdušeni nad njunim pristopom. Seminar se je razvil v delavnico, katere pomemben del je bila izmenjava izkušenj med udeleženci.
Ga. Koppenburg je predstavila Leipziški knjižni sejem in njegovo novo usmeritev, ki naj bi povezovala vzhod in zahod. Omembe vredno je njeno vabilo slovenskim knjižnicam in knjižničarjem naj se predstavijo na letošnje knjižem sejmu. Dragoceno je še posebej zaradi tega, ker takega vabila s strani organizatorjev Slovenskega
10
knjižnega sejma ni bilo, še več, kljub temu da smo knjižnice največji kupec slovenskih knjig, nam niso niti znižali vstopnine. Pač, nihče ni prerok v svoji domovini. Predstavili se bomo torej v Leipzigu. Predstavitev bo organizirala Narodna in univerzitetna knjižnica.
Ena od bolj mamljivih točk seminarja je bila tudi obljuba ga. Simon, da bo organizirala ogled nemških knjižnic, na katerega bo povabila 8 slovenskim bibliotekarjev. Zaradi njene energičnosti in prodornosti, smo lahko prepričani, da bo obljubo tudi izpolnila. Udeleženci smo izoblikovali še nekaj tem za prihodnje seminarje: izločanje gradiva, knjižnična zakonodaja, popusti in določanje cen.
Čeprav se pregovorno podarjenemu konju ne gleda v zobe pa je prav, da omenim tudi nekaj kritik, ki so se nanašale predvsem na organizacijo seminarja. Kot že rečeno je bil seminar organiziran prav v tednu, ko smo bili knjižničarji, ki se ukvarjamo z nabavo najbolj zasedeni. Mnogi smo dobili informacije o seminarju šele v zadnjem hipu in se nismo mogli ustrezno pripraviti na predavanje. Marsikateri udeleženec je imel tudi pripombe o predstavitvi lepziškega sejma češ, da je to navadna propaganda.
Pogrešali smo tudi konkretne in praktične napotke in informacije o servisu dobaviteljev. Dobrodošla bi bila tudi predstavitev avtomatiziranih modulov za nabavo, ki jih uporabljajo nemške knjižnice.
Kljub temu lahko rečem, da je seminar uspel. Zato se lahko le zahvalimo Zavodu za odprto družbo in upamo, da bo takih seminarjev še več. Glede na sam pristop in ozko specializiran krog udeležencev pa bi podobne delav-
nice z perečimi slovenskimi temami, organizirali tudi sami.
Eva Kodrič
MESTNA KNJIŽNICA V
BADNU Uporabnikom prilagojena ureditev in postavitev gradiva
V slikovitem zdraviliškem mestecu južno od Dunaja, Badnu, ki se diči z nazivom "skrita kulturna prestolnica", ima pomembno vlogo mestna knjižnica. Staro poslopje ji daje čar preteklega, strokovna ureditev in delo knjižničarjev pa jo uvrščata med najsodobnejše javne knjižnice v Avstriji. Mestno knjižnico v Badnu mi je prijazno predstavila njena predstojnica, bibliotekarka Magdalena Pisarik.
Sredi 1994 so v knjižnici pričeli z računalniško obdelavo podatkov (EDV - Elektronische Daten-Verarbeitung). Istočasno so pričeli uvajati nov, iz nemškega mesta Gütersloh prevzet sistem postavitve gradiva, ki je prilagojen potrebam uporabnikov (benutzerorientierte Prasentationssystem). Knjižničar mora sproti spremljati in slediti potrebam in željam uporabnikov in sodobnim trendom. Na določeno temo mora zbrati knjige iz vseh sistematskih skupin in jih na polici postaviti skupaj. Uporabniku je tako omogočeno, da na enem mestu hitro dobi obsežen pregled literature na določeno temo. To je doslej moral sam ali s pomočjo knjižničarja iskati v katalogu. Nov sistem upošteva poleg stvarne literature tudi leposlovje. Gradivo se
11
obdela po strokovnih pravilih, pa tudi po sistemih skupin, prilagojenih potrebam uporabnikov, kar je s pomočjo EDV mogoče in pregledno.
Izkušnje mestne knjižnice Gütersloh, sicer Meke nemških javnih knjižnic, po desetih letih kažejo, da se je izposoja povečala, mobilnost gradiva pa je pozitivno vplivala na nabavo in dopolnjevanje gradiva. Nov sistem je uporaben tudi za otroške in mladinske knjige. V skladu z EDV se izdeluje nov geselski katalog, ki bo pomagal najti iskalne pojme.
Mestna knjižnica Baden se bo postopoma povezala s sosednjimi knjižnicami v mrežo knjižnic regije južne železnice in s tem bo uporabnikom na voljo preko 100.000 enot gradiva.
Nalepke za zunanjo opremo knjig, postavljenih po novem sistemu nabavlja knjižnica preko osrednje avstrijske službe za knjižnice, Buchzentrale v Salzburgs ali pa direktno v nemški trgovini za knjižnice, Einkaufszentrale für Bibliotheken v Reutlingens Nalepke so pripravljene za knjižno in neknjižno gradivo za odrasle in otroke, v beli in rumeni barvi z 215 pojmi za oblikovanje skupin. Na voljo so tudi nalepke za označevanje gradiva po starostnih stopnjah v knjižnicah za otroke in sicer: 6-9, 10-12, od 13 let.
V oddelku za otroke imajo v mestni knjižnici v Badnu postavljene knjige v teh skupinah: Angleščina. Bralci začetniki, Velik tisk. Druge dežele. Fantastika. Glasba, Glasbeniki. Indijanci, Divji zahod. Kaj, Kdo, Kdaj, Kje, Kako. Konji, Jahanje.	Kriminalke.
Narava, Živali, Okolje. Pravljice, Bajke. Prazniki. Preteklost, Davnina. Pripovedi, Antologije,
Zgodbe, Pesmi. Pripovedke, Legende, Ljudsko slovstvo, Burke. Rastline. Ročna dela, Igre, Konjički. Stripi. Šport. Tehnika. Telo. Vesoljstvo. Zgodbe za dečke in deklice (od 6 let dalje, od 10 let dalje). Zgodovina. Znanstvena fantastika. Živali. Življenjepisi.
Tanja Pogačar
IFLA SEKCIJA ZA BRANJE
Nova sekcija pri IFLA, Sekcija za branje je bila ustanovljena na konferenci IFLA v Carigradu lansko leto za:
•	širjenje obstoječega znanja o branju, bralcih in uporabnikih knjižnice,
•	razumevanje bralnih navad in problematike pismenosti, s katerima se srečujejo knjižnice in druge kulturne ustanove,
•	raziskovanje različnih načinov širjenje branja in pismenosti v specifičnih kulturnih okoljih,
•	podpiranje raziskovanja branja in pismenosti,
•	poudarjanje vloge branja v otrokovem razvoju,
•	organizacijo izobraževanja knjižničarjev za sodelovanje pri razvoju pismenosti v različnih kulturnih okoljih,
•	sodelovanje z ostalimi IFLA sekcijami in drugimi ustanovami, ki se ukvarjajo s problematiko branja.
Več informacij posredujeta: Chair: Dr. Valeria Stelmakh Russian State Library Ul. Vozdvizhenka 3 101000 Moscow, Russia
12
Tel:+(7-095) 2027186 Fax:+(7-095) 2002235 Secretary: Prof. Shinuel Sever Library, University of Haifa Mount Carmel 31905 Haifa, Israel Tel:+ (972-4) 240289 Fax:+ (972-4) 257753 E-Mail: sever@lib.haifa.ac.il
Sekcija za branje bo skupaj z Okroglo mizo za zgodovino knjižnic organizirala 12.-14. junija 1996 mednarodno konferenco "Branje v knjižnicah in času kulturnih sprememb" v Vologdi (Rusija). Informacije:
Prof. Pamela Spence Richards School of Communication, Information and Library Studies Rutgers University 4 Huntington Street New Brunswick NJ 08903 USA Tel: 1 908 93 27 601 Fax: 1 908 93 26 916 E-Mail: pricards@zodiac.rutgers.edu
V času IFLA konference v Pekingu pa bosta organizirani tudi dve delavnici, ena v sodelovanju v Okroglo mizo o AV medijih, druga pa bo namenjena študiju uporabnikov za izboljšanje svetovalnega dela.
Informacije:
Mr. Qiu Dongjiang
China Organizing Committe of the
'96
Beijing IFLA Conference c/o National Library of China 39 Baishiqiao Road Beijing 100081 P. R. China Tel: 0086 10 8416347 Fax: 0086 10 8419271 E-Mail: cjsun@sun.ihep.ac.cn
Silva Novljan
MEDNARODNA SREČANJA
STANDARDI, RETROSPEKTIVNA KONVERZIJA IN DIGITALIZACIJA GRADIVA Seminar v Pragi, 15. -17. november 1995
Češka narodna knjižnica je v sodelovanju z Open Society Institute (Regional Library Program) s sedežem v Budimpešti organizirala mednarodni seminar s krovnim naslovom "Opening of the East European Library". Na seminar so povabili države srednje in vzhodne Evrope, udeležili pa so se ga predstavniki Albanije, Bolgarije, Češke, Estonije, Hrvaške, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske, Rusije, Slovaške in Slovenije (Stanislav Bahor, Zlata Dimec, Mihael Glavan) in Ukrajine ter nekaj drugih gostov, med njimi predstavnik OSI/RLP iz Velike Britanije in predstavnica Evropskega sveta. OSI/RLP je prevzel stroške bivanja v Pragi, potne stroške pa je udeležencem iz Slovenije krila slovenska pisarna OSI (Zavod za odprto družbo).
Program je tekel v treh tematskih sklopih, pri vsakem so Čehi najprej predstavili svojo dejavnost in načrte, ostali čas je bil namenjen vprašanjem in izmenjavi izkušenj. V novembrskih Knjižničarskih novicah je bilo objavljeno podrobno poročilo o češki dejavnosti na teh področjih, zato tu samo nekaj poudarkov s seminarja:
13
1.	Digitalizacija
Strokovnjaki češke nacionalne knjižnice in predstavniki zasebnih firm za pripravo programske opreme so nam zelo konkretno predstavili postopke, rezultate in probleme na področju digitalizacije starih rokopisov. Osnovne ugotovitve teoretskega razmisleka in praktične aplikacije so:
Digitalizacija starih rokopisov (antičnih, srednjeveških in zgodnjiih novoveških), običajno vezanih v podobo kodeksov, je nujna, ker omogoča praktično brezhibno digitalno posneto podobo izvirnika, hiter in kvaliteten (odvisno od potreb uporabnika) prenos na papir, mikrofilm, CD-ROM in prenos v računalniška omrežja, hkrati pa preprečuje uničenje izvirnika zaradi pogoste uporabe. Največji tehnični problemi pri tem so, da je digitalno snemanje drago in zahteva veliko količino elektronskega pomnjenja. Digitalno snemanje kodeksa je potekalo v prostorih knjižnice, baza za sedaj še ni dostopna zunanjim uporabnikom. Vso tehnično opremo in programsko podlago je izdelala zunanja firma (Albertina Icome).
2.	Standardizacija
Čehi so za svojo uporabo prevedli angloameriška pravila za katalogizacijo, v okviru programskega paketa ALEPH pa uporabljajo UNIMARC. Uporaba novih pravil jim dostikrat povzroča težave. Ugotovili so že, da pravilnik sam ne zadošča in bodo prevedli tudi dodatni priročnik za njegovo uporabo. Obenem že ugotavljajo, da so jim ta pravila v marsičem tuja in bodo poskušali narediti nekaj interpretacij skih posegov.
Zavedajo pa se, da je težko potegniti mejo, kje bi njihova priredba že posegla v osnovni koncept AACR2.
Ustrezno strukturiranje v UNIMARC-u je potem že nadgradnja osnovnega problema. To se je lepo pokazalo na delavnici o UNIMARC-u, ki je bila organizirana posebej. Vprašanja, ki so jih češke kolegice zelo skrbno pripravile, so večinoma odražala problematiko pravilnika (določanje avtorstva, izbira značnice, območja ISBD) in le v nekaterih delih je bil problem UNIMARC sam. Tu se je pokazalo, da Slovenija in Hrvaška, ki imata z UNIMARC-om največ izkušenj, lahko s Češko na tem področju zelo dobro sodelujeta, saj gre za države s podobno knjižničarsko tradicijo.
Ostali udeleženci še nimajo najbolj neposrednih izkušenj, zato jim je bilo dobrodošlo predavanje Mirne Wilier iz Nacionalne i sveučilišne biblioteke v Zagrebu, ki je predstavila načrte za razvoj in uporabo UNIMARC-a v mednarodnih projektih. Njena kolegica Tinka Katic je prikazala zapise v UNIMARC-u za staro gradivo, obdelano po ISBD(A). Zlata Dimec je opozorila na problematiko izobraževanja knjižničarjev/katalogiza-torjev glede na zahtevno delo v okviru vzajemnega kataloga ter na vlogo računalniških strokovnjakov pri dogovorih o uporabi standardov. Opozorila je na razlike med posameznimi pravilniki, kar se tiče oblikovanja značnic, in poudarila potrebo po večjem poenotenju v okviru pariških načel, ker bo edino na ta način omogočena izmenjava normativnih datotek. Izvedeli smo, da OCLC pripravlja delavnico na to temo, kar pomeni, da je problem aktualen v vseh okoljih.
14
3. Retrospektivna konverzija
Postopek retrospektivne konverzije kataloga je bil podrobno opisan že v novembrskih Knjižničarskih novicah. Tokrat smo si lahko ogledali sam potek dela v knjižnici. Za nas je bila demonstracija postopka zanimiva predvsem zaradi lastnih načrtov za konverzijo katalogov, zato je Stanislav Bahor zbral podrobne informacije o poteku dela.
Prva faza, skeniranje listkovnega kataloga, že teče. Knjižničarji pripravljajo predale, firma Comdat pa je poleg izdelave programske opreme prevzela tudi izvedbo postopka. Najeli so študente in delajo 12 ur na dan ter 6 dni na teden. Tedensko tako skenirajo 20.000 listkov in bodo s tem končali v šestih mesecih, kar jim bo omogočilo preselitev listkovnega kataloga v načrtovani depozit ter sprostilo prostorsko stisko v knjižnici sami.
Naslednja faza, transkribiranje v ASCII datoteko, bo potekala s pomočjo optičnega prepoznavanja (OCR/ICR), pri slabših zapisih pa ročno, s pretipkavanjem. Ta način omogoča tudi dislocirano delo doma, pri delavkah na porodniškem ali bolniškem dopustu, honorarno delo itd. Denar ostane v državi in se obrača v njenih mejah. S tem omogočajo tudi izboljšanje socialnega položaja zaposlenih.
V tretji fazi, ki je hkrati tudi zadnja, bodo nestrukturirani zapisi konvertirani v UNIMARC format. V odvisnosti od stopnje preglednosti zapisov sodobna programska oprema omogoča deloma tudi avtomatsko konverzijo v ustrezna polja UNIMARC formata, ostali del pa bo treba izvesti ročno. Posebej razvita programska oprema
omogoča v kratkem času oblikovati kvalitetne zapise. Po testnih rezultatih sodeč bo mogoče 80% vsakega od zapisov konvertirati avtomatsko, ostalih 20% pa bo treba izvesti ročno.
Čehi so tako na svojevrsten način združili možnosti, ki jih daje sodobna tehnologija, domačo pamet in domače kadrovske potenciale, pri tem pa so na zelo izviren način upoštevali tudi socialni moment zaposlenih in zunanjih sodelavcev v drugih knjižnicah države. Cena konverzije enega zapisa pri tujih ponudnikih se je gibala okrog 2,40 $, s tem postopkom pa so dosegli ceno 1,60 $, v to pa je vračunana tudi cena dela in programske ter strojne opreme. Omogočili bodo dodatno zaposlitev in tako prispevali k izboljšanju socialnega položaja zainteresiranih. Seveda pa vsega tega brez natančne analize stanja in izredne zavzetosti sodelavcev v projektu in zunanjih sodelavcev ne bi bilo mogoče realizirati.
Na koncu posvetovanja so se udeleženci zahvalili OSI/RLP za sponzoriranje seminarja in Cehom za njegovo dobro organizacijo ter izbiro tematskih sklopov, sprejeli pa so še nekaj sklepov:
-	Postopka digitalizacije in retrospektivne konverzije se odlikujeta po vsestranski uporabnosti in sta izjemno primerna za srednje- in vzhodnoevropske države, ki se soočajo s pomanjkanjem sredstev za tovrstne projekte.
-	UNIMARC postaja vedno bolj aktualen pri različnih mednarodnih projektih izmenjave zapisov. Zaradi sodelovanja z uporabniki formata USMARC (predvsem OCLC) je nujna
15
priprava kvalitetne konverzije USMARC-UNIMARC.
-	V mednarodnem okviru je potrebno pripraviti pogoje za izmenjavo normativnih datotek. V ta namen je potrebno poenotiti pravila v smislu pariških načel, pri načrtovanih aktivnosti na tem področju (tudi v okviru UBC) pa naj bi sodelovali predstavniki vseh nacionalnih knjižnic.
Mihael Glavan, vodja Rokopisne zbirke NUK, je udeležbo na seminarju povezal tudi s pregledom fondov večjih knjižnic v Pragi. Ugotovil je, da ima češka nacionalna knjižnica tudi bogat fond izvirnih slovenskih protestantskih tiskov:
-	A. Bohorič: Arcticae horulae ..., 1584 (2 izvoda),
-	J. Dalmatin: Biblia ..., 1584 (1 izvod),
-	P. Trubar: Edni kratki razumni nauči ..., 1562 (glagolska in cirilska različica),
-	P. Trubar: Postila ..., 1563 (cirilica).
Knjižnica Narodnega muzeja v Pragi ima tri izvode izvirnih slovenskih protestantskih tiskov, ki doslej niso bili natančneje popisani v slovenski literaturi:
-	J. Dalmatin: Biblia ..., 1584 (v 2 volumnih),
-	P. Trubar: Noviga testamenta puslednji deil ..., 1577,
-	P. Trubar: Ta drugi deil Noviga testamenta ..., 1582.
Iz obeh fondov smo naročili mikrofilme strani z ekslibrisi in rokopisnimi opombami ali drugimi posebnostmi. Za natančnejši pregled gradiva v praški narodni knjižnici je bilo premalo časa in
ga bo treba dopolniti ob naslednji priložnosti.
Stanislav Bahor Zlata Dimec Mihael Glavan
OBVESTILA
NAGRADA OB KULTURNEM PRAZNIKU
Ob letošnjem kulturnem prazniku je ga. Metka Kovačič, vodja Občinske matične knjižnice Laško, prejela na predlog Društva bibliotekarjev Celje, občinsko priznanje Anton Aškerc za pionirsko delo v Laški knjižnici in dosežke pri domoznanski dejavnosti, predvsem za opravljeno biografsko bibliografsko delo pri projektu Znani Laščani, katerega rezultati so bili objavljeni tudi v knjižni obliki. Čestitamo!
AVTOMATIZACIJA KNJIŽNIC V CENTRALNI IN VZHODNI EVROPI
Zavod za odprto družbo -Slovenija nas je obvestil o prvi Mednarodni konferenci o avtomatizaciji knjižnic v Centralni in Vzhodni Evropi, ki jo skupaj organizirata Regionalni knjižnični program in Evropska komisija. Konferenca bo potekala v prostorih konferenčnega centra Srednjeevrop-
16
ske univerze (CEU) v Budimpešti od 11. do 13. aprila 1996. Namen konference je omogočiti srečanje knjižničarjev iz Centralne in Vzhodne Evrope ter držav bivše Sovjetske zveze s kolegi iz drugih evropskih držav in zagotoviti izmenjavo izkušenj in priložnosti za sodelovanje na področju avtomatizacije knjižnic, bibliografskih standardov in dostave knjižnega gradiva. Program konference vključuje tudi predstavitve in delavnice knjižničarjev iz Zahodne Evrope, ki delujejo na projektih in raziskavah, ki jih podpira Evropska unija, in so potencialno zanimivi za knjižničarje Centralne in Vzhodne Evrope.
Udeležba je omejena na 200 ljudi. Uradni jezik na konferenci bo angleščina. Okvirni program konference:
-	10. aprila bodo potekala tri predposvetovanja o izbiri integriranega sistema avtomatizacije knjižnic, o telematskem programu EU in regionalnem knjižničnem programu in o razvoju sistema za posredovanje dokumentov.
-	11. april: Bibliografski standardi
-	12. april: Retrospektivna konverzija
-	13. april: Sodelovanje pri avtomatizaciji knjižnic
Vsi, ki bi radi sodelovali na konferenci, morajo svojo udeležbo prijaviti do 15. marca na naslednji naslov:
Ms. Melissa Hagemann Program Coordinator Regional Library Program Open Society Institute Oktober 6 utca, 12 1051 Budapest Hungary
email: hagemann#osi.hu
fax: 36 1 327 3101
Prijave za udeležbo na konferenci je potrebno poslati na isti naslov do 15. marca 1996.
Za kritje vseh stroškov bodo poskrbeli organizatorji. Za potne štroške morajo kandidati poskrbeti sami oz. v sodelovanju z institucijami iz katerih prihajajo. Za kritje potnih stroškov kandidati lahko zaprosijo tudi na fondaciji Zavod za odprto družbo (program "Individualne podpore"; voditeljica programa Zlata Sinkovič). Naj takoj opozorimo, da bo število podpor iz tega naslova zelo omejeno in zato kondidatom svetujemo, da najprej poiščejo možnosti za kritje potnih stroškov v lastnih institucijah in pri drugih podpornih organizacijah.
Za morebitna dodatna vprašanja se lahko obrnete na Open Society Institute - Slovenia/Zavod za odprto družbo - Slovenija, Vegova 8, Ljubljana, tel.: 061/125-64-50.
LIBRO '96
Iz turistične agencije NARDA tours so nas obvestili, da tudi letos pripravljajo dvodnevni izlet v Bologno na sejem otroških knjig LIBRO '96. Odhod je 12. aprila, povratek pa 13. aprila, cena izleta je 160 DEM v tolarski protivrednosti; zadnji rok za prijavo je 1. marec. Vse dodatne informacije dobite pri ga. Bernardi Kastelec v NARDA tours, tel., fax: 061/320-951.
17
OBNOVA KULTURE BOSNE
V reviji The Electronic Library 13(1995)5, str. 499 je bila objavljena informacija o projektu zbiranja bosanskih rokopisov: Rebuild-ing Bosnia's cul ture.
Konflikt v Bosni je dosegel tudi The Electronic Library. Skupina knjižničarjev in akademikov v ZDA in Kanadi je začela s projektom "Zbiranje bosanskih rokopisov", s katerim želijo pomagati pri obnovi nekaterih fondov bosanskih knjižnic, arhivov in drugih kulturnih institucij, ki so bile tarča uničevanja v sedanji vojni. S projektom želijo ustvariti bazo podatkovno o sedanji lokaciji mikrofilmov, slik, fotokopij • in drugih dokumentov, ki ohranjajo podobo gradiva, ki je bilo uničeno, ko so bile knjižnice, arhivi in druge rokopisne zbirke v Bosni-Hercegovini granatirane in zažgane.
Zbirke, ki so bile v celoti ali delno uničene so Narodna in univerzitetna knjižnica in Orientalni institut v Sarajevu, Hercegovski muzej in Hercegovski arhiv v Mo-starju, kot tudi mnoge druge, manjše zbirke multikulturne dediščine. Člani projekta upajo, da bodo njihovi kolegi v Bosni s pomočjo teh podatkov lahko ustvarili "virtualno zbirko", narejeno iz kopij kopij izgubljenih originalov. Njihov namen je zbrati informacije, ki bodo pomagale obnoviti bosanske knjižnice in kulturne institucije ter obnoviti uničeno kulturno dediščino.
Vse, ki imajo informacije o sedanji lokaciji mikrofilmov ali drugih kopij redkih in dragocenih materialov iz Bosne (rokopisi, dokumenti, redke knjige, stari časniki in časopisi, pamfleti in
drugo sivo gradivo) prosijo, naj te informacije sporočijo nosilcem projekta, da jih bodo lahko shranili. Če imate dostop do World Wide Web lahko informacije sporočite na
http://www.acs.supernet.net/man u/ing ather.htm. Tu tudi lahko dobite vse informacije o njihovi iniciativi za pomoč pri obnovi knjižnic in kulture v Bosni-Hercegovini. Lahko se obrnete tudi na Andras Riedlmayer, F'i ne Arts Library, Harvard University, Cambridge MA 02138, USA. E-mail: riedlmay@fas.harvard.edu
MEDNARODNI SEMINAR
Mednarodni seminar "Marketing in knjižnični servis: nova poroka" prireja The British Council v Cardiffu 14.-26. julija 1996. Cena seminarja 1.290 £ zagotavlja kvalitetno posredovanje in usvajanje znanja, hkrati pa popolno oskrbo v dneh seminarja, razen vožnje. (Več informacij: Silva Novljan: NUK, Tel.: 125 50 14)
PRILOGE
1.	V prvi prilogi vam predstavljamo Bralno društvo Slovenije in International Reading Association -IRA. Predstavitev je pripravila Silva Novljan.
2.	V drugi prilogi "Knjižničarskih novic" ponovno objavljamo dopolnjen seznam visokošolskih knjižnic v Sloveniji. Odlok o preoblikovanju obeh Univerz (Uradni list RS št. 82/1994) je povzročil precej sprememb v
18
nazivih in številu fakultet, pri katerih posamezne knjižnice delujejo, kot tudi v statusu knjižnic, oz. njihovih matičnih ustanov, v odnosu do Univerz. Pri sestavljanju seznama smo izhajali iz določil tega odloka in zato smo tudi seznam razdelili na štiri poglavja. V prvem poglavju sta navedeni obe upravno samostojni knjižnici v Ljubljani, v drugem poglavju so naštete knjižnice fakultet, ki so članice Univerze v Ljubljani (51), v
tretjem poglavju so knjižnice ustanov, katerih status do Univerze trenutno še ni definiran (10), v četrtem poglavju so navedene visokošolske knjižnice Univerze v Mariboru (7). Seznam je pripravila Ana Marte-lanc.
3. Na koncu objavljamo prijavnici za referat na posvetovanju ZBDS in prijavnico za 6. posvetovanje sekcije za specialne knjižnice ZBDS.
19
V KROŽENJE
KNJIŽNIČARSKE NOVICE, 6(1996)2. ISSN 0353-9237. Izdala in razmnožila: NUK, Turjaška 1, Ljubljana. Urednik: Jelka Kastelic. Uredniški odbor: mag. Melita Ambro-žič, Ivan Kanič. Naklada: 620 izvodov. Cena posamezne številke: 500 SIT. Knjižničarske novice lahko naročite za pol leta (januar-junij ali julij-december) ali za celo leto (januar-december). Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnoževanje ni dovoljeno.
Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/179-92 z dne 16.3.1992 štejejo Knjižničarske novice med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Naslov uredništva: NUK, Enota za razvoj knjižničarstva, za "Knjižničarske novice", Turjaška 1, 61000 Ljubljana. Prispevke lahko pošiljate tudi na disketah (v ASCII formatu), ali po elektronski pošti (NUK::JELA).
20
BRALNO DRUSTUO SLOUENIJE
Bralno društvo Slovenije je bilo ustanovljeno 12. 10. 1995 za pospeševanje razvoja vseh vidikov pismenosti.
Cilji, naloge in programske usmeritve dejavnosti društva so:
-	razvijanje zavesti o pomenu pismenosti,
-	širjenje in razvijanje branja,
-	izboljševanje kvalitete učenja branja,
-	izmenjava izkušenj med strokovnjaki različnih strok,
-	uveljavljanje slovenske teoretične misli in strokovno-raziskovalne dejavnosti s področja branja doma in v tujini,
-	mednarodno uveljavljanje, posredovanje in izmenjava slovenskih izkušenj s področja teorije in prakse branja.
Organiziranost društva in način delovanja:
Člani društva se srečujejo na delovnih sestankih upravnega odbora društva, na občnem zboru in na sestankih tematskih delovnih skupin, lokalnih klubov, kjer oblikujejo programe dejavnosti in načrte izvedbe.
Ideje, znanja, pridobljena s študijem, raziskovanjem ali s praktičnimi izkušnjami širijo v okolju s strokovnimi posvetovanji, delavnicami, predavanji, konferencami, specialnimi seminarji, s publiciranjem člankov ip.
Društvo deluje s prostovoljnim delom članov društva (raziskovalci, učitelji, založniki, knjižničarji, študentje, starši, specialisti, psihologi...) in s sredstvi, ki jih pridobi s članarino, kotizacijo, prodajo publikacij, oglaševanjem, sponzorstvom.
Mednarodna aktivnost:
Mednarodna aktivnost je za delovanje društva zelo pomembna. Društvo je član Mednarodne bralne zveze (International Reading Association-IRA) od leta 1996 in aktivni član njenega Evropskega komiteja (International Development in Europe Committee-IDEC) od leta 1995 in se aktivno udeležuje mednarodnih konferenc in drugih programov izobraževanja.
Informacije o društvu :
Bralno društvo Slovenije
61000 Ljubljana, Turjaška 1
Tel.: (061) 12 50 131, (061) 12 55 014
Fax.: (061) 12 55 014, (061) 12 55 007
Internet : bralno-drustvo@nuk.uni-lj.si
DECnet: nuk::bralno-drustvo
Žiro račun: 50100-678-000-0704087
Kontaktni osebi: Silvester Videtič (tajnik), Silva Novljan (predsednica upravnega odbora) Predsednica društa: prof.dr. Meta Grosman (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 61001 Ljubljana, tel.: (061) 176 92 52)
1
MEDNARODNA 3RALNA ZVEZA
(INTERNATIONAL READING ASSOCIATION - IRA)
IRA je bila ustanovljena 1956 leta. Ta neprofitna profesionalna organizacija združuje danes 92.000 članov v 99 državah. Njena mreža zajema 1250 podružnic in 38 nacionalnih komitejev na vseh poseljenih celinah.
Njeno poslanstvo je razširjanje pismenosti. Zavzema se za študij bralnega procesa in učnih tehnik, za izboljšanje kvalitete učenja branja in skrbi, da se znanje in izkušnje razširjajo in z njimi aktivnosti za uporabo branja kot vseživljenjske aktivnosti vsakogar.
Je uveljavljen založnik, pri čemer svojim članom zagotavlja do 50% popust pri nakupu publikacij in jim omogoča objavljanje prispevkov v revijah: The Reading Teacher, Journal of Reading, Reading Research Quarterly, Reading Today.
Sponzorira območne konference o branju, je soorganizator konfernc zveze ter svetovnega kongresa o branju. Pomaga tudi pri ustanavljanju nacionalnih društev in pri izobraževanju oz. pri navezovanju stikov za izmenjavo kandidatov za izobraževanje ip.
Podeljuje nagrado Reading Association Prize od leta 1979 na mednarodni dan pismenosti (8. september).
Člani sodelujejo v več kot 70-tih prostovoljnih delovnih skupinah na enem ali več področjih bralne pismenosti. Člani so posamezniki z volilno pravico in ustanove (kolektivni člani). Članstvo se obnavlja vsako leto.
Informacije: International Reading Association 800 Barksdale Road PO Box 8139 Newark, DE 19714-8139 USA
Tel.: 302 731 1600 Fax: 302 731 1057 Internet: 725003375@compuserve.com
2
EVROPSKI KOMITE ZA MEDNARODNI RAZVOJ (MEDNARODNE BRALNE ZVEZEJ (INTERNATIONAL DEVELOPMENT IN EUROPE COMMITTEE - IDEC)
Nacionalna bralna društva v Evropi združuje Evropski komite in jih povezuje z Mednarodno bralno zvezo. Predsednik Evropskega komiteja, voljen za dve leti, je član Mednarodnega koordinacijskega komiteja za razvoj Mednarodne bralne zveze.
Predstavniki nacionalnih društev (člani komiteja) se srečujejo na delovnih sestankih dvakrat letno, obakrat ob seminarju oz. konferenci o branju, ki jo priredi eno izmed nacionalnih društev, sprejemajo program razvoja društev, načrte za skupno delo pri aktivnostih za širjenje pismenosti.
Prireja seminarje, delavnice, kongrese od pomoči posameznih nacionalnih društev in spodbuja izmenjavo izkušenj in študijskih obiskov med nacionalnimi društvi.
Izdaja informativno glasilo EUROPEAN BULLETIN (Naslov uredništva: Adela Rogojinaru, Institute for Educational Sciences, Stirbei Voda 37, 70732 Bucharest 1, Romania).
Pripravlja nagrado, ki jo bo podeljeval vsaki dve leti na evropskih konferencah o branju posameznikom, zaslužnim za razvoj pismenosti.
Sponzorira udeležbo na nekaterih delovnih ali izobraževalnih srečanjih, pripravlja informativne vodiče o dejavnosti na področju razvoja pismenosti in se aktivno zavzema za ohranjanje jezikov ter pravico posameznikov, da berejo v maternem jeziku.
Člani: Anglija, Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Grčija, Hrvaška, Irska, Latvija, Litva, Luxemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Španija, Švedska, Švica...
Informacije: International Develpoment in Europe Committe Pehr-Olof Ronnholm Kallviksviigen 176 Fin-21630 LIELAX FINLAND
Tel., Fax: 358 21 886 941 Internet: pronnholm@abo.fi
3
SIRI ČLANSTVO: BRANJE IN ZNANJE
Prijavnici:
BRALNO DRUŠTVO SLOVENIJE Ljubljana, Turjaška 1
Individualno članstvo za eno leto
Ime in priimek ..........................................................................
Ulica ............................................................................................
Kraj ........................................................................ Poštna št.
Članarina: najmanj 2000 SIT
Žiro rač. 50100-678-000-0704087
Želim sodelovati na področju Podpis ........................................

INDIVIDUAL MEMBERSHIP APPLICATION IN AFRICA. LATIN AMERICA. EASTERN EUROPEAN COUNTRIES AND ASIA (EXCEPT JAPAN AND KOREA)
Individual Membership for One Year (please one)
Journal Membership'
'-/■->uii- !	iiny 1 journal
.'j..11jr ;.••.: any 2 journals Voi-ilx'any 3 journal-i.VniU.'ry ; . all 4 journals Basic Membership Reading Today O' I .
Choice ol Journals (please )
1 i iS': i'.

Please print clearly and limit letters and spaces to trie; blocks below by abbreviating when necessary
FM
□
n 1 j,«> •
na.vnor iUS or Canadian ■ . aL'-ri! Caiiadan i" : iey r,i;iors ac< opteo
1,' irt'^Cari l
INTERNATIONAL READING ASSOCIATION.
800 Barksdale Road. PO Box 8139 Neiv.-'xk Detawaie 13714-8139. USA.
I
m-m
4
PRILOGA KNJIŽNIČARSKIH NOVIC 6(1996)2
februar 1996
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA ENOTA ZA RAZVOJ KNJIŽNIČARSTVA
VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE UNIVERZE V
LJUBLJANI
I. farno/lojni vi/oko/ol/ki knjižnici
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
Turjaška 1, 61000 Ljubljana
Sigla: 001, Tel.: 061/125-01-31, 125-01-41, Fax: 061/125-50-07
Ravnatelj: mag. Lenart Šetinc
Odprtost:
-	velika čitalnica: po-pe: 8-20; so: 8-14
-	izposoja, informacije: po-če: 9-18; pe,so: 9-13
CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA
Trg republike 3, 61000 Ljubljana Sigla: 002, Tel.: 061/176-37-93, 176-37-39 Fax: 061/214-108, 214-128 Ravnatelj: dr. Matjaž Zaucer Odprtost: po-pe: 8-21; so: 8-13
©NUK.
1
2. Knjižnice članic Univerze v ljubljeni
AKADEMIJA ZA GLASBO
Knjižnica
Stari trg 34, 61000 Ljubljana Sigla: 120, Tel.: 061/221-851 Vodja: Snežana Bahor Odprtost: po-pe: 8-15
AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO
Knjižnica AGRFT
Nazorjeva 3, 61000 Ljubljana
Sigla: 121, Tel.: 061/210-412, Fax: 210-450
Vodja: dr. Malina Schmidt-Snoj
Odprtost:
-	čitalnica: po-pe: 8-14
-	izposoja: po, pe: 11-13; sr: 10-13
AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST
Knjižnica
Erjavčeva 23, 61000 Ljubljana
Sigla: 122, Tel.: 061/212-726, Fax: 219-071
Vodja: Kaja Mlakar
Odprtost: po-pe: 10-15; sr: 10-16
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
Centralna biotehnična knjižnica in SIC za biotehniko
Jamnikarjeva 101, 61111 Ljubljana
Sigla: 006, Tel.: 061/123-11-61, Fax: 061/265-782
Vodja: mag. Jana Bradač (CBK), mag. Tomaž Bartol (SIC)
Odprtost: po-pe: 7-15
©NUK.
2
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Knjižnica
Jamnikarjeva 101, 61000 Ljubljana
Sigla: 691, Tel.: 061/123-11-61, Fax: 061/261-073
Vodja: prof. dr. Franc Sunčič
Odprtost: po-pe: 10-14; sr: 10-16
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE
Gozdarska knjižnica in INDOK dejavnost Večna pot 2, 61000 Ljubljana
Sigla: 109, Tel.: 061/123-11-61, 123-13-43, Fax: 061/273-589 Vodja: mag. Teja Koler Odprtost: po-če: 8-17; pe: 8-15
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA LESARSTVO
INDOK služba in knjižnica
Rožna dolina cesta VIII/34, 61111 Ljubljana
Sigla: 692, Tel.: 061/123-11-61, Fax: 061/272-297
Vodja: Marjeta Goršič
Odprtost: po-pe: 7-15
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO
INDOK in knjižnica za živinorejo
Groblje 3, 61230 Domžale
Sigla: 693, Tel.: 061/711-982, Fax: 061/721-005
Vodja: Elizabeta Kmecl
Odprtost: po-pe: 7-16
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA ŽIVILSTVO
Knjižnica in INDOK
Jamnikarjeva 101, 61000 Ljubljana
Sigla: 694, Tel.: 061/123-11-61, Fax: 061/266-096
Vodja: Ivica Hočevar
Odprtost: po-pe: 7.30-14.30
©NUK
3
CENTER ZA RAZVOJ UNIVERZE V LJUBLJANI
Knjižnica
Kongresni trg 15, 61000 Ljubljana
Sigla: 035, Tel.: 061/213-316, Fax: 061/222-484
Vodja:
Odprtost: po-pe: 9-13
EKONOMSKA FAKULTETA V LJUBLJANI
Centralna ekonomska knjižnica Kardeljeva ploščad 17, 61001 Ljubljana Sigla: 005, Tel.: 061/189-24-00, Fax: 061/301-110 Vodja: dr. Zarjan Fabjančič Odprtost: po-pe: 8-18; so: 8-11
FAKULTETA ZA ARHITEKTURO
Knjižnica
Zoisova 12, 61000 Ljubljana
Sigla: 056, Tel.: 061/125-04-48, Fax: 061/126-43-19
Vodja: Renata Stella-Čop
Odprtost: po-pe: 9-13
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja Kardeljeva ploščad 5, 61109 Ljubljana Sigla: 051, Tel.: 061/341-461, Fax: 061/168-23-29 Vodja: mag. Janez Jug Odprtost: po: 7.30-14.30; to,če,pe: 7.30-17.00; sr: 7.30-19.00; so: 8.00-13.00
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO
Knjižnica
Tržaška 25, 61000 Ljubljana
Sigla: 070, Tel.: 061/176-84-16, Fax: 061/264-990
Vodja: Zdenka Oven
Odprtost: po-pe: 8-14
©NUK.
4
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO
Knjižnica
Jamova 2, 61000 Ljubljana
Sigla: 057, Tel.: 061/176-85-15, Fax: 061/268-572
Vodja: Dragica Matajdl
Odprtost: po: 8-16; to-pe: 8-14
FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO
Knjižnica
Snežniška 5, 61000 Ljubljana
Sigla: 029, Tel.: 061/125-30-90, Fax: 061/125-82-20
Vodja:
Odprtost: po-pe: 9-12; če: 9-12, 14-16
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO. ODDELEK ZA FIZIKO
Astronomska knjižnica
Pot na Golovec 25, 61000 Ljubljana
Sigla: 016, Tel.: 061/140-13-53, Fax: 061/140-53-70
Vodja: Herman Mikuž
Odprtost: po-pe: 10-14
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO. ODDELEK ZA FIZIKO
Fizikalna knjižnica
Jadranska 19, 61111 Ljubljana
Sigla: 031, Tel.: 061/167-75-28, Fax: 061/217-281
Vodja: Maja Bleiweis
Odprtost: po-pe: 9.30-14.30
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO. ODDELEK ZA FIZIKO
Knjižnica Katedre za meteorologijo Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana Sigla: 022, Tel.: 061/176-92-00, Fax: 061/217-281 Odg. oseba: Maja Bleiweis
Odprtost: po-pe: 9-13	©nuk
5
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO. ODDELEK ZA MATEMATIKO IN MEHANIKO
Matematična knjižnica
Jadranska 19, 61111 Ljubljana
Sigla: 028, Tel.: 061/176-65-00, Fax: 061/217-281
Vodja: Agata Tiegl
Odprtost: po-pe: 7-15
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO. ODDELEK ZA MATEMATIKO IN MEHANIKO
Knjižnica za mehaniko
Lepi pot 11, 61000 Ljubljana
Sigla: 032, Tel.: 061/125-00-72, Fax: 061/217-281
Vodja: Jana Vrabec
Odprtost: po-pe: 9-13
FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET
Knjižnica
Pot pomorščakov 4, 66320 Portorož Sigla: 520, Tel.: 066/477-140, Fax: 066/477-130 Vodja: Julijana Del Giusto Odprtost: po-pe: 8-16, so: 8-12
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Knjižnica fakultete za strojništvo
Aškerčeva 6, 61101 Ljubljana
Sigla: 075, Tel.: 061/177-11-13, Fax: 061/218-567
Vodja: Tonja Zadnikar
Odprtost:
-	knjižnica: po-pe: 7-15
-	čitalnica: po-pe: 6-21; so: 7-14	©nuk
6
FAKULTETA ZA ŠPORT
Knjižnica fakultete za šport
Gortanova 22, 61000 Ljubljana
Sigla: 080, Tel.: 061/140-10-77, Fax: 061/448-148
Vodja:
Odprtost: po-pe: 9-15
FILOZOFSKA FAKULTETA
Knjižnica oddelka za arheologijo
Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana Sigla: 044, Tel.: 061/123-44-96, Fax: 061/123-12-20 Vodja: Olivera Nedovič, Tatjana Greif Odprtost: po-pe: 9-18
Knjižnica oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo
Zavetiška 5, 61111 Ljubljana
Sigla: 045, Tel.: 061/123-44-95, Fax: 061/123-12-20
Vodja: Mojca Račič-Simončič
Odprtost: po-pe: 9-12; to: 9-12, 15-17
Knjižnica oddelka za filozofijo
Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana
Sigla: 036, Tel.: 061/176-93-00, Fax: 061/125-93-37
Vodja: dr. Božidar Kante
Odprtost: po-pe: 10-13
Knjižnica oddelka za geografijo
Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana
Sigla: 049, Tel.: 061/176-93-55, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Janja Turk
Odprtost: po,pe: 7-14; to,če: 7-18; sr: 7-16.30
Knjižnica oddelka za germanske jezike in književnosti
Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana
Sigla: 042, Tel.: 061/176-93-17, 176-93-42, Fax: 125-93-37 Vodja: Angelika Hribar
Odprtost: po-pe: 9-13; to: 9-13, 14-18	©nuk
7
Knjižnica oddelka za klasično filologijo
Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana
Sigla: 040, Tel.: 061/176-94-04, Fax: 125-93-37
Vodja: Breda Čop
Odprtost: po,to,če,pe: 10-12; sr: 15-17
Knjižnica oddelka za muzikologijo
Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana
Sigla: 054, Tel.: 061/176-93-29, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Darja Frelih
Odprtost: po-pe: 10-13
Knjižnica oddelka za pedagogiko
Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana
Sigla: 046, Tel.: 061/176-93-56, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Tanja Sulak
Oprtost: po,to,sr,pe: 10-13; če: 15-18
Knjižnica oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo
Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana
Sigla: 038, Tel.: 061/176-92-72, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Vera Troha
Odprtost: po-pe: 9-12
Knjižnica oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje
Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana
Sigla: 039, Tel.: 061/176-93-30, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Ana Juvančič-Mehle
Odprtost: po-pe: 11-13
Knjižnica oddelka za psihologijo
Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana
Sigla: 048, Tel.: 061/176-93-05, 176-92-17, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Milena Papež
Odprtost:
-	priročna knjižnica: po-pe: 9-13;
-	izposoja: po,sr,pe: 10-12; če: 16-18
©nuk
8
Knjižnica oddelka za romanske jezike in književnosti
Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana
Sigla: 041, Tel.: 061/176-93-09, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Jožica Pire
Odprtost: po-pe: 10-13; to: tudi 15-17 in če: tudi 16-18
Knjižnica oddelka za slovanske jezike in književnosti
Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana
Sigla: 037, Tel.: 061/176-92-27, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Marko Kranjec
Odprtost: po,sr: 7-18; to,če,pe: 7-14
Knjižnica oddelka za sociologijo
Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana
Sigla: 055, Tel.: 061/176-92-83, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Alojz Cindrič
Odprtost: po: 14-17; to,sr,če: 10-13
Knjižnica oddelka za umetnostno zgodovino
Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana
Sigla: 047, Tel.: 061/176-94-05, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Mateja Tušar
Odprtost: po-če: 9-16; pe: 9-14
Knjižnica oddelka za zgodovino
Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana
Sigla: 043, Tel.: 061/176-92-10, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Nataša Stergar
Odprtost: po-pe: 9-13; sr: 9-18
MEDICINSKA FAKULTETA
Centralna medicinska knjižnica
Vrazov trg 2, 61000 Ljubljana
Sigla: 003, Tel.: 061/317-492, Fax: 061/133-61-39
v.d.: Sonja Pogačnik
Odprtost: po-če: 7.30-19.00; pe: 7.30-14.00
©NUK.
9
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA GEOLOGIJO
Knjižnica oddelka za geologijo
Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana
Sigla: 020, Tel.: 061/125-41-21, Fax: 061/125-81-14
Vodja:
Odprtost: po-pe: 7-14
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
Knjižnica oddelka za geotehnologijo in rudarstvo in oddelka za materiale in metalurgijo
Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana Sigla: 025, Tel.: 061/125-41-21 Vodja: Marja Stepišnik-Bogovčič Odprtost: po: 7-17; to-pe: 7-14
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA KEMIJSKO IZOBRAŽEVANJE IN INFORMATIKO
SIC za kemijo in knjižnica
Vegova 4, 61000 Ljubljana
Sigla: 030, Tel.: 061/217-437, Fax: 061/226-170
Vodja: prof. Dragotin Kardoš
Odprtost: po-pe: 8-16
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA TEKSTILNO TEHNOLOGIJO
Knjižnica oddelka za tekstilno tehnologijo
Snežniška 5, 61000 Ljubljana
Sigla: 033, Tel.: 061/125-30-90, Fax: 061/125-31-75
Vodja: Alenka Raič-Blažič
Odprtost: po-pe: 9-12; sr: 9-12, 14-16
PEDAGOŠKA FAKULTETA V LJUBLJANI
Knjižnica
Kardeljeva ploščad 16, 61000 Ljubljana Sigla: 126, Tel.: 061/189-22-90, Fax: 061/347-997 Vodja: Alja Smole Gašparovič Odprtost: po-pe: 7-19; so: 7-14
©nuk
10
PRAVNA FAKULTETA Knjižnica Pravne fakultete
Kongresni trg 12, 61000 Ljubljana Sigla: 004, Tel.: 061/125-22-07 Vodja: Mira Vrhovnik Odprtost: po-pe: 8.30-18
TEOLOŠKA FAKULTETA
Knjižnica
Poljanska 4, 61000 Ljubljana
Sigla: 095, Tel.: 061/312-593, Fax: 061/132-92-65
Vodja: Marko Urbanija
Odprtost: po-pe: 8-17
VETERINARSKA FAKULTETA
Knjižnica in INDOK
Cesta v mestni log 47, 61000 Ljubljana
Sigla: 696, Tel.: 061/125-82-92, 332-322, Fax: 061/218-005
Vodja: Zdenka Karlin
Odprtost: po-pe: 7.00-14.30
VISOKA ŠOLA ZA SOCIALNO DELO
Knjižnica
Topniška 33, 61000 Ljubljana Sigla: 125, Tel.: 061/137-74-92 Vodja: Nika Cigoj-Kuzma Odprtost: po-če: 10.30-15.30; pe: zaprto
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO
Knjižnica
Poljanska cesta 26a, 61104 Ljubljana Sigla: 124, Tel.: 061/322-277, Fax: 061/316-597 Vodja: Božena Svetina Odprtost: po,sr-pe: 9-14; to: 9-15
11
VISOKA UPRAVNA ŠOLA
Knjižnica
Kardeljeva ploščad 5, 61000 Ljubljana Sigla: 247, Tel.: 061/168-6374 Vodja: Simona Končnik-Simonič Odprtost: v ustanavljanju
©nuk
12
3. Druge vi/oko/ol/ke knjižnice
INŠTITUT ZA BIOLOGIJO
Biološka knjižnica-INDOK Večna pot 111, 61000 Ljubljana Sigla: 018, Tel.: 061/265-584
Vodja: Maruša Palma (knjižnica), Jožica Lunaček (INDOK) Odprtost: po-če: 8-15; pe: 8-14
INŠTITUT ZA GEOGRAFIJO UNIVERZE V LJUBLJANI
INDOK
Trg franconske revolucije 7, 61000 Ljubljana Sigla: 116, Tel.: 061/213-458 Vodja: Alenka Turel-Faleskini Odprtost: po-pe: 8-14
INŠTITUT JOŽEF ŠTEFAN
Znanstveno informacijski center
Jamova 39, 61000 Ljubljana
Sigla: 108, Tel.: 061/125-91-99, Fax: 061/219-385
Vodja: dr. Luka Šušteršič
Odprtost: po-če: 8-19; pe: 8-17
INŠTITUT ZA DELO PRI PRAVNI FAKULTETI. Knjižnica
Kongresni trg 12, 61000 Ljubljana Sigla: 014, Tel.: 061/213-471 Vodja: mag. Anjuta Bubnov-Škoberne Odprtost: po-pe: 7.30-14.30
INŠTITUT ZA JAVNO UPRAVO PRI PRAVNI FAKULTETI. KNJIŽNICA
Kongresni trg 12, 61000 Ljubljana
Sigla: 012, Tel.: 061/125-40-46, Fax: 061/125-12-20
Vodja:
Odprtost: po-pe: 10-14
©nuk
13
INŠTITUT ZA KRIMINOLOGIJO PRI PRAVNI FAKULTETI. Knjižnica
Kongresni trg 12, 61000 Ljubljana
Sigla: 013, Tel.: 061/125-40-65, Fax: 061/125-40-65
Vodja: Marinka Milenkovič
Odprtost: po-pe: 10-14
INŠTITUT ZA MEDNARODNO PRAVO IN MEDNARODNE ODNOSE
Depozitarna knjižnica Združenih narodov
Kongresni trg 12, 61000 Ljubljana
Sigla: 015, Tel.: 061/125-40-55, Fax: 061/125-22-00
Vodja: Marko Kos
Odprtost: po-pe: 10-12; sr: 15-17
PEDAGOŠKI INŠTITUT PRI UNIVERZI V LJUBLJANI
Knjižnica
Gerbičeva 62, 61000 Ljubljana
Sigla: 027, Tel.: 061/331-625, 331-210, Fax: 061/331-637 Vodja: Vesna Založnik Odprtost: po,to,sr: 9-13
VIŠJA ŠOLA ZA NOTRANJE ZADEVE
Knjižnica
Kotnikova 8, 61000 Ljubljana
Sigla: 061, Tel.: 061/131-50-74, Fax: 061/302-687
Vodja: Bojana Novak-Fajfar
Odprtost: po,to,sr,pe: 9.30-11.30; če: 14-17
©nuk
14
VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE UNIVERZE V
MARIBORU
UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR
Gospejna 10, 62000 Maribor
Sigla: 300, Tel.: 062/25-851, Fax: 062/227-558
Ravnateljica: mag. Irena Sapač
Odprtost: po-pe: 8-19; so: 9-13
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR
Knjižnica, Razlagova 14, 62000 Maribor
Sigla: 311, Tel.: 062/224-611, Fax: 062/227-056, 26-681
Vodja: Zdenka Petermanec
Odprtost: po-če: 8-17; pe: 8-14
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO
Knjižnica
Vrbanska 30, 62 000 Maribor
Sigla: 314, Tel.: 062/226-611, Fax: 062/23-363
Vodja: Ksenija Savinc
Odprtost: po,to,če: 7.30-14.30; sr,pe: 7.30-16.30
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ
Knjižnica in INDOK
Tomšičeva 7, 64000 Kranj
Sigla: 263, Tel.: 064/222-412, Fax: 064/222-412
Vodja: mag. Tone Perčič
Odprtost: po-pe: 7-15; sr: 10-18
©NUK.
15
KNJIŽNICA TEHNIŠKIH FAKULTET
Smetanova 17, 62000 Maribor
Sigla: 312, Tel.: 062/25-461, Fax: 062/225-013
Vodja: Metka Brkan
Odprtost: po-če: 7.30-16.30; pe: 7.30-14.00
PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR
Knjižnica
Koroška c. 160, 62000 Maribor
Sigla: 317, Tel.: 062/225-611, Fax: 062/28-180
Vodja: Mojca Garantini
Odprtost: po-če: 8-16; pe: 8-15
PRAVNA FAKULTETA MARIBOR
Knjižnica
Mladinska 9, 62000 Maribor
Sigla: 326, Tel.: 062/227-611, Fax: 062/223-245
Vodja: Amalija Spindler
Odprtost: po,če: 9-17; pe: 15-19
©NUK.
16
Strokovno posvetovanje ZBDS "KNJIŽNICA IN NJENI UPORABNIKI" 11. in 12. november 1996 Terme Čatež
Naslov referata_
Avtor_
Naslov delovne organizacije_
Tel./Fax._
Ključne besede_
Izvleček (do 200 besed)
Prijavnico pošljite najkasneje do 1. marca 1996 na naslov: ZBDS, Turjaška 1, Ljubljana.
6. POSVETOVANJE SEKCIJE SPECIALNIH KNJIŽNIC
ZBDS
Organizacijski, tehnološki in komunikacijski izzivi v specialnih knjižnicah
Ljubljana, 18. - 19. oktober 1996
PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO
Prijavljam se za udeležbo na šestem posvetovanju Sekcije specialnih knjižnic:
□	s prispevkom
□	brez prispevka
Ime in priimek: _
Delovno mesto: __
Podjetje/organizacija:
Naslov:
Telefon: _ Fax:
E-mail:	_
Podpis:
Datum: