List 44.
Temeljni pogoji izrejevanja dobre govedi.
živalsko telo sostavljeno je iz obstojnih delov krmil, zato pa tudi žival toliko lože izdelava meso in mast, kolikor bolj primerno živinorejec sostavi krmo z ozirom na njeno množino in kakovost. Za dobičkonosno živinorejo potrebno je dobro izkoristenje pola-gane krme, kojo izkoristenje je pa pri živini raznih plemen in rodov ravno tako različno, kakor njena zunanjost. Prav važno je toraj izbirati si za pleme le živali, katere združujejo s primerno unanjo obliko tudi lastnost, jim položeno krmo dobro izkoristiti. Brez-dvomno je, da se da ta lastnost ravno tako podedovati, kakor vnanja oblika, in ker je ta lastnost tudi velike važnosti, skrbeti mora umen živinorejec s pravilnim ravnanjem za njeno utrjenje in sigurno pode-do vanje.
Vspeh živinoreje odvisen je bistveno od krme in krmenja in ta trditev da se tudi opravičiti, ker mlada žival od  žlahtnih starišev  zgubi svoje dragocene  ro-dovinske lastnosti, ako se ji ne da vsak dan in/f^K^ take krme,  v koji zamore dobiti vse potrebne reSn^ snovi v pravi  meri  in obliki,  kakor jih potrebgfe^-^&^l razvijanje  svojih telesnih  moči.   Iz  prvotno ŽliMtffe ^ živali postane vsled slabega krmenja nič druze^.%.;^^ stroj ali mašina za gnoj;  o plemenski vrednosti^^^^ai^ živali ne more se niti govoriti.
350
Narobe je pa tudi mogoče prirediti si iz primerno slabe živine z umnim izbiranjem telet in primernem krmenjem novo pleme, ki nadkriluje svoje stariše v vnanji telesni obliki, kakor tudi v lastnosti, hrano dobro izkoristiti. Prizadevanje kmetovalčevo, v tem smislu svojo goved izboljšati in požlahtniti je pa tudi zarad tega potrebno, ker dobiček s krmo obdelanih njiv raste z boljšim izkoristenjem krme dotičnih živali, za koje je ta krma namenjena. Porabi na pr. kaka goved za izdelovanje 3 kilogramov mesa 100 kilogramov sena, druga pa za ravno toliko mesa le dve tretjini te krme, potem bode ta druga goved zvišala dobiček na krmo obdelani njivi za tretjino.
Ta cilj, kakor tudi krepki razvitek vsega živalskega telesa da se pa le doseči, ako uže v prvem letu dobi goved dosti dobre in primerne krme ter dobro postrežbo, kajti prvi mladostni čas je ravno tisti, v katerem žival najbolj raste in kateri je temelj po-zneji njeni vrednosti. V nobenem starostnem času ne izplača se pri govedi pravo strokovnjaško oskrbovanje tako dobro, kakor v prvem letu. Kmetovalec, ki pri izreji svoje mlade govedi pravilno postopa, ima dvojno prednost: priredi si najprej krepko in dragoceno živino, drugič pa zamore zahtevati od nje prej ono korist, zaradi katere si jo je izredil.
Na sledeča poglavitna vodila je kmetovalcu gledati pri izreji telet:
1. Po rojstvu teleta je gledati na to, da tele dobi ono gosto, rumeno mleko, ki se nahaja v kravinem vimenu takoj po oteletitvi. Tele naj dobiva prvih 6 tednov edino le mleko, in sicer vsaj do 12 litrov na dan.
2. Da se tele prej ko mogoče tudi navadi na drugo krmo, ponudi naj se mu uže v drugem tednu zmes iz lanenih preš ali iz strtega ovsa z razrezanim dobrim sladkim senom, ta zmes se po potrebi pomnoži. Prve dneve treba je tele večkrat k koritu peljati ter prinesti gobec v dotiko s to zmesjo, da se tako tele na to krmo navadi. Zraven korita postavi naj se posoda pitne vode, koja se večkrat premeni. Če je mogoče, postavi se tudi k teletu kos soli.
3.    Po pretečenih prvih šestih tednih nadomesti se polagoma mleko s toplo vodo, tako da dobiva tele po preteku druzih treh tednov le še trdo krmo, pitno vodo in sol.
4.   Od desetega tedna naprej naj bode vsakdanja teletova krma obstoječa iz Va do 7« kilograma strtega ovsa, iz Va do % kilograma lanenih preš ali otrobov in iz dobrega razrezanega sena.
5.    Pozneje pomnoži se mladi govedi krma obstoječa iz 1 kilogr. ovsa, 1 kilogr. otrobov, zraven se pa pridene primerne množine sena.
6.   Te sostave krme ni v prvem letu več potrebno spremeniti, večji potrebi zadostuje s pridevanjem sena.
7.   Krma naj se precej od začetka suha poklada, ker so poskusi pokazali, da suha krma naredi krep-kejšo in bolj zdravo živino kot pa omehčana in namočena krma.
8.   Vsakako mora dobiti tele dovolj dobre pitne vode; tudi naj se mu v jasli položi solni kamen, da zamore po potrebi ta neobhodno potrebni del hrane v-se dobiti.
Ker vspeh izreje ni le odvisen edino od krme, ampak tudi od oskrbovanja unanjega teletovega života, je v tem oziru to-le omenjati:
1.   Ležišče teletovo naj bo suho, snažno in pri mrzlem vremenu toplo.
2.   Pogosto snaženje kože, da koža zdrava ostane.
3.   Teletu preskrbi naj se po možnosti mnogo pregiba, posebno pa na prostem v čistem zraku.
Po mnogih izkušnjah da se po predpisanih pravilih izrediti enoletna goved, ki tehta 400 do 500 kilogramov. Kosti in meso raste pri taki izreji v takem razmerji, da ima goved dobro zunanjo obliko, a se ne more imenovati opitana. Pri tacem telesnem razvoji mogoče je porabiti bike v 15. meseci, junice pa v 18. meseci brez vsake škode za pleme.
Te številke naj računajočemu kmetovalcu dokažejo, da pri pravilnem izrejevanji govedi se da doseči lep dobiček, ki zamore kmetovalca privesti do vedno veče ljubezni k živinoreji.