Političen list za
r* M*** pnjMUM	oelo leto predplftoan 1& fl' M pol letft 8 fld«, sa oetrt leta
1 rld., la en meaec 1 (Id. 40 kr. W adMlalatnelJl preJeHan Tel]li: Za celo leto 12 (Id., za pol leta 8 fld., ta četrt leta I kM., sa en meseo 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. RaiejSalHe prejema epravniitvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške alice št. 2, II., 30.
lifaiBanllK (inierati) le iprejemajo in velji triitopna petit-vrsta: 8 kr., Se se tiska enkrat; 12 kr če se tiika dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša
Bokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Tredniitvo je v Semeniškili alicah h. št. 2, I., 17.
lahaja vsak dan, izvzemši nedelje ia praznike, ob *;i6. uri popoludne.

7 Ljubljani, v četrtek 4. septembra 1890.
Letnilt XVIII.
Po cesarskem shodu.
Vsi politični listi pišejo še vedno dolge članke o mogočih posledicah potovanja nemškega cesarja k ruskim vojaškim vajam. Dopisniki raznih evropskih listov so napisali dolgo vrsto verojetnih in ne-verojetnih stvarij, ki so se nekda vršile za časa bivanja cesarja Viljema na ruskem dvoru. Pričetek so storile »Hamburger Nachrichten" sredi julija z glasovitim člankom, v katerem so priporočale spo- ! razumljenje med Nemčijo in Rusijo. Ker imenovani list velja kot glasilo Bismarckovo, vzbudil je dotični članek veliko pozornost in r nekaterih krogih opravičeno nevoljo.
Ruski listi pa so naravnost pisali, da utegne Nemčija v odločilnem trenotku Avstrijo pustiti na cedilu in da bode Avstrija osamljena nasproti Rusiji bolj prijenljiva v bolgarskem in sploh balkanskem vprašanja. Nekateri nemški listi so se poprijeli teh ugibanj, in iz tega so nastale naslednje trditve: 1. Nemčija ne bode podpirala Avstrije v vzhodnem vprašanju; 2. nemški cesar bode na Dunajn pritiskal z ozirom na bolgarsko vprašanje; 3. Nemčija bode zmanjšala armado; 4. Nemčija bode umaknila svojo armado od rnske meje; 5. evropski kongres bode vredil raznotera nasprotja; 6. Nemčija in Rusija sklenete prijateljstvo.
Temu dostavlja berolinska „Germania': Vsem tem trditvam ne verujemo, ker so prazne izmišljotine. „Pol. Corr." že poroča z Dunaja, da občevanje cesarja Viljema in carja Aleksandra ni bilo tako prijateljsko, kakor pred dvema letoma. Vse je bilo hladno-mrzlo. Človek mora celo misliti, da se jo navlašč vrstilo toliko sijajnih vojaških vaj, da bi politično vprašanje ostalo v ozadju. ,Heroldovo izvestje" poroča iz Peterburga, da so bile vaje pri Narvi okrajšane zaradi neke neprijetnosti, kakor trdijo tamošnji dvorni in finančni krogi. Skoraj go-
tovo je kdo sprožil bolgarsko vprašanje, katero pa carja vedno sprati v slabo voljo.
Ruski listi so tudi že pričeli pisati o rusko-francoskih razmerah. „Mosk. Vjedomosti" svare naravnost Francijo pred Nemčijo, češ, da je Bismarck nameraval vojsko z Rusijo in hotel Francijo pridobiti s tem, da bi ji v odločilnem trenotku dal nazaj Alzacijo in Loreno. Ta načrt pa ni bil všeč cesarju Viljemu. Akoravno je to brezmiselno, vendar osvetljuje rusko-francoske razmere, ker pri tej priliki trdijo „Mosk. Vjedomosti', da je Bismarck skušal raztrgati francosko-rusko prijateljstvo; ko bi namreč Francija sprejela Judeževo plačilo, podpisala bi si smrtno obsodbo.
Ostalo je torej vse pri starem; niti črta evropske politike ni se premenila, in pripravljeni moramo biti na to, kar pride.
„Obzoru" pa se poroča iz Petrograda: Dobro poučeni krogi v Petrogradu morajo se smejati, ko čitajo, kar pišejo evropski listi o obisku cesarja Viljema in njegovih nasledkih. Kar vam morem na podlagi zanesljivih podatkov povedati, je: da je nemški cesar večkrat skušal pogovor s carjem obrniti na politične predmete, ali car mu je tako odgovarjal, da je nemškemu cesarju beseda zamrla v grlu. Nemški cesar je torej prišel z namenom, da bi kaj storil na političnem polju, toda ruski car ni hotel o tem slišati besede.
Morete si misliti, kako je to vplivalo na vročekrvnega in nervoznega nemškega cesarja, ki je radi tega tudi premenil program potovanja ter prej zapustil Rusijo, kakor je bilo določeno. Razstanek cesarjev je bil hladen, da hladnejši ni mogel biti.
Vaje so se vršile tako izborno, da jih nemški cesar ni mogel prehvaliti. Aii je pa nemški cesar tudi v duši bil zadovoljen, o tem dvomim. Besede kazale so eno, izraz lica pa drugo. Sodeč po licu in nervoznosti nemškega cesarja mogli bi trditi, da ga jezi.
Vedenje ruskega carja more se tolmačiti po njegovi politiki in njegovih osebnih lastnostih. Ruski car je poosebljena odkritosrčnost; ničesa tako ne sovraži, kakor laž. On ne razumi političnih spletk; v diplomaciji in v osebnem življenju mu je resnica sveta. Svet v Evropi se začndjen vprašuje, zakaj prvi ruski diplomat ne igra v Rusiji vloge, ki mu pristoja? Na to se odgovarja na razne načine, pravi vzrok pa je ta, ker se je carju zameril, misleč, da se v diplomaciji more včasih eno misliti, a drugo reči. Ker je tema tako, ne čudite se, da se car ni hotel razgovarjati o politiki z nemškim cesarjem, o katerem ve, da je steber politike, naperjene proti Rusiji; o katerem ve, da je prepotoval neke druge države, da jih pridobi — v prvi vrsti Anglijo — za politiko, ki ni Rusiji prijazna. Ruski car tudi v prihodnje ostane opazujoč, čakajoč in pripravljajoč se. Da pa bode enkrat to njegovo vedenje prenehalo, to je naravno.
Varajo se oni, ki mislijo, da je obisk utrdil mir. Obisk je pokazal, da je vojska neizogibna.
Kaj hoče sedaj nemžki cesar? Da bi Francijo osamil, to se mu ni posrečilo. Sedaj bode skušal, da osami Rusijo. Ali na Francoskem poznajo to igro. Kakor je Rusija odbila vse poskuse, isto bode storila Francija. Nemški cesar ni bil srečen s svojimi ponudbami tudi sedaj ne, ko nema Bismarcka. Prepričan je bil, da je Bismarck napotje prijateljstvu z Rusijo. Sedaj se je prepričal, da z Bismarckom ni brez Bismarcka niso mogoče take razmere. Zato bi se mi ne začudili, ko bi brzojav naznanil, da je cesar Viljem zopet poklical v službo Bismarcka iu mu izročil vnanje ministerstvo.
^'ada naša v bodočnosti.
Dolgo je trajalo, predno smo glede šolstva otresli nemško jerobstvo. Ni še dolgo, ko se je izobrazba poudarjala kot privilegij nemških šol; ako se je Slovenec hotel izobraževati, prisiljen je bil.
LISTEK.
o srednjevešlah borili sodlah.
(Sestavil Josip Benkovič.)
(Dalje.)
IV. Skušnja s posvečenim kruhom ali grižljejem. Med sv. mašo je blagoslovil mašnik kruh in navadno tudi košček sira, katere je potem podal dotičniku. Ako se je grižljej ustavil v grlu, bilo je to znak krivde, ako pa ga je krivičnik lehko požrl, menili so, da bo radi tega umrl. S temi božjimi sodbami so hoteli najbolj odkriti skrivne tatvine. Po starem obrednikn se je obrnil mašnik med sv. mašo, in sicer pred „Očenašem", blagoslo-vivši kruh in sir, k obdolženi osebi in je govoril sledečo zaroto: „Rotim te, človek, po Očetu, Sinu in 8V. Duhu, po strašni sodbi, po štirih evangelistih, dvanajsterih apostolih, prerokih in štiriindvajseterih starostah, ki vsak dan molijo Boga; rotim te v imenu Zvoličarjevem, ki je svoje roke razpel za nas na sv. križ, rotim te v imenu Gospodovem, da ne povžiješ onega grižljeja brez vzdihovanja in joku, brez bolečin in solzil, ako nisi preje priznal svoje krivde" itd. Med to molitvijo so stali obdolženci pred altarjem, in nekdo jih je nadzoroval, da niso varali sodnikov. Ta božja sodba je bila zelo redka.
V. Ognjena božja sodba ali poskušnja v ognji je bila trojne vrste, ker so rabili v to ali razbeljeno železo, ali žareče oglje, ali plameneč ogenj. Prva skušnja, z razbeljenim železom, je bila zopet dvojna: nekateri so morali tako železo nekaj časa na rokah nositi, drugi pa, navadno vitezi, so vtaknili roko v razbeljeno železno rokavico. Cesto je moral kdo korakati z bosimi nogami čez devet do dvanajst razbeljenih lemežev. Te skušnje so se izvrševale ali v cerkvi ali poleg cerkve; pred vsako skušnjo je čital duhovnik sv. mašo in prosil Boga, naj kaznuje greh in brani nedolžnost. Ako je kdo nosil železo ali čeznj korakal, zavezali so mu roke, oziroma noge, ter zapečatili in jih v treh dneh zopet odvezali in sodnijsko preiskali. Ako je bil dotičnik nepokvarjen, bil je otet, ako pa je imel rane, bil je kaznovan.
Ta skušnja je bila zelo stara in zelo razširjena. Tako se je očistila Riharda, soproga cesarja Karola III., sumnje prešeštva s tem, da je nosila v rokah razbeljeno železo.
Popon, apostol Dancev, je neverne prebivalce s tem prepričal o božanstvu krščanske vere, da je svojo roko do komolca vtaknil v razbeljeno rokavico in jo potem dalj časa nesel ter jo slednjič zagnal k nogam kralja Suenona. Prisotni Danci so se dali takoj krstiti ter so mesto dvoboja vpeljali to skušnjo.
čez razbeljene lemeže je nepoškodovana hodila sv. Kunigunda, soproga cesarja sv. Henrika I., ker
so jo obdolžili prešeštva. Isto skušnjo je srečno pretrpela sv. Ema, mati angleškega kralja sv. Edvarda „spoznovalca".
Ognjeno skušnjo z žarečim ogljem so trpeli s tem, da so korakali bosi čez žrjavico ali morali to v obleki dalj časa brez poškodovanja nositi. V petem stoletji je spričal trevirski škof sv. Brikcij, katerega so obdolžili sramotnega čina, svojo nedolžnost s tem, da je napolnil svojo obleko z žrjavico in tako korakal skozi celo mesto.
Pogosto se je izvršila ognjena skušnja s tem, da je moral obdolženi človek korakati skozi plameneč ogenj, opravljen z Uhkimi oblačili in z bosimi nogami. Sel je ali skozi grmado, ali pa med dvema gorečima skladoma, ki sta stala blizu drug poleg drugega.
Florenškega škofa Petra so obdolžili pri papežu Aleksandru II. simonije. Ker je v Florenciji navstal razkol, sklical je papež 1. 1063. zbor v Rim, h kateremu se je sešlo nad sto škofov, ki so bili večinoma zavezniki onega Petra. Opat samostana Vallam-brosa, sv. Janez Gualbert, je poslal svoje poslance k zboru, ki so očitno imenovali Petra simonista, ia se ponudili, da spričajo to v ognji, ako treba. Na njih strani je stal arhidijakon Hildebrand, poznejši slavni Gregor VII. Ker pa zbrani škof)e niso hoteli niti Petra obsoditi, niti ponudbe menihov vsprejeti, temveč so se zadovoljili z novo prepovedjo s monije,
potikati se nekoHko let po prl^stnib demSkib šolah. Priučivii se tor^ B«kotil« ti^eiAit iMtku, «to-prav potem mogel jtf tstopiti v sreJl^ iole, kj§r ju čakalo njega duhamorno vbijaije, kjff se ma j<i bilo še boriti s tujim jeiikom.
Železnim naporom in potrpežljivosti požrtvovU-nih mož se jA posrečilo pridobiti vsij slovenst* paraleli«; š hr4( po drazih slovenskih pokrajiniit kaže v tem oziru niC bolje. Kako visokoleteče nadčje v bodočnosti navdajejo srce vsacega Slovenca! Slovenske šole imajo vzgajati narodu nravne značaje, državi vrle državljane, domotini zveste sinove, zagovornike prava in resnice, ljubeče ljud, iz kojega so pošli, in spoštujoče rodno zemljo, posvečeno potom in krvjo prednikov. Da, iz teh šol pohajati imajo možje, koji bi probujali narod naš iz nezavednega spanja in mu zažigali luč prave krščanske omike. Zlasti v poslednjem oziru imajo biti slovenske šole pravi rešenik našemu ljudstva.....
Nismo še popolnoma dosegli svojega cilja, dasi se mladež naša vzgaja in poučuje za silo v domačem jeziku. Žal, da stopajo v našem javnem življenji pojavi na površje, koji vzbujajo v nas strah in malo-srčnost glede bodočnosti, kakor nam slika naš dopisnik iz Vipave nedostojne dogodbice nekaterih slovenskih višjih dijakov.
„Smelo trdim," — pisal je naš dopisnik, — „da se mladenič, koji vstopi v gimnazijo, in vzgojen v krščanskem duhu, mordino popolnoma pokvari, in ako ne na gimnaziji, gotovo tedaj na — vseučilišču! Pri dijaških veselicah slavi se kot steber bodočega našega napredka, kot prihodnji voditelji na vseh potih . . . ."
Človeku se dozdeva, da vzrok sedanjega mišljenja med našo učečo se mladino ni samo ue-verski duh, koji veje dandanes po visokih šolah, temveč, da se to mišljenje izcimuje in pripravlja na srednjih šolah, in kakor na visokih, tako na srednjih učiliščih pospešuje in goji ta neumestna literatura za mladež. Po visokih šolah se često vcepljajo dijaštvu blodni nazori. Mi ne pretiravamo. Pomislimo, kako često se čitajo pritožbe, da mnogi učenjaki širijo med dijaštvom nazore, da se veda protivi veri. In vendar ni možno, da bi vera ovirala napredek ved. Marsikak slaven učenjak dokazal je dejanjski, da ni nedoumja med vero in vedo, med cerkvijo in izobraženostjo, temveč, da se vera in negovanje vednostij podpirate prijateljski in vzajemno.
Prav lahko nas zgodovina pouči in skušnja o neobhodnosti vere. Angleški zgodovinar Macanlej, dasi protestant, priznava tako-le: „Prve kraljevske rodbine vidimo v čudnem svitu, če jih primerjamo z vrsto papežev. Razbile so se države, papeštvo pa vstaja in ne razpada, zapuščajoč za seboj razvaline minolih časov, temveč je polno življenja in mlade-niške moči. Ni v naši dobi se ne more soditi, da se bliža konec dolgemu vladanju sv. cerkve. In če je katoliška cerkev videla vsakoršne vladne in državne prevrate, kako so se ti vršili, vendar ne more reči.
da nt določeno, da bode videla konec teh držav in vla^.«
Po^šne Študije si hrok, dd II matetijUistiški prazen vzTtšenil {dej, razlitji v tfb^e med rtzuotniitvom iii dijalltttfBi. Toda {t im«ir, žal, neguje «6 že na priprafith šolah. Že jlo srednjih šolah del« se vodoma IH slepo včašil« di se zatrdi verski in nritai čuti i ifcih mladiili. Ilajbolj pl še mst«rijali«t!tto siier med našo ffilidežjo živi literatura. Literatura, koja ima namen, razširjati dobro, pravo in lepo, prizadeva si, iz mladine naše storiti Dot6ddbn<i pigloe, predshtv\jajoi ji sv. cer-cev, osobito pa njene duhovnike, kot ničemurnike in največje ljudske škodljivce.
Brezverski spisi uplivajo ua razum, spolzle pesni in ostudni nemški romani ostrupljajo nedolžna mlada srca. O črtu se pripoveduje, če se ne more kam sam vriniti, pa pošlje tja — babo, in poslal jo je baš te dni v osebi nemške pisateljice Vilje-mine pl. Hillere, koja je na svetlo izdala roman pod imenom „Am Kreuz". Ta neslanost je najpodlejše razžaljenje ammergavskih glediških igralcev in je roganje Bogu. Roman je nasičen s pohotnostjo in je — glej: »Magazin fur die Literatur des In- und Auslandes" — sramota za ženski spol. Kar je bilo torej pradedom našim najdražje, izpostavlja se fri-volnemu zasramovanju. Razbrzdana pohotnost in strast je najvišji idejal nekaterim ljudem, roj življenja, v kojega hote speljati nedolžne mladostne duše.
Gorj4, gorj^ mladini, koja bi verjela krivim prorokom in svojega duha napajala s takim strupom in se tem načinom pripravljala za boj v življenju. Oj, kako pogubno uplivajo oni spisi, kako mnogi ginejo duševno, prej nego se temeljito razvije njih duh in um, vse svoje življenje ne pridejo iz te smeri, v kojo je bil duh njih zapeljan v mladosti.
Bode li imela vzgoja mladine po šolah tak uspeh, kaka bodočnost za nas t V kak rod vzrašča taka mladež ? Iz mladega naraščaja, koje je zgubilo vero in nravnost, pohajajo: anarhisti, nibilisti in slični ljudje prekucijskih načel, koji izpodkopavajo ves družbinski red. In kaki ljudje so to? Za kakim ciljem se drve?
Narod naš je, hvala Bogu, doslej še večinoma nepopačen in veren. Vera in nravnost krščanska sta ! mu solnce, v čegar toploti in luči se razcvita in dal Bog, procvitati ne prestane.
Nadejajmo se, da naše razumnike prešine pravi slovenski duh. Narod naš, v primeri z drugimi tako maloštevilen, bode se ohranil samo z osvedo-čenimi duševnimi močmi. V mladini je bodočnost naša; radi tega je slovenska mladež dolžna krepiti se z vedo in krščanskim trdnim prepričanjem, da se narod naš ohrani v vrtinca svetovnih dogodjajev, T kojem se samo narodi ko jeklo trdi, a tudi ko jeklo prožni mogo vzdržati. To izvrševati in spolnovati je sveta dolžnost slovenskega razumništva, to od njega pričakuje narod!
razkola ni bilo konec. Radi tega se je duhovščina, želeča mir v škofiji, podala v imenovani samostan, naj spričajo menihi svojo trditev (1. 1067.).
Med tem, ko so menihi prepevali psalme in iitanije, nagrmadili so ljudje dva sklada; vsak je bil 10 čevljev dolg, pet čevljev širok in štiri čevlje visok. Med obema je ostal prostor eden komolec širok, ki je bil s suhim lesom pomosten. Opat Janez je vrgel kocke, in zvadljan je bil menih Peter, svet mož, ki je začel samostansko življenje s tem, da je živino pasel. Takoj se je jel pripravljati za sv. mašo. Pri „Agnu3 Dei" so zapalili sklade. Štirje menihi 80 stopili na pozorišče, prvi s sv. razpelom, drugi z blagoslovljeno vodo, tretji z dvanajstimi gorečimi svečami in četrti z napolnjeno kadilnico. Zagledavši je jeli so vsi na glas klicati: „Kyrie eleison".
Menih Peter je med tem končal mašo. Vso mašno obleko obdrži na sebi, le plašč odloži. Potem prime križ in koraka med menihi, ki pojo Iitanije, k gorečim skladom. Ljudstvo, s strahom pričakujoč izvršitve, moli na glas. Množica umolkne, opat prečita vzrok, zakaj se vrši ta skušnja: „Bratje in sestre! Prevzeli smo to delo, Bog nam je pričal za vaš dušni blagor, da se poslej varujete simonije, ki že povsod vlada" itd.
Med tem se je že plamen visoko dvigal, in srednja ulica je že tako žarela, da bi se mogle noge do členkov pogrezniti v žrjavico. Nad 3000 ljudi je
z jokajočimi očmi gledalo, kaj bode. Menih Peter vzdihne: »Gospod Jezus Kristus! tvoje usmiljenje prosim, da mi prideš na pomoč v tej strašni sodbi. Ako si je škof Peter kupil stolico po simoniji, ohrani me vsakega poškodovanja, kakor si ohranil nekdaj tri mladeniče v ognjeni peči". Po slovesnem .Amen" in na vprašanje, koliko časa naj se mudi menih v ognji, odgovorf ljudstvo, da zadoščuje, ako koraka skozi plamen.
Duhovniki so se poljubili in manih Peter, pre-križavši se in oči vpiraje v razpelo, katero je nosil v roki, stopil je v ogenj bos in počasi korakal čez žrjavico. Za nekaj časa se je skril očem gledalcev ker so ga plameni zakrili, a kmalu se je zopet prikazal in stopil na prosto — nepoškodovan ; niti las na glavi se mu ni zasmodil. On sam je potem pripovedoval, da je pri izhodu iz ognja opazil, da je izgubil manipel. Vrnil se je in pobral nepokvarjeno delo. Ko se je prikazal iz ognja, vsulo se je ljudstvo prednj ter mu poljubovalo noge in obleko. Duhovniki pa so prepevali Bogu hvalo in veselja jokali. Ko je papež Aleksander slišal o tem čudežnem dogodku, odstavil je škofa Petra. Ta pa je očitno priznal svoj greh ter stopil v samostan Vallambrosa. Menih Peter pa, ki je dobil poslej priimek »igneus" ali »ingnitus" (ognjeni mož), postal je opat v samostanu, in papež Gregor VIL ga je imenoval za kardinala in škofa v Albanu.	(Konec sledi.)
Poiitiefti
v lij i bij s ni, 4. se^iMbbra. ^otra^li deiiltt
ŠiiieavatHittkt AeielM Šbor. Volitve y nižjeaifitfijski deželni čHor sa iMo vršilt koncem teesell leptettura in t tačetk« l^obri. T vseh tfell !ikupinab )e Živahno agitovMJ«, ii teko je že zdaj soditi, katera stranka bode prodrla s večino. Odločilno bode vsekako glasovanje veleposestva, katero ima na razpolaganje petnajst mandatov. Odbor konservativcev kakor tudi liberalcev se snide v teku tega meseca, da sh posvetujejo o volilnih pripravah.
yov dunajski Ust. Dopisnik nekemu poljskemu listu poroča, da se namerava osnovati ns Dunaji velik časnik, ki bode imel namen, pospeševati vzajemnost slovansko. Nameravani list bode neki vsak dan izhajal.
Lienbacher. Da je več življenja v notranji politiki, poiskal je Lienbacher nekaj zasebnih pisem ter objavil v svojem listu »Polit. Fragmente". S temi pismi hoče dokazati, da so drugi solnograški konservativci zakrivili prepir, da je avtonomist pa no federalist, da je katolik, a ne klerikalec, da želi narodno jednakopravnost pa tudi nemški državni jezik; naposled prizna, da mu je češko državno pravo neznano. Levičarji imajo vsled te objave svoje veselje.
Volitve na KoroSkem. Minolo soboto so se vršile volitve za deželni zbor v skupini veleposestva. Izvoljeni so: Baron Aichelburg, Anton Elbl, dr. Erwein, grof Anton Goess, grof Zeno Goess, dr. Luggin, vitez Moro, Pavel Miihibacher, knez Orsini-Rosenberg, dr. Ubl. Volilcev šteje veleposestvo 110; volitve se jih jo vdeležilo 70, torej vtegnejo konservativci imeti do 40 glasov.
TnanJ« driare.
Srbija. V radikalnih krogih se pojavlja globoka mržnja proti Rusiji. Minister Gruic se je neki proti nekemu diplomatskemu zastopniku izrazil, da Rusija vedno zahteva, da bi se jej streglo in ugajalo njenim željam, sama pa noče drugi državi ničesar storili. Rusiji na ljubo se je Srbija z vsemi svojimi sosedi takorekoč sprla, vendar jej Rusija za to ni pomagala, da bi le nekaj dosegla v vnanji politiki. Tako jej ni zadostila turška vlada usmrčenja srbskega konzula v Prištini, kar bi se bilo lahko zgodilo, ko bi se bila pognala Rasija za srbsko zahtevanje pri turški vladi. Z ozirom na imenovanje bolgarskih škofov v Macedoniji prizadeval si je eko-menski patrijarh mnogo bolj, kakor ruski poslanik Nelidov. In vendar je ta zadeva prevažna za prihodnjo srbsko politiko.
Nemčija. V kaki razmeri je knez Bismarck s cesarjem Viljemom L, poroča »Frankfurter Ztg." to-le: Ker so prišle zopet na dnevni red razmere med knezom Bismarckom in cesarjem Viljemom I, opomniti je treba, da je kancelar dobro vedel, kako občutljiv je nemški cesar. Tako je pripovedoval rad v ožjih krogih ta-le dogodek: »V francoski vojni sla sedela kralj in Bismarck drug poleg drazega v vagonu. Ko se je ustavil vlak na neki postaji, slišala sta kralj in Bismarck glasno nemško razgovarjanje s perona. Govorilo se je, da so nemške čete prodrle do nekega določenega mesta, in nekdo je glasno zaklical: ,Da, Bismarckovci so prišli." Takoj je vprašal kralj: »Kaj mislijo tukaj zunaj ljudje?" Bismarck se je pa tako delal, kakor da ne bi bii razumel. Na to sta oba nekoliko pomolčala. Kmalu pa izpregovori zopet kralj in reče: »Narod naj bi vendar vedel, da so čete moje, ne pa Vaše." Od tedaj se pa kancelar neki večkrat spomni Bismar-ckovcev. — Iz Berolina se poroča 2. t. m.: Povodom današnje obletnice vojne pri Sedanu so bila tukaj vsa javna in mnoga zasebna poslopja okrašena z zastavami. V šolah so se vršile slovesnosti in tudi po cestah je bilo lahko Videti slavnostni dan. Iz mestne hiše je zadonela popoldne godba, zvečer je bila mestna hiša umetalno razsvetljena, kakor tudi mnoge ulice.
Italija. Pariški »Gaulois" objavlja naslednje stavke iz nekega pogovora z Nicotero: »Ali menite, da bode Crispi kmalu padel?" — »Po mojem mnenji kmalu." — »Menite-li, da se bodo kmalu vršile volitve?" — »Da. Radikalci se bodo vzdignili, Mi vsi se bomo vzdignili proti možu, katerega imamo za nesrečo Italije." — »Ali mislite, da se utesnete Francija in Italija v resnici približati ?" — »Bržkone; in sicer se bo to zgodilo v gospodarstvenem interesa Italije." — »Ali se je trodržavna zveza obnovila?" — »Kakor bi jaz mislil, ni se obnovila. Kralj lahko stori, kar je v interesu italijanske dežele; vendar pa menim, da bode kralj počakal izida prihodnjih volitev." — „Ali menite, da je prihodnost italijanski kraljevi družini zagotovljena?" — »Da, Italija more obstati lo kot monarhija." — »Ali mislite, da se bode približal Vatikan Kvirinalu?" — »Nikakor ne; zakaj dokler bode v italijanski politiki vplival Crispi in njegova načela, ne more se vsled Crispijeve politike popačena Italija povzdigniti v nravnem zmislu. Crispi mora pasti, to je moje trdno prepričanje, zakaj Italija ne more obnemagati po Crispijevem popačenji".
Afrika. Poročalo se je že, da ja sultan san-sibarski izdal naredbe proti suženjstvu. Ob jednem
se je zagotavljalo, da so te naredbe vzbudile veliko nejevoljo v Arabcih, kateri so se največ bavili s suženjstvom. Ker se nejevolja vedno širi, namerava Sultan razveljaviti prepoved z ozirom na trgovino s sužnji. Vendar se to bržkone ne bode zgodilo, zakaj zdaj ima Anglija pokroviteljstvo čez Sansibar in bo gotovo skrbela, da stori konec nečlovešti trgovini s sužnjiki.
Srednja Amerika. Iz Guatemale prihajajo poročila, da je 1. t. m. napala hči generala Bar-rundia tamošnjega zastopnika Združenih držav, Miznerja. Zastopnik Mizner je sedel v svojej delavni sobi, ko stopi k njemu imenovana dekUca ter mu očita, da je kriv smrti njenega očeta. Pri teh besedah je sprožila nanj revolver, toda svoj cilj je zgrešila. Predrzno hudodelnico so deli pod ključ.
lz^drni dopisi.
z Vranskega, 2. septembra. Zadnje lastovke zapustile so naše kraje — in ž njimi odpotoval je tudi kobilar, odpotovala je penica; odpotovale so vse one ptičice, ki so nam bile vsako jutro in ves dan v prisrčno veselje. Tudi kukavica je odšla; samo škoda je, da ta zvita ptičica vsako leto preveč iz-rodkov zapušča. .Slovenski Narod" prinesel je te dni iz Št. Jurija ob Taboru dopis o tamošnjem bralnem društvu. — Bralna društva so velikega pomena. Kako pa naj bode berilo? — Po mnenji onega dopisnika v .Narodu' je ^se lepo; mi pa sodimo, da je ono podjetje obžalovanja vredno. — Ste to rodoljubi, ki s psovkami zanikavate ndrodno stvar? — Ste-li domoljubi, ki grdite s takimi napadi domača tla?
Duhovnija St. Jurška bila je od nekdaj vrlo-vzgledna v n&rodnem oziru; toda, Bogu bodi po-toženo, tgnezdilo se je tndi tam precejšnje število kukavic, katere preslepljajo verne domačine. Mladi dopisnik, zapomni si neovržno resnico, da ravno prečastita duhovščina je pri nas in vsepovsodi pravi Vzor rodoljubja — in če se ne motim, da dandanes ni kraja na slovenski zemlji, kjer ne bi gospodi duhovniki v priznani miro! ubnosti širili ndrodno zavest na podlagi krščanstvu. — Te ni sram, ker mečeš petarde proti velečastitemu gospodu kapelanu z besedico .nebodigatreba" ?
Ljubi Bog, jo-li ta prijazni in spoštljivi gospod tujec na domačih tleh? Seveda bi se labko in to tudi resnično spodtikali nad .tetko" in nad umazanim .Brusom", katera tudi vas dovolj nasitila ne bodeta. To je lice bralnega društva v Št. Juriju ob Taboru na Štajerskem. Besnica pa ostane: .Jajce več od pute ve."
Z Bnnaja, 1. septembra. (Nove tarife za vožnjo po južni železnici.) Z današnjim dnem vpeljala je tudi južna železnica na svojih avstrijskih progah znižane vožnje tarife za osebne vožnje. Vzemimo glavno progo: Dunaj-Trst. Vsa proga je dolga 596 kilometrov in se deli v tri pasove (zonen). Prvi pas sega do 300 reci tristo kilom. t. j. od Dunaja do Maribora, drugi od 301 do 450, torej od liStiribora oziroma Dunaja do Borovnice, oziroma Ljubljane, tretji od 450 nadalje t. j. do Trsta, ali sploh do vsake druge konečne postaje, katera je od Dunaja čez 450 km. oddaljena. Gene so: Od Dunaja do Maribora naglič in kurir I. razred 17-25 kr. IL 12 95, IIL 8 65; za poštne vlake: L 14-80, IL 10 80, IIL 7-20; za mešanec: IL 7-60, IIL 4'80, Od Dunaja do Ljubljane naglič: L 2410, IL 1810, m. 12 15; pošta: L 20-10, n. 15.15, m. 1010; mešanec: IL 10 65, IIL 6 80. Od Dunaja dO Trsta naglič: L 28-90, IL 21-70, m. 14-55; pošta: L 2415, IL 1810, IIL 1215; mešanec: II. 12 90, IIL 8-30. Prosta prtljaga ostane kakor do sedaj tako tudi nadalje za cel vožnji list 25 kg., za polovico 12 kg. Iz tega sledi: Na krajše oddaljenosti je cena jako malo znižana, na daljše h' pr. iz Trsta na Dunaj pa skoraj prav tako, kakor na državnih železnicah. Kdor pa vlači s saboj prtljago, vozil se bode na večje daljave po južni železnici ceneje nego po državni, ker ga ondi prtljaga mnogo stane, tukaj se mu je pa 25 kg. odbije na vsak celoten vožnji list. Na drobno znaša nova tarifa za osebo in za vsak kilometer v L pasu za naglič: I. razred 5 700 kr., II. 4272, IIL 2 844; za pošto: I. 4 75, IL 3-56, IIL 2 37; za mešanec: IL 2-50, III. 1-58. V drugem pasu za naglič: L 4-560, II. 3-420, III. 2280; za pošto: L 3 80, IL 2-85, III. 1-90; za mešanec: IL 200, IIL 1-30. V IIL pasu za naglič: I. 3-240, IL 2-400, III. 1-62; pošta: L 2-70, IL 2 00, IIL 185; mešanec: IL r50, III. 1-00 kr. za vsak kilometer. K tem prvotnim cenam všteje ee še postavna kolekovina. Ta- ! rife so izračunjene v okroglem številu ali pa na '
pet tako, da se jednice, ki so nižje kakor pet, znižajo na ničlo, one pa ki so višje nego pet, znižajo na pet, n. pr. 2 gld. 34 kr. se zniža na 2 gld. 30 kr. in 2 gld. 37 kr. pa na 2 gld. 35 kr. itd. Po ogrskih progah južne železnice ne velja ta znižana cena, temveč so ondi vpeljane tarife, katerim je jednotna podloga tarifa tukajšnjega I. pasa za kakoršne-koli daljave. K tem pride pa še transportni davek in pa kolekovina.
Dnevne novice.
(Nemškim Celjanom.) Odbor .Celjskega Sokola" je objavil naslednji poziv na nemške Celjane: .Novo telovadno društvo .Celjski Sokol" ima dne 7. in 8. septembra t. 1. v mestu Celju in okolici svojo ustanovno slavnost, b kateri pričakujemo mnogo gostov s Spodnjega Stajerja in sosednih kronovin. Od neke strani pa skušajo tej slavnosti podtikati izzivljajoč in nemško prebivalstvo sramoteč namen; pričeli so strastno agitacijo proti slavnosti ter pretili celo z napadi. Temu nasproti pa izjavlja odbor, da društvo .Celjski Sokol", kakor tudi vdeleženci, vsi iz omikanih krogov, nimajo nebenega izzivljajočega namena. Odbor tudi smatra za svojo dolžnost, da povabi večino celjskega prebivalstva, ki obsoja hujskanje proti slavnosti in društvu, naj bi v svojih krogih delalo na to, da se zabranijo vsi dogodki, ki bi utegnili škoditi dobremu imenu lepega mesta ob Savinji, katero je vsem jednako pri srcu. Tujci ne smejo zapustiti mesta z zavestjo, da je Celje negostoljnbne in da tujec ni varen pred napadi. Prepričani smo, če trezni in mirni ljudje porabijo svoj vpliv, da bodo slavnosti na čast mestu in korist njega prebivalstvu."
(Imenovanja.) Okrajni glavar v Mariboru Viktor baron Hein je imenovan za svetovalca pri graškem namestništvu. Konceptni praktikant pri graškem na-mestništvu Eudolf baron Apfaltrern je imenovan za začasnega koncipista, pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani Viktor Ahazhizh je imenovan za avskultanta na Kranjskem.
(Pogreb) bogoslovca N. Požeka bode jutri ob 4. uri popoldne iz .Marijanišča".
(Program sokolske slavnosti v Celji) dne 7. in 8. septembra: I. 1. Dne 7. septembra med 8. in 9. uro dopoldne slavnosten sprejem in pozdrav došlih društev in g6>tov s Hrvatskeg.i, Kranjskega in Primorja pri posebnem vlaku na kolodvoru. 2. Odhod v h6tel g. R. Koscherja .Pri belem volu", zajutrek, odkazovanje stanovanj po mestu in okolici, zbiranje v hotelu .Pri belem volu" in sprejem iz severnih krajev došlih društev in gSstov. 3. Ob polu 11. uri dopoldne odhod eventualno v sprevodu z zastavami in godbo k Sv. Jožefu, kjer bode slovesna sv. maša s petjem; po maši povrat z mahm odmorom v restavraciji g. Simona Kukca, opoldne prihod v mesto. 4. Ob 1. uri popoldne slavnostni banket .Pri belem volu", pri katerem svira vojaška godba. 5. Ob polu 4. uri popoldne odhod eventualno v sprevodu z zastavami do restavracije gosp. Simona Kukca. 6. Javna telovadba raznih sokolskih društev, veliki koncert vojaške godbe, tamburašev in pevcev po posebnem programu, ki se bode dobival pri koncertu. 7. Ob polu 9. uri zvečer veliki ples v prostorih narodne čitalnice celjske (.H6tel Strauss"), pri katerej svira oddelek vojaške godbe. — Ob jednem nadaljnje se koncert v restavraciji g. Simona Kukca. — IL 1. Dne 8. septembra med 9.—10. uro dopoldne prosto zbiranje v restavraciji gosp. Simona Kukca, ob 10. uri dopoldne odhod na Stari grad, ob polu 12. uri povrat v mesto, kjer je prosti obed v raznih gostilnah. 2. Točno ob polu 2. uri popoldne zbiranje in odhod do gostilne .Pri zamorcu", od tam na vozčh do Žalca. 3. Slavnostni sprejem v trgu Žalec. 4. Velika ljudska veselica z javno telovadbo raznih sokolskih društev, s sodelovanjem vojaške godbe, tamburašev, pevcev raznih pevskih društev, kolesarjev itd. po posebnem programu, ki se bode dobival pri veselici. 5. Zvečer povrat v mesto v hotel .Pri belem volu", tukaj prusta zabava z vojaško godbo, petjem itd. — Slavnostne karte za vstop k vsem točkam slavnosti veljajo za .Sokole" in pevce 50 kr., za druge posameznike 1 gld. 20 kr. in za rodbine 1 gld. 80 kr. — Brez slavnostne karte veljii: Vstopnica k velikemu koncertu za posamezne 50 kr., za rodbine 1 gld. •— .Sokoli" in pevci so prosti. Vstopnina k sijajnemu plesu 1 gld. — Vstopnina k ljudski veselici 30 kr.
(Premovanje konj v Bledn) vršilo se je včera V komisiji so bili g. stotnik Hansiick, podpredsednik c. kr. kmetijske družbe g. J. S e u n i g in g. vodja Fr. Povše. Pripeljali so 17 kobil z žrebeti, 15 tri- in štiriletnih brejih kobil in 22 eno-in dveletnih žrebet. Premije so dobili, in sicer za kobile z žrebeti: Fr. Stroj iz Dvorske Vasi 40 gl., J. Gogola iz Lesc 25 gld., Tomaž Prešern iz Lesc 20 gld., Anton Papier iz Vrhnja 20 gl., Terezija A vse nek iz Zgoše 15 gld.; J. Klein-d i e n s t iz Gorice, M. Z u p a n iz Zaspega in J. Verderber iz Bleda vsak po eno srebrno državno svetinjo. Za breje kobile: Anton M e r š o 1 iz Hraš 30 gld., Fr. V a 1 a n d iz Lesc 20 gld., J. Zupan iz Smokuč 15 gld.; A. P oh ar iz Polč in J. V a lan d iz Hlebcev vsak eno srebrno svetinjo. Za žrebeta: Anton Keržišnik iz Žerov-nice. Mat. M a r o 11 iz Dvorske Vasi in J. A v-senik iz Zgoše po 10 gld.; Fr. S t r o j iz Dvorske Vasi, Miha Justin iz Podgore in Fr. H o m s n iz Radovljice vsak eno srebrno državno svetinjo.
(Vojaške vaje.) Korni poveljnik vojvoda Virtemberški se je danes zopet pripeljal v Ljubljano k zadnjim vojaškim vajam, ki se vršč danes in jutri od Kamnika proti Kranju. V soboto so vaje končane.
(Deželna razstava v Gradcn.) Odbor štajerske deželne razstave je določil podpredsednika c. kr. kmetijske družbe kranjske, g. Josipa Seuniga, za razsojevalca pri razstavi živine.
(Koledar družbe sv. Mohorja.) Z Gorenjskega nam piše večleten ud družbe sv. Mohorja, da bi on jako pogrešal imenik v Koledarju, ker mu je kot obrtniku že večkrat koristil. Tudi njegovi sotržsni, kakor nam zatrjuje, pogrešali bi imenik. — Ker smo v našem listu sprožili to vprašanje, dolžnost nam je, da objavljamo raznotere glasove o tem.
(Poseben vlak) v Gorico in na sv. Goro z znižano ceno odide iz Ljubljane v soboto dnč 13ega septembra. Znižane cene so tudi za postaje od Celja do Ljubljane n od Trsta do Nabrežine. Več v današnjem inseratu.
(Odbor bralnega drnštva v Tržiču) je prosil c. kr. glavarstvo v Kranju, da dovoli o priliki veselice dne 7. t. m. vhod društev z zastavami. Okr. glavarstvo je ustreglo prošnji. Nasprotniki pa so nekda hoteli to zabraniti, nabrali nekaj podpisov in se pritožili na višjem mestu. Upamo, da brez vspehi.
(Okrajna bolniška blagajnica ljubljanska) ima svojo pisarno od 4. dne septembra t. 1. na sv. Petra cesti št. 9 v I. nadstropji v hiši K. Počivalnika.
(Vabilo) k slavnostni besedi čitalnice v Planini v dan 8. septembra v proslavo Miroslava Vilharja. Vspored: 1. M. Vilhar: .Na jezeru", mešan zbor; 2. Slavnostni govor; 3. M. Vilhar: .Ludmila", deklamacija; 4. H. Sattner: .Nazaj v planinski raj!" mešan zbor; 5. M. Vilhar: .Župan", izvirna šalo-igra v dveh delih; 6. Srečkanje. Med točkami svira postojinska godba. Po besedi prosta zabava. Začetek oh V»8. uri zvečer. Vstopnina 50 kr., za družine 1 gld. K obilni vdeležbi uljudno vabi vse častilce neumrljivega pesnika in skladatelja
odbor.
Raznoterosti.
—	Kolera razsaja zdaj v Španiji, Arabiji in Egiptu. Poročila o koleri v Španiji se glase neugodno. Bolezen se širi namreč v pokrajinah ležečih ob Sredozemskem morji, t. j. v Valenciji, Tortosi in Tarragoni. V provinciji Toledo se pojavlja kolera po pokrajinah ob reki Tajo; ljudje se boje, da se ne bi razširila kolera do Aranjueza, ki leži pred vrati glavnega mesta. Ministerski predsednik je prosil kraljico in kraljevo družino, da naj podaljša svoje bivanje v baskiški provinciji, ko bi se utegnila prikazati kolera v Madridu. — Huje kakor v Španiji razgraja kolera v Arabiji. Od 20. avgusta naprej umrje vsak dau 250 ljudij za kolero. Ljudstvo se baje noče več zavarovati pred neizprosno morilko in vsa prizadevanja zdravnikov so brezvspešna. Pot od Djedde do Meke je strašna, zakaj pokrita je s trupli za kolero umrlih ljudij, ki čakajo, da jih kdo zagrebe. — Tndi čez Egipt je prišla ta nesreča. Za kolero umrje tukaj neki največ Turčinov.
—	Ponarejeni rubini. Kakor pišejo .Times of India", prodajajo se po Indiji, Kitaji in vseh vzhodnih deželah od stekla narejeni rubini, katere so evropski sleparji spravili v Birmo ter jih od tam pošiljajo na vse strani kot prave pravcate rubine. Barva ponarejenih rubinov je temno-rudeča.
—	Odkritosrčnost. Dijak (piše očetu, da mu pošlje kaj denarja): .. . . Nikar ne misli, ljubi oče, da potrebujem ta denar, da bi poplačal dolg; moja častna beseda, da bodem potreboval zd se, ia na plačilo dolgov še ne mislim ne."
—	Windthor8t je rekel na katoliškem shodu o Janssenu: Vzgled si vzemimo kardinala Newmanna : imejmo v Čislih prepričanje druzih in zastopajmo odločno svoje stališče. Ob jednem pa govorim nasprotnikom: Ce ravnamo po vzgledu Newmanuovem, zahtevamo isto od njih, kar imajo angleški katoliki. Ne more nam biti po volji, kar smo doživeli, da naši nasprotniki nas napadajo in n'»še običaje zaničujejo. Nečemo sicer jednako z jednakim povračati, toda le pokazati jim hočemo, da so naši nauki po zgodovini iu pameti pravi nauki. Ako menijo naši nasprotniki, da nam tu ali tam iz zgodovine lahko kaj očitajo, storimo jim tudi lahko kaj, kar bi jih hudo zadelo, zakaj tudi mi smo brali zgodovino. Jaz le kličem tem ljudem, da naj bero zgodovino Janssenovo. Toda na to navadno ne dobim odgovora, zakaj iz nje so marsikaj izvedeli, kar so bili vže pozabil'. Ravno prihodnje dni bomo razpravljali, kako naj se branimo proti tem napadom, pač nikoli kakor sovražniki, marveč spravljivo, mirno in poučljivo, toda brez vsakega strahu."
—	Zatiranje tulenjev (morskih psov) je ob danskem obrežji vedno živahnejše, zakaj dansko ribarsko društvo je razpisalo vlani na vsacega ubitega tulenja tri krone. Morski psi končajo namreč mnogo rib; preiskava je pokazala, da je bilo tamkaj najmanj rib, kjer so zasledovali ribiči tuleoje.
Telegframi.
Dunaj, 4. septeinbi-a. Avstrijsko - ogrska banka je povišala obresti za pol odstotka.
Praga, 3. septembra. Od zjutraj so pod vodo nižje ležeče mesto in nižje ležeči pred-kraji. Ljudje so se morali seliti iz hiš. Ponton s pijonirji se je zvrnil. Do sedaj pogrešajo šest mož. Voda še zmiroui narašča. Dež lije neprenehoma.
Praga, 4. septembra. Trije oboki z velikanskimi sohami kamenitega mostu so se sesuli. Ljudje beže pred naraščajočo vodo na strehe, čuje se tudi, da poka zidano obrežje pri češkem narodnem gledališči; pri Trebonji se je razpočil nasip velikega ribnika.
Krnov, 4. septembra. Vsled vednega deževja ste izstopili Zlata Opava in Črna Opava. 3Jesto deloma pod vodo, katera še vedno narašča.
Tešin, 4. septembra. Vsled nepreneha-nega deževanja ni bilo danes vojaških vaj. Cesar si je ogledal v Tešinu zbrane čete. Včerajšnja serenada pevskih društev Tešina in okolice je bila vsled dežja v zaprtem prostoru. Cesar je izrekel presrčno zahvalo za ovacijo. Danes je razsvetljava mesta in ba-kijada.
Splet, 3. septembra. Sinoči je priplul angleški parnik „Surprise" s cesarico i>i-deriko, ki potuje pod tujim imenom.
Line, 3. septembra. V skupini veleposestva so bili konservativni kandidatje jednoglasno
izvoljeni v deželni zbor. Liberalna stranka se volitve ui vdeležila.
Monaltovo, 3. septembra. Državni minister pl. Lutz je umrl danes popoldne.
Monaltovo, 4. septembra. Vsled povodnji se posipljejo nasipi ob železnicah, promet jo deloma ustavljen. V nižavah je odnesla voda vso žetev.
Rim, 0. septembra. Kakor poroča „Agenzia Štefani" javlja se iz Peterburga, da bode ruski car v začetku oktobra obiskal sultana.
Carjigrad, 3. septembra. Armenski patrijarh je vzel svojo prošnjo, da bi bil odpuščen, nazaj za dva meseca ter pri tej priliki izrazil svoje upanje, da se do tedaj njegovi predlogi za preosnovo izvrše.
Novi Jork, 4. septembra. Štrajkujoči delavci na Panama-železnici ovirajo promet. Pretrgali so brzojavne žice ter so skušali ' šine odstraniti.	I
rmrll ho:
2. septembra. Anton Oinulee, umirovljeni paznik, 67 let. Tržaška cesta 2U, emphysema.
v vojaški bolnišnici: 1. septembra. Jakob Žmitek, topnii»r, 22 let, vnetiea trebušne mrene.
Tremensko nporočllo.
1 Cas	Stanje		Veler	Vreme	ii' •g3S £ ag
opazovanja	irmkomerm T mm	toplomar* po Ctliijn			
1 7. n. zjot. 3| 2. u. pop. i 9. u. zvec.	7:^7-0 736-9 737'5	10-8 14 2 11-2	si. jzapad si. zap.	oblačno n	0 53 dež
Srednja temperatura 12 1°, za 4 4° nad normalom
I>nna|Hka borza.
(Telegrafično poročilo.) 4. septembra.
Papirna renta 5^ po 100 gl. (s 16* davka)	88 gld. 15 kr.		
Srebrna „ 5' , „ 100 „ „ 16* „	89	n	46 „
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	105	J,	85 ,
Papirna renta, davka prosta......	101	i>	20 „
Akcije avstr.-ogerske banke......	976	f»	""" n
Kreditne akcije ..........	308	»	S5 ,
	111	n	40 „
Srebro .......	_		
Francoski napoleond. . . .	8	n	84",!!
	5		34 „
Nemike marke .........	54	n	62', „
Posebni vlak y GORICO in na SV. GORO
z znižano ceno odide iz LJUBLJANE), icolodv v soboto, dne 13. septembra 1890.
Vožnje cene znižane so tako, kot pr^ ie nikoli. Iste so znižane tudi za postaje od Celja do I^jubljane in od Trsta do Nabrežine z uporabo navadnih poitnih vlakov,
kakor je spodaj navedeno.
Odhod poštnega vlaka iz		
Celja ....	ob 1 uri	54
Laškega . . .	. 2 „	11
Rimskih Toplic .	. 2 „	23
Zidanega Mesta .	n 2 „	47
Hrastnika . . .	n 3 „	01
Trbovelj . . .	„ 3 „	10
Zagorja ....	, 3 „	19
Save.....	„ 3 „	34
Litije ....	„ 3 ,	47
Kresnic ....	n 4 „	_
Lazov ....	. 4 .	15
Zaloga ....	. 4 .	27
Dohod v Ljubljano	, 4 .	40
Vožnja cena do Gorice in nazaj
II. raz
gl.	9-85
„	»40
„	9 15
.	^•85
.	8 60
,	8 4.5
,	8-35
,	8-O.i
.	7-80
.,	7-50
,	6-95
.	6 65
Ml. raz.
gl. 6-4.5 „ 615 „ 6— n 5 80 . 5-60 „ 5 55 „ 5-45 „ 5-25 , .5-10 „ 4-90 „ 4-70 .. 4 50 „ 4 30
i

				Vožlna cena do Gorite in nazai		
Odhod posebnega vlaka				Iz "Vv	II raz.	IM. raz.
Ljubljane . .	ob	7 uri	—	m. dopold.	gl. 6-65	gl. 4-30
Borovnice . .	IT	7 „	36	« n	., 5-85	„ 3-80
Logatca . . .	n	8 „	18		„ 5-25	n 3-40
Kakeka . . .		8 .	48	n n	., 4-85	„ 315
Postojne . . .		9 „	10	n M	., 4 30	„ 2-75
Prestrsneka		9 .	22	n n	„ 4 05	n 2-60
Sv. P^tra . .		10 .,	10	n r	, 3-90	n 2-50
Gornjih Ležeč .		10 „	28	M rt	, 3-50	„ 2-20
Divače . . .		10 „	51	n n	, 2-95	„ 1-85
Sežane . . .	n	11 „	08		., 2-65	„ 1-65
Proseka . . .		11 „	80	n n	„ 2-25	- 140
Nabrežine . .		11 .	58	n n	„ 1-75	„ 110
Dohod v Gorico		1 .	—	„ popold.		n
Vožnja eena do Gorlcc in nazaj
Odhod poštnega vlaka iz	11. razred Ml. razred
Trsta.....ob 9 uri — m, dopo d. gld. 2 30 gld. l-4b
Grinjana . . . . „ 9 „ 21 , „ „ 190	„ 1-20
Dohod v Nabrežino „ 9 „ 40 ., ., , 1-75	„ 1.10
(Potem zveza z gorenjim posebnim vlakom.) "•C
Ob dohodu v Gorico je takoj odhod na sv. Goro, kjer bode slovesni vsprejem, potem litanije. Zvečer in istotako v nedeljo zjutraj f-erkvena opravila in slovesna velika sv. maša s pridigo, ob 2 uri popoldne pete litanije, slednjič slovesni sprevod s petjem in nagovorom ob odhodu. — Povratna vožnja dovoljena je sicer do 26. septembra t. 1. zvečer z vsakim osebnim vlakom (izvzemši brzovlak), vendar je sploinje povratno potovanje dnd 14. septembra ob 5 ari 17 minut popoldne iz Oorloe, in ob 7 ari U minat iz Kabreiine, dohod v Ljubljano pa ob 11 uri 32 minut, na Zidani most ob 2 uri 20 m. in v Celje ob 3 uri 12 minut popolnoči. — Obiskovaloi Trata pladajo voinjo od ITabreiine v Trat posebej. — Natančni vozni red je dobiti prej pri podpisanem, poslej pa pri odhodu vlaka. — Na povratni vožnji smejo udeleženci potovanja dvaluat izstopiti; iz-.top se mora pa dotičnemu poslujočemu postajinemu uradniku naznaniti. — Voine karte preskrbe naj si spošt. vdeleženci pravočasno, da se morejo potrebne priprave točno vršiti, dobijo se skrajni čas v Ljubljani do petka, dni 12. septembra opoldne (zunaj Ljubljane pa do fietrtka, 11. septembra) v pisarni za potovanje gosp. J08IF-a PAVUK-a, v Ljabljani, Uarijin trg itev. 1, kjer se dajo potrebna pojasnila in se odgovarja na vsa vprašanja Tudi se ondi vsprejemajo razprod^aloi listkov proti primerni odškodnini. — Na dan odhoda se vsprejem nikomar ne more zajam6iti. — Tvažuje tako nizko oeno vožnje, kakor prej se nikoli, se nadeja obilno udeležbe in vabi
Odbor za potovanje.
'ošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto i
Visokočastitl duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz diste)?a srebra, kineškega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
mom&tM&M^f) kelUb^oiTi,
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v o{>-iiJi pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja.	(52—36)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. Poiilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!

Zrela jabolka za mošt
kupoval bodem počenši koncem tega meseca. Točne ponudbe vsprejemam pa uže sedaj in napravljam veljavne pogodbe.	(3-2)
\\ II. Itoliriliailll v Ljubljani.
Vsled dobre letine na Nemškem in v Švici mogoča je kupčija le — ako se mi zmerne cene stavijo,
OLJNATB BARVE
V
konltar^iklli puiiicali p4» p4»l In Jeden kilo
pi-ipoi-o^*a iiajoeiieje
tovarna oljnatih barr, laka in firneža
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.