61. številka. V Trstu, v sredo I. avgusta 1888. Tečaj XIII, „E D I N O S T" izhaja borjuč, dvorišče. — Oblika: k u h n j u in. — inja živi v našem ljudstvu kukor to v Rusih in Poijacih Pis, (Pa ni!. .), poglej na krasne tvoje čine, (In dvigni vrisk !). . glej v tolste krvopije V gradeh, in v sužnja glej, ki v gladu pije Pregrenke sline! Molčiš? .. A htečemu se, čuj, oglaša, Ko jadu skušam si srce izviti, Iz urne Cezarjev najbolj nesiti llimljanov paša: „Nesrečni Celt, ti v dolgej trni živoči In gladni rod, kak trapi te in meče Nezgoda trda v tla! Al' zora sreče Ti kdaj napoči?" „Ko v svet že beda tvoja nosi zvonec, Trinogov tvojih trop se zvito smeje: Ančeš, le čaj — da s puto ti zavreje Nedeljski lonec!" „Utihne zvok. — Zdaj kličem jaz: krivice Kdaj jenjajo na glavo tvojo vroče, Vsuše se solzo ti gorkč, ki joče Je tvojo lice? Ze tožb do sinjega nebes oboka Hiti odmev, in kliče tam Gospoda, Ker končevnlno v te mrači osoda, Že vredna joka. In kliče: Vrzi s tabra ven tirana, Ki bede ga ni sram, se clo ne hlini, Ko boljši svet strmi, in v Orka tmini Je sram Rimljana! .... osnovane trditve nekega zdravniškega lista angleškega, češ, da Praga ni zdravo mesto. To stvar izročil je mestni svet strokov-njaškemu odseku. Kako nežno skrbi vzajemno vlada za M a d j a r c, priča nam nujnost vojnega ministra ustreči želji plemenitega naroda, izrečenej v delegacijah, da bi se na vojaških šolah na Ogerskom učila madjar-ščina temeljitejše. Vojni minister je sestavil takoj instrukcijo, po katerej se ima pouk na teh zavodih tako urediti, da bodo gojenci zapustivsi šole znali madjarski jezik pisati in govoriti. Glavni pouk ostane na teh zavodih, kakor do sedaj, nemški; pomnoži se le število ur za poduk v ma-djarščini. Slovenci lahko stokrat na dan izrazijo tako želje, preverjeni smo, da ne bi ganil niti eden minister z mezincem, da bi je izvedel v dejanje. Pa kaj se hoče; Slovani so eni, Madjari so drugi, zato nam merijo tudi z dvojno mero. Večina listov se bavi še vedno z sestankom nemškega cesarja z Al e-ksandrom III. Do sedaj je ta dogodek odet še v tmino, ni oficijalni ni oficijozni listi niso so spregovorili natančneje o njem in i7, nobenega članka se ne da soditi, kaj sta vladarja in njuna ministra sklenila. „Moskovskija Vjedomosti", govoreč o tem sestanku, pravi, da se po tem dogodku evropski mir, če ne učvrsti, vsaj podaljša. — List vpraša nadalje, da li je res, kakor se je do nedavno mislilo, da mej Rusijo in Nemčijo ni mogoče mirnega sporazumljenja? Ako Nemčija prav spozna svoje koristi, gledala bodo na-to, da se z Rusijo popolnoma pomiri ter stopi z njo v najtesnejšo zvezo. Nemčiji v svezi z Rusijo, ni se bati, da bi jo Francija kedaj napadla, tega se jej ni bati tudi od druge strani. Zveza Rusije z Nemčijo bi mir vtrdila in odvrnila strah pred vojno, do-čim ga je srednje-evropska trojna zveza samo množila, ne dajoČ najmanjše jamstvo za ohranitev miru. „Graždanin" piše, da je treba, da na Nemškem dobro razu-mijo te besede. Iz njegovega članka se vidi. da želi, naj bi se Nemčija odrekla trojni zvezi. Kijevske slavnosti se lepo vrše. Te dni dalo je mesto banket, katerega so se udeležili vsi škofje, ki so prišli k slavnostim v Kijev. Političnih govorov na višje povelje ni bilo in se sploh pri celej slavnosti nima dotikati politika v nobenem vprašanji. Kijevskih slavnosti se udeleži tudi Pobedonoscev, predsednik svetega sinoda. V Peterburgu bila je slavnostna seja slovanskega dobrodelnega družtva v proslavo 9001etnice pokrščenja Rusov. Seja je bila nad vse sijajna; udeležili so se je udje carske hiše in vse znamenite osobe severne prestolnice. Izmej zastopnikov drugih slovanskih plemen treba omeniti Čeh a dr. Živnega, ki je govoril v seji o panslavizmu ter razložil, da je to samo kulturno, nikakor pa politično gibanje. Na Srbskem so razmere žalostne. Kakor piše „Tempa", Milanova vlada uže na pošti zapleni vse vnanjo liste, da njegovi zvesti podaniki ničesa ne izvedo o njegovi pravdi za ločenje zakona, domači listi morajo pa o tem popolnoma molčati. Kralj se hoče na vsak način ločiti od Natalije ter oženiti so z drugo. Vendar je ločitev zakona bolj težka nego so si to mislili na Dunaji in v Pešti; sveti sinod noče o tem vedeti. Kralj pa se hoče ločiti, naj velja kar hoče in utegne vso stvar predložiti skupščini. Sedanja skupščina mu te „ljubavi" ne stori, ker je uže radikalna, zato jo bode moral Ilristič razgnati, ter skrbeti, da pri novih volitvah pridejo njegovi ljudje na njih mesto. S kraljem Milanom jo govoril te dni nek madjarski novinar in temu je plemeniti kralj izlil vso svojo veliko dušo. Rekel je, da je on (Milan) pravi mučenik, da je popolnomu nedolžen in da je le kraljica kriva, da so se stvari tako zasukale. On je bil baje vedno pripravljen izmiriti se z njo ter jej prepustiti sina in kar bi bila hotela, zahteval je pa, da se ne povrne v deželo, ker je položaj neugoden in bi ga njena prisotnost še bolj zaplela. Ona je pa le hotela v Beligrad ter se zvezala s kralju nasprotno stranko. Milan pa, kot dober vladar (mora se sam hvaliti), mora skrbeti za solidno vlado in nočo privoliti v to, da bi sedanja vlada odstopila. To zahteva po njegovem mnenju korist države, katerej mora on vse žrtvovati ! (To bi bilo preveč plemenitosti). 11 koncu se zahvaljuje dunajskim in poštanskim novinarskim Židom, ki so tako pošteno pisali o vsej tej stvari, t. j. ker so jako nesramno napadali kraljico in zagovarjali Milana. Toži pa, da so mu slovenski, češki, hrvatski in srbski listi v Avstriji tako sovražni, ker je prijatelj dunajskega kabineta, mesto, kakor hočejo oni, peterburškega. Iz Srbije dohajajo vesti, da je vstaška četa uže popolnoma urejena in osnovana, pričakujejo se kmalo nemiri. Položaj na U o 1 g a r s k e m ni tudi prav prijeten. Prepir mej Koburgom, Stambulom i Načevičem še ni končan. Konec temu pa bode, da Koburžan v kratkem pade. Pravijo, da na Dunaji v njegovi palači uže pripravljajo sobo zanj, češ, da misli priti za nekoliko dni v Beč. Ako bo enkrat tam, ne povrne se več v Sofijo. Položaj v Macedoniji je tudi zelo zapleten. Tam so tri ali štiri stranke, ki delujejo proti Turčiji. Najmočnejša in najuplivnejša je bolgarska stranka, ki deluje na zedinjenje Macedonije z Bolgarijo. MoČna je tudi grška stranka, ki hoče to deželo priklopiti Grški. Grško stranko turška vlada zelo proganja. Mej drugimi je tudi še rumunska, katoliška in srbska stranka. Katoliška stranka dela baje propagando za Avstrijo. Turčija je obljubila plačevati svoj dolg Rusiji v letnih obrokih po 350 tisoč turških lir. Francija namerava zasesti Tri-polis, zato so razmere z Italijo precej napote. V Parizu delalci čedalje bolj strej-kajo, ali opuščajo delo. Delalce, ki pripravljajo prostoro za razstavo, morajo stra-žiti vojaki. Nemški cesar Viljem II., ki je bil v soboto in nedeljo v švedski prestolnici, priplul je vtorek v Kodanj, prestolnico Danimarke. Na obeh dvorih bil je gostoljubno in preprijazno sprejet. Spremljal ga je grof Ilerbert Bismark. V Kodanju si je Viljem II. bržkone prizadeval pregovoriti kralja, da dovoli Valde-marju prevzeti bolgarsko krono. Princ Valdemar je, kakor listi pišejo, bodoči kandidat za bolgarski prestol, katerega misli Rusija proporoČiti. Italijanski ministerski predsednik misli predložiti zbornici zakonske načrte, po katerih bi poslanci dobivali v bodoče diiite (kakor pri nas), nadalje zakon, po katerem bi vlada prevzela v upravo pobožnih ustavov, ki znašajo na leto 700 miljonov, postavo o ločenji zakona in o podržavljenji osnovnih šol. DOPISI. Boršt 23. julija 1888. [Izv. dopis]. (Nova maša č. g. I. K n a v s a.) — Med Slovenci je nova maša povsod veseli dogodek za pobožno ljudstvo; tukaj pa še bolj, ker nam tako občutljivo pomanjkuje duhovnov. Ni se zatorej čuditi, da je bilo vse veselo iznenadjeno, ko smo slišali, da bomo imeli v Borštu novo mašo, dasi ni od tukaj nobenega bogoslovca. Od vseh ljubljeni veleč. g. Anton Pavli pripravil nam je to veselje, ki je v svoji dobrosrčnosti povabil č. g. novomašnika Josipa Ivnavsa, naj prido k njemu opraviti slovesno prvo sv. daritev, in mu je za to slavnost v svoji gostoljubnosti vso priredil tako, kakor bogati stariši lastnemu sinu ne pripravijo boljše. Cel teden je slovesno zvonenje napovedovalo, kaj bode v nedeljo posebnega v Borštu in v nedeljo se jo nabralo toliko ljudstva, da se je vse trlo v cerkvi in okoli cerkve, in ki jo radovedno gledalo novomašnika, ko je ob 10 uri med pokanjem možnarjev spremljan od mnogoštevilnih svatov in mašnikov, med njimi dva dekana, stopal pod slavoloki proti cerkvi, da prvikrat darujo najsvetejšo daritev. Cerkev jo bila kolikor moč ozaljšana, no-vomašnik pelje s krepkim glasom sv. mašo; na koru so se odlikovali domači pevci s povse vbranim in milozvočnim petjem. Pri-digoval jo preč. kanonik Jan tako pripo-ročevalno in ganljivo, da so je poslušalcem širilo srce od svete radosti in vne-malo spoštovanje do duhovskoga stanu, — novoniašniku pa je rastel in se utrjeval pogum, vsplaintele so želje, kaj kmalu započeti delo v sv. stanu, ki je sicer težaven, od nekaterih posvetnežev tudi zaničevan, ali je svet, in njemu, ki vostno spolnujo njegove dolžnosti, podaje tolažbe in duhovnega veselja, v katerem se vsak trud in vsaka težava hitro pozabi! — Duhovna mati bila jo gospa Jančerjeva. Č. g. novomašniku je Bog malo pred novo mašo dal izprazniti kupo žalosti; umrl mu je oče in pokopan jo bil baš na dan posvečonja, da se bo novo-masnik pač vse življenje spominjal, da na svetu ni popolnega veselja, da ni rožo brez trnja, — zato naj se toliko tesnejše oklene cerkve, kakor mu jo pomenljivo kazal napis na slavoloku pred cerkvijo: »Tvoj delež je v Kristusu". No, imel pa jo tolažbo videti mater in sestro na svojej strani, obe zaradi smrti očetovo močno potrti, vendar z novomašo vmirjeni in vtrjeni v zaupanju na previdnost božjo, ki se je ravno o tej zadevi prav oČividno sknzala. kajti baš v isti dan, ko je oče novomasnikov umiral na Dolenjskem, je veleč. g. A. Pavli, ki o vsem tem nič ni vedel, na miglej necega gospoda iz Trsta prevzel očetovo skrb za novomašo. Bog daj dobri materi še veliko, veliko duhovnega veselja nad sinom mašnikom, kateremu naj Bog pomaga z svojo milostjo, da bi kot zvest in priden služabnik njegov skrbno delal v vinogradu božjem, Bogu in cerkvi v čast, sebi in ljudstvu v zveličanje! Iz Skednja 30. julija 1888. (Izv. dopis). Razstavo ročnih del slovenskih razredov skedenjske ljudske šole ogledali smo si včeraj v tukajšnji šoli. Z veseljem priznamo, da so dela prav vkusno razpostavljena, kar se imamo zahvaliti našima gospo-dičinama učiteljicama Mozetičevi in Čen-čurjevi. Ako pomislimo, da so tukajšnji bIov. razredi no le obloženi s premnogimi predmeti, ampak tudi z učenci, katerih ima vsak razred okolu 100 in da se tukaj uče učenke ročnih del, če se ne motim, le po 3 ure na toden, očividen je trud šolskega osoblja. Zares, ko si človek ogleduje razstavljene reči, katerih vrednost, množina in preciznost nam jamčijo, da se tukaj vidno napreduje, ne moro zapustiti razstave, ne da bi bil ginjen. V mestu ao učiteljice, katere podučujejo le v ročnih delih, a pri nas morajo podučevati tudi drugo predmete. Zopet pa sto naši častiti g-Čni pokazali, da se ne vstrašiti niti dola niti truda ; njija požrtvovalnost za blagor in napredek našo dece je tolik, da se ne da poplačati; zato smo dolžni, da izražamo zgoraj omenjenima čast. učiteljicoma javno našo najtoplejšo pohvalo in priznanje, tembolj, ker sto tudi gmotno podpirali vbožnejše deklice. Bog jima plati! Z dolnjega Krasa 27. julija. [Izvirni dopis]. (Konec.) Zanimljivosti kraške so redko, kakor kraški kameleoni. Zanimanja vredno pa je to, kar si uže v „Edinosti" od 21. t. m. čital, namreč, da na Velikem Dolu so v dan 29. p. m. slovesno blagoslavljali zastavo s podobo sv. Jakoba, katero so podarili Velikodolci stanujoči v Trstu. To je lepo, da so spominajo na svo j rojstveni kraj. Posnemanja vredno je tako dejanje. Vrli Velikodolci v Trstu stanujoči, le tako naprej ; vaša srca goro za čast božjo, tudi narodni duh klije v vaših prsih! Izid te slovesnosti opišemo v jedni prihodnjih številk cenjenega Vašega lista. Da sledim sporedu užo v uvodu navedenem, moram tudi kaj kratkočasnega vplesti. Naš kmet so od ranega jutra do poznega večera trudi in vroče solnco mu neusmiljeno pripeka ter znoj mu curkoma lije po temnem razoranem obrazu; zakaj bi mu ne privoščili nekoliko razvedrenja in veselja ? Ubogo kraške devojke ostale bi samico, ako bi ne imele priložnosti Beznaniti se z mladenči, s katerimi sčasoma stopijo v zakon sv. L u k e ž a. Edino priliko imajo v to svrho na scmnjih ali pri plesih, katerim bi ne bil hud nasprotnik, ako no bi kalili miru in veselja s pretepom in prepirom, kjer so počenjajo nesramnosti, kjer se zgublja poštenost in nedolžnost. Res je tudi, da marsikoji plesalec ali plesalka zgubi zdravje pri plesu. To pa ni več pošten ples, to jo brezpa-rnetno dirjanje. Zmeren ples jo kakor telovadba, katera kropi kite in oživlja telo. Pustimo kmetu, da so po tolikem trudu nekoliko razvedri in da vsaj za nekoliko časa pozabi svoj tožen in težaven stan. Prepričan sem, da bodo te besede marsikoga razburile, toda kar imam v srcu, to imam tudi na jeziku; ne mislim pa b tem dopisom zagovarjati nespodobnih veselic; Bog me varuj tega! Poglejmo malo na „brejarje" ali na plesišče. Res mora biti tudi ples naroden. Oni pa, pri katerem svira godba nam nasprotno narodnosti iz Tržiča, izvestno ni naroden, kakor jo bil to slučaj v G.....- Bkem na Krasu. Kaj si morda slišal pri prihodu godbe v vas lepo donečo koračnico „Naprej", katere smo nedavno slavili 501etnico P Si morda slišal krasno ma-zurko: „Mila, mila luni ca", ali morda katero narodno polko? Ne! Ako prav nisem bil pričujoč smelo, trdim, da n e; slišal si gosti le vlaške komade. O G. . čani, vam ni mari no za narodnost, ne za domovino. Soseda imate, pa ga ne ljubite, vi dajeto tujcem zaslužka. Sramota za slovenske mladenče! Kaj nimamo domače godbe pred noBom, kamor bo ozremo ? Imamo jo v Mavhinjah, v Svetem, v Prvačni in drugod. — „Poveri sciavi non i ga nanehe una banda", tako porečejo lahonski godci in se smejajo v pest ter bo rogajo, ko zvabijo iz vaših žuljevih rok trdo prislužene beliče. — No, veste kaj! drugikrat pojdite v Turin ali v Benetke po godce, le dajte jim slovenske šmarne petice, ako jih še imate, vzamejo jih radi, saj jih v Gorici menjajo. Komaj je minulo dva meseca, odkar smo čitali v novinah o poboju na Krasu. Kaj mislite, da je to kaj ostrašilo sosede, da je ta izgled kaj pomagal? Ne! Slišal sem praviti, da so tam v sosedni občini 15. t, m. mladenču njegovi sovremeniki s polenom razbili obraz. O mladina, nada domovino ! kdaj bodeš pametna? Kdaj zgine ona surovost, ki je huda bolezen. Tukaj je treba zdravila t. j. omike! Naj stariši skrbijo, da se polzreli mladeniči ne klatijo po noči pijani po vaseh! Iz Lokve dne 20. julija 1888. Ker se v našoj občini inteligencija ne zmeni, da naš presvitli cesar obhaja letos 401etnico svojega vladanja, in v spomin tega dogodka priredujo po vsej milej Avstriji zvesti in vdani državljani habsburškoj rodbini javne veselice s petjem, igro, z primernimi nagovori; drugod domače zabave, itd., zaradi tega sklenol je tukajšnji narodni pevski zbor „Tabor" prirediti veliki javni ples na dne 8. septembra (to je na Mali Šmaren) v dvoru gostilne g. Rudolfa Bo-žeglava; zvečer ob 10 uri pa bode banket na vrtu omenjene gostilne, pri kojem so bodo vršilo napitnice, in prepevale razne lope slovanske pesni skupno z lokavsko-bazovskim mešanim zborom. Nadejamo se, da nas obišče omenjeni dan vrli pevski zbor z bližnjega Boršta, z svojim vstraj-nem pevovodjo goap. Hr. Ražinom iz Bazovice, da bodemo vsi pod njegovim vodstvom skupno veselo prepevali pri kupici okusnega brškega tokajca na čast in spomin 401etnico vladanja Nj. Veličanstva. Domače vesti. 0 glavnej skupščini sv. Cirila in Metoda stigel je iz Ptuja nastopni brzojav : „Glavna skupščina 29. julija izvršila se jo dostojno. Podružnični odposlanci navzoči iz vseh slovenskih dežel. Pri službi božjej ljudstva iz okolice natlačeno polno. Prepoved gvardijana Benka Hrtiša jako ganljiva. Ob dvanajstih začel zborovanje predsednik Tomo Zupan primernim, pohvalno vsprejetim nagovorom. Tajnikovo in blagajnikovo sporočilo vzelo se na znanje odobravaje. Volitve izvršile so per accla-mationem. Posebne nasvete novemu odboru stavila profesor Mandić iz Trsta in dr. Dečko iz Celja. Po zborovanji bil skupen obed v „Narodnem domu". Izrečenih mnogo lepih napitnic. Med njimi vzbudili napit-nici cesarju in koroškim Slovencem burno navdušenje". — Natančno poročilo prinesemo v prihodnjej številki. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrala je vesela domača družba pri Sv. Ja-kopu dva for. Občni zbor kranjske hranilnice sklenil je dostavek k § 17., da smo hranilnica dajati posojila tudi občinam, okrajem in deželam, zastopanim v državnem zboru. Kot udje bo bili izvoljeni: Grof Loo Auersperg, J. Janesch, M. Kastner, dr. Keesbacher, A. Luckniann, J. Mahkot, V. Reclibar, J. Rezori, Fr. Schantel, baron A. Wurzbach in A. Zeachko. Vojaški koncerti. Nam vsem ie še živo v spominu lanski izlet bratov Cehov na Kranjsko in v Trst. Spominamo so tudi, da je bilo o tej priliki vojaškej glasbi, svirajočej na vrtu „Monto verde", strogo zabranjeno svirati slovanske narodne pesni, ltoklo nam se jo takrat, da vojaška glasba narodnih komadov sploh no sme svirati, nismo pa povprašali, za koliko časa volja ta naredba. Danes dozdeva so nam, da jo bila dotična prepoved veljavna le za omenjeni koncert, kajti te dni obiskala nas jo sloveča vojaška godba iz Pulja, katera je dovela seboj poseben orkester, ki jo sviral neštevilno madjarskih narodnih pesnij. Mogoče je, da imajo Madjari poseben privilegij ali pa v najemu vse vojaške godbe? Kar je dovoljeno enoj narodnosti v ustavnoj državi, veljati mora tudi za ostale. „Ljudski ples". V Rojanu imeli bo v nedeljo 29. p. m. javni ples, takozvano „šagro". Govorili smo uže mnogo proti enakim veselicam — toda vse zaman! Vrli slovenski rojanaki mladeniči dokazali so tudi o tej priliki, da so se uže izdatno nasrkali pravega italijanaškoga duha ter se ponosno kazali liki pravi „triestin". Da „zabava" ni prešla brez, uže (žal!) navadnih nedostojnostij in pretepov, umeje se samo ob sebi. Celo italijanski tržaški listi omenjajo, da o tem ne treba niti govoriti, kajti: son' cose solite di questo genere di „feste". Ubogi okoličan ! „Pro PatriaPodružnica tega plemenitega družtva nameravala je osnovati v Trentu knjižnico, katera bi naravno širila mej ljudstvo po vestno izbranmi knjigami proti-avstrijske ideje. No, c. kr. na-mestnistvo v Trentu pa je spoznalo skrite namene take „ljudsko knjižnice" ter je zaradi tega dotično prošnjo odbilo. „Pro Patria" pritoži se na ministerstvo, ali utok bode jej izvestno malo pomagal. Spomin na vojno v Bosni. Dne 14. avgusta 1878. vdeležil so jo polk „Baron Wober št. 22" krvevo bitke pri Banjaluki z bosenskimi upornikimi. Polk sestoji iz mož raznih okrajev ; večina je Tržačanov, Istercev in Palmatinccv, ki so se baš o tej zgodi jako odlikovali. Vojno zapoved« ništvo je zatorej odločilo, da ima polk v spomin vročo bitke praznovati ta dan na posebno slovesen način ter prvi praznik bodo imeli hrabri naši sorojaki letos na dan 14. avgusta v Zadru in Spljetu, kjer stoji sedaj 22. polk. Nova ljudska kopelj. Priredila se je nova javna ljudska morska kopelj za nasipom velike svetilnice (Fanale). Omejena je z plavajočimi tramovi, ter je Btrogo prepovedano plavati preko zaznamovani prostor. Kopelj jo odprta od 4 uro zjutraj do polunoči, o delavnikih od 5 do ^7 ure pp. pa samo za vojake. Veteranskega družtva podružnica v Tolminu napravi dne 5. avgusta 1.1. ob 3. uri popoludno javno tombolo. Tombola jo 20 gld. cinkvina 10 gld.; kartela stane 10 kr. Cisti dohodek jo namenjen podružnični blagajni. O neugodnem vremenu se tombola prenose na nedeljo 12. t. m. Stritarjevih zbranih spisov izšel jo 54. snopič. Vsebina : „Popotna pisma". — „V Ljubljano !" — „Nekaj posebnega". — „Znanstvena terminologija". Vremensko prorokovanje. M a 11 h i e u do la Dromo prorokuje za mosec avgust nastopno vreme: Velika vročina o ! zadnjem četvrtu lune t. j. od 30. julija do ,7. avgusta. V mnogih krajih nevihte; posebno hude v južnej Nemčiji, ob Donavi in v julskih planinah. Enaka vročina o mlaju od 7. do 14. Nenavadna vročina ob obalih sredozemskega morja, ob jadranskem morju in grškemu arkipelu. Nevihte v Avstriji in na Španjskem Morje mirno. Okolu 9. avgusta sredozemsko morje ob sicilijanskem obrežju nekoliko nemirno. Neznosna vročina o prvem krajcu od 14. do 21.; mnogo neviht, Okolu 19. sredozemsko morje nemirno, isto tako atlantski ocean ter biskajski zaliv. Vročina nekoliko pojema od 22. do 29., t. j. o ščipu. Se nekatere nevihto od 29. do 31. V teku meseca dosežo vročina večkrat nenavadno stopinjo. Trtna uš na Krasu. Nekateri tržaški listi prinašajo vest, da se je opazila trtna uš v vinogradih, pripadajočih k letovišču Marka Funa v Stijaku, sežanskega okraja. Nam doslej še ni stiglo poročila; morebiti nam piše o tem kateri naših prijateljev. Nagla smrt. Težaka Santo Bolgrado, lekarne Liprandi zadol je kap, baš ko je šel po stopnicah v lokamo. Vso prizadevanje rešiti ga bilo jo brezvspešno. Umrl je na licu niOBta. Španjska eskadra, seatoječa iz treh oklopuic pod poveljništvom kontre-admi-rala don Joso de Carranza priplula je 26. p. m. v Pulji. Častnike Bprejel je nadvojvoda Karol Štefan. — Eskadra obišče nekatera pristanišča in pride zatem v Trst. Poskušeno ubojstvo. Med tržaškimi Slovenci in okoličani dobro poznani Ivan Jajčič bil je skoraj postal žrtev groznega nečloveškega načrta. Soproga njegova lju-bimkovala je baje da z svojim svakom A. Spazzapauom, kateri je oženjen uželolet z Jajčičevo sestro. Spazzapanu dozrela jo grozna misel, otroviti svojega svaka ter se iznebiti na isti način svojo lastne soproge, ter potom oženiti svojo svakinjo. Prevarani soprog jo izvestno zvedel o nezvestobi svoje žene, ter gojil vedno nekako sumnjo do svojega svaka. Res ga jo nedavno pozval isti v neko gostilno ter mu napil, toda povabljeni je opazil, da jo njegov drug vsul v njegovo kupico prašek in zaradi tega je zahteval, da menjata kozarca. Spazzapan kazal se je razžaljenega ter vino razlil. Poznejo obtožil je svojega svaka neko tatvine, toda Jajčič je dokazal, dajo nedolžen. Soproga njegova bila jo valed to nesramnosti svakove razburjena ter odkrila svojemu soprogu grozni načrt, doka-zajoč mu, da ji je izročil Spazzapan užo davno potrebni strup in da jo vedno tr- pinči zaradi tega, ker ni imela poguma svojega soproga usmrtiti. — Jajčič prijavil jo to izpoved policiji, katera je Spaz-zapana spravila takoj v varnost. Zopet morski volk. , Bilancia" poroča, da je urad pristanišča na Voloskem javil uradu na Reki, da se je opazil velik morski volk blizu Opatije. Ubijalcu Simitzu priobčilo se je v javnej seji peštanškega sodišča, da je vrhovno sodišče potrdilo prvo obsodbo. Simitz poslušal je povse mirno obširno čitanje ter krepkim glasom pritrdil, da je vse dobro razumel. Državni odvetnik zahteval je zatem, da se predlože spisi službenim potem kraljevskoj kuriji. Obtožencev branitelj prijavil je drugi pismeni priziv. Sodnijsko. 451etni seljak Marko Brajko je dobil 4 mesece zapora, ker je ukradel seljaku Mihelu Kuzniću novčarko z 11 gl. 20 kr. — Poznan tat Ernest Iliosa ukradel je dne 17. maja t. 1. mesarju Franji Travenu v ulici del Rivo mesa v vrednosti 30 gl. in 2 gl. v gotovem denarju. Drzovitost tega tatu je skoraj neverjetna, kajti ukradeno meso prinesel jo Travani-jevomu bratu na prodajo. Obsojen je na 18 mesečni zapor. — 181etni Fran Mako-viČ iz Komna je dobil 4 mesece zapora, ker je našel iznos 213 gl., katere je izgubil posestnik Matej Gomiželj na cesti med Prošekom in Trstom, ter najden denar v veseli družbi zapil. Policijsko. Pekarja Fran jo Stolfo ranil jo dober prijatelj v kavarni na trgu Pontc roaso z nožem, ker sta bila baje da oba nekoliko vinjena. Stolfa je moral v bolnico, da ga obvežejo. Drug njegov je odnesel pote. — Henrik Z. potreboval jo baje da denarja ter se spravil nad pijanega težaka Ivana Sandri ja, ki je na javnej ulici mirno zaspal. Zal, da so ga o tej priliki zasačili stražarji ter ga spravili pod ključ, kjer moro premišljevati o poštenem zaslužku / Nesreča. Težak Peter Fonda iz Pirana padel je mej delom na Lloydovem parniku „Ettoro" tako silovito na krov, da si je glavo popolnoma razbil. Odnesli so siromaka takoj v bolnico, toda vaa zdravniška umetnost mu ne bode mogla pomagati. Ponesrečeni ima ženo in dvoje otrok. Poskušena samoubojstva. 291etni kru-lmrski pomočnik Peter Pelizzon, stanujoč v ulici dei Pozzi h. št. 3., skočil je v ponedeljek 30. t. m. zvečer raz krov par-nika „Vergerio" v morje. Nekateri mornarji pa so ga srečno spravili na krov, kjer se jo Pelizzon kmalu zavedel. Rekel jo, da ga silijo neznosni rodbinski odno-šaji iskati Bmrti. — Ko so je parnik vrnol v Trst odvoli so Pelizzona v bolnico. — Ana Giorgini, prodajalka sadja, sklenola jo pretrgati si nit življenja, ker so jo slabi zaslužki doterali do skrajne revščine. Prosila jo javnega služnika, ki je prinesel zaradi desinfekcije karbolno kisline v hišo, da jej nekoliko iste podari, ker jo namer-java vporabiti za proganjanje mrčesev. Mož je prošnji vstregol, toda vdova je kislino izpila. Slučajno so jo vrnola njena 181etna hči domu ter našla svojo mater bolno na tleh v sobi. Hitela je po zdravnika, kateri jo je odpravil takoj v bolnico in nadejati 8e je, da so nesrečnici «pasi življenje. Nova oprava avstrijske pehote. Nj. Veličanstvo je potrdilo premembo v opravi pešcev, ki so postalo potrebno vsled uvedeno puške-repetirke. Vojak bo moral nositi odslej šo enkrat toliko patron; novi opravi jo namen, da so na drug način olajša to večje breme. Telečnjak in kuhinjsko posodo bodo manjše. Lopata se bo priklepala na telečnjak z železno za-pono ter bo treba le s prstom pritisniti, da so lopata oprosti te zapone. Jako praktičen je način, kako se bo nosil odslej telečnjak. Sedaj so rezali jermeni moža v pazduho ter ga dostikrat ovirali v prosti rabi rok. Odslej pa so bo privezal z dvema jarmenoma spredaj in dvema zadaj naravnost na pas. Patrone bo imel pešec v dveh torbicah spredaj in v majhnem telečnjaku, ki se bo privezal zadaj pod velikim teleč-njakom. Kapuco od kavčuka se bodo odpravilo. Namesto bluz dobili bodo tkane volnato suknje. Temeljito se bo predru-gačila obutev. Poskusilo se jo s konopne-nimi črevlji, ki so so jako dobro obnesli. Škornje se bodo opustile, zato bo dobil pa vsak mož dvoje usnjatih in konopnenih črevljev, ter se bodo zopet uvedle „ko-mašne". Plašč se ne bo nosil več „en bandelifcre", marveč se bo pripasal okrog telečnjaka. Ta nova oprava se bo polagoma izvršila pri polkih v isti vrsti, v koji so dobili repetirke. (SI.) Bratje Sokoli! Podpisani odbor Vas vabi, da so v obilnem številu udeležite izleta, katerega napravimo v nedeljo na Prose k, kjer bodo tudi naši telovadci pri veselici pevskega družtva „Haj-drih* sodelovali. Odhod točno ob 2 pop, iz telovadnice. Ob enem vabimo gg. člane, da blagovole priti uže danes po 9. uri zvečer v telovadnico, kjer se kanimo sesta-njati ves ta teden. Na dnevnem redu so pogovori o važnejših družtvenili zadevah. Na zdravje ! ODBOR. Zahvala in preporočba. Podpisani zahvaljuje se srčno vsem čestitim gospodom, kateri so obiskovali doslej inojo gostilno pri Sv. Jakopu, posebno pa gg. pevcem del. podp. družtva ter preporočam si. slovenskemu občinstvu tudi za nadalje svojo gostilno. Spoštovanjem Anton Mavrič. gostilničar. Dunajska borsa dne 31. juliji. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 80 93 * v srebru---„ 83 10 Zlata renta— — — — — — _ __n 112.15 5°/0 avstrijska renta — — — — — „ 96.40 Delnice narodne banke — — — — „ K72.— Kreditne delnice — — — — — — n 3u7 00 London 10 lir sterlin--— — — „ l'2i 90 Francoski napoleondori — — — — „ t) 86 C. kr cekini — — — — — _ — n 5.^9 Nemške marke — — — —. _ _ _ 60.95 Naznanilo. Vodstvo tiskarne Dolenc naznanja p. n. občinstvu, da se 24. avgusta tiskarna preseli v ulico Čari ntia št. 28. Oznanilo. Javlja se, da se je 28. julija 1888. odprlo Naznanilo. Podpisani javlja, daje prevzel lekarno, „Alla Madoima" (bivšo Xicovich), Via Ntiova 18, katero bode vodil pod imenom P REMI ATA Farmacia Franzoni sucessore Xicovich. Nadajaje se, da mu ostanejo zvesti dosedanji p. n. gg. klijenti, nadeja pridobiti si tudi novih, ter bode storil vse mogoče, da zadovoli si. občinstvu. A. FRANZONI kemik-lekarnar, odlikovan z srebrno kolajno o raznih razstavah za svoje preparate. IjU Leži v zgodovinsko znamenitem kraju Fiiufenberg, pet minut oddaljen od vasi liorst ter jo popolnoma na samem. Dvajset novo opravljenih sob, izvrstna kuhinja dobro oskrbljena klet. Prijetna lega z krasnim razgledom, svež, čist in balzamičen zrak. lopa šetališča v prelepej bregovitoj okolici, brzojavna zveza s železnično postajo v Borstu. S poštovanjem R. Giittner. F ILI J ALKA c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkaz 2'/s% 30-dnevni odkaz 2% „ „ 2s/4 n 3-mesečni „ 2i/i „ 80- „ 3 „ G- •„ „ 2'/» n Vrednostnim papirjem, glasečim na napoleono, kateri se nahajajo v okrogu, pripozna so nova obreHtna tarifa na temelju odpovedi od 20. februvarja, 20. aprila, in 20. julija. Okrožni o d del. V vredn. papirjih 2°/0 na vnako Hvoto. V napoleonih brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, Pošto, Brno, Lvov, Reko, kakor za Zagreb, A rad, Gradec, Hermanstadt, Inomoat, Celovec, Ljubljano in Solnograd —brez troikov. Kupnja in prodaja vrednontij, diviz, kakor tudi vnovienje kuponov pri odbitku provizije. Predujmi. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih nientih — provizija po pogodbi. Na vrednosti 5'/,% letnih obredih do 1000 gld., za vokSe svote po pogodbi. tJložki v pohrano. Sprejemajo se v polirano vrednoHtni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemHki bankovci itd. — po pogodbi. Trst, 9. marciju 1838. -18 — IG Takoj delujoč?. Uspeh zajamčen. Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na livenje v vsih kombinacijah I Glavnica In reserva društva dne 31. decembra 1883 j Glavnica društva gld. 3,300.000' — Reservni fond o 1'remijna reserva vseh oddelkov ■ 7,342.780*36 Reserva za škode • 2t>7 G01- V portfelju: Premije, ki ?e imajo potirjati v prihodnjih letih . . . . • 16,954.118-57 Skupni znesek v;, h šltod plačanih od I. 1838 do 1883 gld. 114.949.847 05 i Urad ravnateljstva. 25—2 ( Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši. rsTeiz o gibljivo ! Vsak dobi svoto nazaj, pri katerem bi moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (sredstvo za bradorast) breuzpešen ostal. Tako tudi sigurno deluje proti plešivoKti, izpadanju laseh, nruholjicam in osedenji V s eh Večkratnim trenjem zajamčen. Originalne steklenice po gld. 1.50. Steklenice za poskus po gld. 1 — prodaje J. Grolich v Brnu, v TRSTU pa fi^imo A. Prusmarer in P. Pren-dini - v LJUBLJANI Edv. Mohr - v GORICI lekarničarja Uristofoletti in Pontoni, A. Her-manek, drogar — na REKI J Gmeiner. lekar - v CELJU Pei'6 - v MARIBORU J Martinz — v GRADCU K. Roth, Murplatz 1. Tum se tudi dobi Eau de H6be, iztočno sredstvo lepote, katero izdrži svežost in belost kože. SLEPARIJA : Assicurazioni generali, v Tr*m (društvo, ustanovljeno leta 1831.) To društvo je ruitegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pu» na zavarovanje proti požaru — zavarovanje steklu — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na Živenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1887 f. '66,120.176*53 Premije za poterjati v naslednjih' letih t 22,766 106-95 Glavnica za tavarovanje žive- nja do 31. decembra 1887. f. 105,482.651'38 Plačana povračila: a) v letu 1887. f. 10,099.647 — b) od začetka društva do 31. decembra 1887. f 207,379.^02^0 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila so dobe v Trstu u uradu društva- Via aella Stazione v lastne palači. 8- 24 Varovati se je ponarejenja. Brazay-a francozko žganje je izvrstno sredstvo proti glivobolu, migreni, boleznini v všeslh, na očeh in zobeh, proti ranam, trganju, nabodu, izpahom in madežem nu koži in pegam; tudi je jako dobro kot voda za iapiranje ust in ohranjenje zobov, posebno pa se priporoča za umivanje glave, okrepČanje rasti las, in odstranjenje grinte. Gena z popisom porabe : mala steklenica 40 nč., velika 80 nč. 4-12 Pristen v Trstu v lekarni Ivana Cillia. Steklenice imajo vlito tvrdko Brazaya. TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od od 50 sold do vsacega zneska vsak dun v tednu razun praznikov, in to od 9 —13 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10—11 ure zjutraj. Obresti na knjižice..........3°|0 Plačujfe vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske od 50 gld. precej, od 50—100 je treba 1 dan odpovedati, 100-1000 3 dni in čez 1000 pa 5 dni poprej. Eskomptuje-menjice domicilirane na tržaškem trgu po..... ... 3l/a°l Posojajo na državne papirje avstro-ogrske do 1000 gld. po........5% višje zneske v tekočem računu po . 4l/»°/o Dajo denar proti vknjiženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 1. oktobra 1887. 2-21 Najboljša in najcenejša angležka ura v remontoirnej obliki z nihalom! Unicum sedajnosti! Samo 4 gld. namesto 15 gl. 10 letna garancija da se kazalo sveti in 2 letnu garancija, da ide ura točno. Ta ura, ki j.> odlikovana z 9 zlatimi, srebrnimi In mćdniml kobij-— nami je v okvirju iz Guivreqol-zlata kovina po gore stoječem načrtu ter ima patentovano pbščato stekleno kazalo, katero ima čudovito lastnost, da se v tem- nej noči samo ob sebi _ —sveti kakor mesečni iarkl. — Razun tega ima budilul zvonč-k. ki si more staviti n* katari koli čas, 2 bron-čiru na tezala in, k->r je cena, vkljnčljivo odprave v lesenih zabojih, stavljena samo na štiri goldinarje, m >ro si vsak 10 kupiti tako izvrstno, trpežno uro, ki je prava dika vsakemu stanovanju. Pošilja se proti gotovem denarju ali proti poštnem povzetju. Etporthans „zor Kaiserin Maria Tlioresia", Wieu. III. Bezirk, Krieglergasse II, Parterre Thiir 5. Jaz, Ana Csillai flfc svojimi 185ctm. dolgimi orjaškimi Lore]ey-vlasi, katere nem dobila po 14 mesečnoj uporabi svojega snmoiznajilene-ga mazila, je 'odino sredstvo proti izpadanji vlas. za pospeševanje rasti, za ojačenje kože, pospešuje pri možkih polno, jnko bradorast in uže po krat. kej uporabi podeli vla-sem in bradi naravno svitlost in polnost ter je obvarujo pred zgodnjim osivenjem do najvišje starosti. Cona lon-čeliii I gld. do 2 gold. Pošilja se vsak dan za gotov denar ali s poštnim povzetjem po vsem svetu. 20—3 Csillag & Comp. Budapest, — Konigsgasse Nr, 52., kamorno morajo pošiljati vse naročbo. La Filiale della Banca Union TRIESTE s' occupa tli tutte lc operazioni di Banca e Cambio - Valute. a) Accetta versnmenti in Conto corrente, nbbotiando PER BANCONOTE: PEK NAPOLEONI: 8%% c' Proav di 5 g ni 2s/1°/0c. proav.dj^20 g.ni 35/„% „ n M 12 „ 3 °/0i» i« ,1 40 „ 37/g°/0 a 4 mesi fisso »V^/on « n 3 mesi 4°0 a 6 fl „ 3 »/■%« n n 6 „ Por lettere di versamonto in circo-lazione il nuovo tasso d' interesno andri in vigore a partire dal giorno 16 rispet-tivamente dal 23 ottobro 1887. In Banco giro abbuonando il 3°/0 in-teresso annuo sino a qualunque anmma ; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso ch6que; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Confernia dci versamenti in apposito libretto. Conteggia per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'uffieio la valuta del me« desimo giorno. Assume pei propri correntisti 1'incaaso di conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vienna, Budapest ed altre principali citth,, rilascia loro assegni per questc piazze, ed accorda loro la facolta di domiciliare cffetti presso la sua cassa franco d'ogni spesa per essi. b) SHncarica dell\icqui8to e della vendita di effetti pubblici, valute e divise, nonehe dell'incasso di amgni, cambiali o coupons, verso Vs°/o d i prov-vigione. c) Accorda ai propri commiftenti la fa-eolta di dopositare effetti di qualsiaai specio, e ne cura gratis Tiucasso dei coupons alla scadenza. d) Vende lo Lettere di pegno 4V2°/o e 5% della Jianca Commerciale Unghe-rese di Pest e le lettere di .pegno 40/° deli' i. r. priv. Banca Ipotecaria au-striaca di Viennn. Trieste, ottobre 1887. zagotovljen, prost vseh tujih snovij, zaradi toga so lehku upotreblja brez Mj fLj strahu v hranilno sredstvo. Kar so tiče kakovosti kakor tudi cene, ne boji so [UŠ konkurenco, o čemer se lehko prepriča vsak, ako kupi z malimi nove ^' liln . . il e v zalogi via Carintia N. 22 v Trsti im malo škatljico. i^j r)obiva Tlj^I kakor tudi v vseh glavnih mirodilnicah in prodajalnicrh jestvin. Želodečne bolezni ozdravi brzo ln posvema JERUZALEMSKI BALZAM «dina in nedosegljiva Že I o de 2 na pijana. Da si človek izvoli pravi lek proti že-lodftnim boleznim, pač ni tako lehko, posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enak«* leke Večina raznih kapljic, izlečkov Itd , katere te občinstvu ka-