Poštnina plačana v gotovini
DELAVSKA
ENOTNOST
GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV
Uspeh našth volitev bo popoln šele tedaj, če rte bomo gledali le na število glasov, ker bi bU to samo delni uspeh, marveč se mora naš uspeh pokazati predvsem v našin delov-nih naporih.	Miha Marinko
IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Leto H., štev. 46
Ljubljana, 4. oktobra 1946
Izhaja vsak petek — Cena Din 2.—*
Iaš raora vedeti delovno ljudstvo pred volitvami!
Tak dogodek kot so volitve v prvo slovensko Ustavodajno skupščino, zahteva od vsakega delovnega človeka dosti več kot pa samo to, da se posluži votivne pravice in gre volit. To je najmanj, kar je treba, treba je mnogo več.
27. oktober ni dogodek, ki je slučajno padel z neba, temveč je povezan z vsemi dogodki, ki smo jih prešli zadnja leta in mora tudi močno poseči v naše bodoče dogajanje. To pa ne pomeni nič drugega kot da mora 27. oktober postati mejnik v razvoju naše države, ta dan mora biti močan železobetonski steber v zgradbi našega bodočega življenja.
V čem pa bodo važne te volitve?
Slovensko ljudstvo bo prvič v svoji zgodovini z najbolj demokratičnimi volitvami izbralo najboljše Slovence, najboljše sinove delavcev, kmetov in ljudske inteligence v naš slovenski ljudski parlament, ki bo dal slovenski repubjiki osnovne zakone — ustavo in bo potem po tej ustavi vodil in urejal državno življenje nžžše federalne republike. Torej bomo s temi volitvami dogradili našo slovensko republiko, ki je enakopraven in nerazdružljiv del velike domovine jugoslovanskih narodov, Federativne ljudske republike Jugoslavije. Je to naša ljudska država, kjer je gospodar delovno ljudstvo, kateremu stoji na čelu delavski razred.
Te volitve in naš bodoči parlament so pridobitev naše borbe proti okupatorju in njegovim pomagačem, vsem profiljud-skim elementom. Takrat, ko smo šli v borbo, se nismo borili za to, da bi prišli po zmagi spet na krmilo stari župani — vestni hlapci protiljudskih režimov, vsi tisti sreski načelniki z žandarji in policaji, nismo želeli več tistih zakonov, s katerimi so nam prepovedovali borbo za naše pravice, nas gonili po ječah in taboriščih, nismo hoteli več kralja in vse tiste kapitalistične gospode, ki je pila kri delovnemu ljudstvu, Jugoslavijo pa prodajala inozemskim trustom in kartelom, skratka nismo hoteli več stare oblasti, ki nas je izkoriščala.
Zato smo pa že v času borbe in med borbo postavljali našo ljudsko oblast. Ta nova oblast je demokratična, ker jo predstavljajo zastopniki najširših ljudskih množic in protiimperialistična, ker je iztrgala našo deželo iz krempljev inozemskih trustov in kartelov.
Ker je nova oblast demokratična in protiimperialistična, je odpravila nadvlado srbskih imperialistov s tem, da je vrgla z oblasti tako srbsko, kot hrvat-sko in slovensko izkoriščevalsko proti-Ijudsko kliko in so sedaj vsi narodi enakopravni.
Z volitvami bo zaključena prva doba graditve naše državnosti, ko bo dograjena ljudska oblast od Krajevnega ljudskega odbora, preko parlamentov posameznih ljudskih republik do vrhovnega predstavništva vseh jugoslovanskih narodov, jugoslovanskega parlamenta. Slovenci bomo imeli dovršeno državnost kot sestavni del skupne domovine vseh jugoslovanskih narodov. Volitve v Slovenski parlament so torej prav tako jugoslovanska kot slovenska zadeva. Če dogradiš in urediš posamezni oddelek v tovarni, pomeni to korist za vso tovarno. Ko dograjujemo slovensko državnost, krepimo in dograjujemo obenem vso ljudsko republiko Jugoslavijo. Zato nas bodo te volitve še bolj povezale z ostalimi narodi Jugoslavije. Svojo usodo z ostalimi našimi narodi smo povezali že takrat, ko smo začeli borbo z okupatorjem. Skupni napori v borbi so prinesli svobodo vsakemu narodu posebej. Bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov ima svoje korenine v tej skupni borbi in v skupnih ciljih in prizadevanjih vsega jugoslovanskega ljudstva. To, kar želi slovenski delovni človek, je želja srbskega, hrvaškega kakor tudi makedonskega delovnega človeka. Sovražnik slovenskega delovnega ljudstva je isti kot sovražnik ostalih narodov: imperialistični apetit svetovne reakcije in pohlep domače gospode,, ki je bila od ljudstva vržena iz oblasti in razlaščena.
Vse jugoslovansko Jjudstvo danes enotno gradi svoje boljše življenje. Kot ni bila mogoča uspešna borba proti okupatorju brez enotnosti vseh narodov Jugoslavije, prav tako ni mogoča gospodarska obnova nove Jugoslavije. Brez te skupnosti ni enotnosti.
Zato morajo volitve 27. oktobra se bolj okrepiti bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, da bomo tako lažje in čim prej uredili in izboljšali ndše gospodarstvo.
Ko je ljudstvo iztrgalo oblast iz rok izkoriščevalcev, je ni zato, da s to oblastjo ne bi vedelo kaij početi, temveč zato, da postane gospodar v svoji hiši in si v njej ustvari lepše življenje kot je bilo prej, da ne bo več služabnik do-
mačim in tujim oblastnikom. Ko smo razbili verige, ki so uklepale našo svobodo, smo morali razbiti tudi verige, kj so vezale naše gospodarstvo tako, da se je ves dobiček našega dela stekal v žepe izkoriščevalcev. Naši pogledi so j asm: gospostvo naše države hočemo urediti tako, da bo dajalo vsemu ljudstvu v do-voljni meri vsega, kar potrebuje za življenje. Zato je država vzela gospostvo v svoje roke. Zdaj je interes vsakega posameznega in vseh širokih plasti ljudskih množic, da naše gospostvo dvignemo, razvijemo, da bo zmoglo zadostiti vsem potrebam ljudstva. Zato je treba razviti razne industrijske panoge, treba je ustvariti nove, treba je povečati proizvodnjo življenjskih sredstev in jo uravnati po potrebah ljudskih množic. To pa ne gre brez načrta. Zato pripravlja naša država splošen gospodarski načrt, ki bo uravnaval ves razvoj gospodarstva, proizvodnje, poljedelstva, trgovine pod vidikom ljudskih potreb in koristi. Načrt pa ne sme viseti v zraku, moramo ga postaviti na trdno podlago, na tako, da ga bomo lahko uresničevali. Gospodarji stare Jugoslavije so gradili industrijo po izgledih lastnega dobička in po ukazih inozemskih trustov, prav nič pa ne po potrebi ljudstva Jugoslavije samega. Zato pa na razvalinah anarhičnega gospodarstva stare Jugoslavije, ki ga je vojno razdejanje še bolj uničilo, nismo mogli takoj postaviti načrta za bodoči razvoj. Treba je bilo zgraditi vsaj osnove za možnost uvedbe načrtnega gospodarstva. Te osnove je postavilo delovno ljudstvo s tem, da je v silovitem delovnem poletu, v tekmovalnem prizadevanju, postavilo na noge našo industrijo in dvignilo proizvodnjo na višjo stopnjo od predvojne.
Dokler je pretežni del industrije v rokah privatnega sektorja, ni mogoče proizvodnje vključiti v načrt, zato je bilo vse delo ljudske oblasti usmerjeno k po-jačanju in organizaciji državnega in zadružnega sektorja. Brezz jasne slike, katera panoga industrije, katero podjetje ima za bodoči razvoj vsedržavni pomen, katero samo republiški in katero lokalni, brez predhodne grupacije po teh vidikih, ne more biti dobrega načrta za lepo dobo naprej. Brez mere, koliko stori dela-
Pretekli teden so se pričela po vseh krajih Slovenije predvolivna zborovanja, na katerih določajo člani Osvobodilne fronte kandidate v Ustavodajno skupščino. Najboljši borci za naše pravice in svobodo v času narodno osvobodilne borbe in neutrudni graditelji države sedaj, v
Eno od prvih predvolivnih zborovanj je bilo zborovanje v ljubljanski četrti Moste. Dvorana Deškega vzgajališča je bila slavnostno prirejena. Na odrn so visele slike Stalina, Tita in Kardelja, že pred določeno nro so se zbrali aktivisti OF iz Most, zastopniki delavcev, nameščencev, žena in mladine. To so bili demobilizirani borci, aktivisti in organizatorji OF ter najboljši delavci pri obnovi in gospodarskem utrjevanju naše države. Njihovega sestanka se je udeležil tov. Stane Kavčič, organizacijski sekretar CK KPS, da jim pokaže smernice ln naloge za prevoiivno kampanjo. V svojem govoru, ki so ga poslušalci večkrat prekinili z dolgotrajnim ploskanjem, je tov. Kavčič poudaril več stvari, katere morajo biti jasne slehernemu aktivistu, ki sodeluje v predvolivni kampanji. Vsi se še spominjamo nekda njih predvolivnih zborovanj in nekdanji!) kampanj za tega ali onega kandidata iz vrst zatiralcev — bila so polna obljub. Prešlo pa je že v tradicijo, da je ostalo le pri obljubah. Ko pa je govori! tovariš Kavčič o osnovah naše propagande, je naglasil, da moramo pokazati na dosežene gospodarske uspehe in perspektive za bodoči gospodarski in kulturni razvoj. Poudaril je, da ima zaslugo pri doseženih uspehih naše delovno ljudstvo, polno delovnega poleta in udarniškega duha, Pri naštevanju uspehov pa se ni posluževal navadnih fraz, temveč točnih številk in odstotkov. Tak način poročanja je priporočal za volivno kampanjo vsem aktivistom ter jim stavil za vzgled Sovjetsko zvezo, kjer se vsak državljan podrobno zanima za gospodarski razvoj.
Dalje je govora o naši vojski, ki je omogočila jugoslovanski delegaciji v Parizu, da se lahko tako odločno postavi v obrambo naših pravic. Na koncu je omenil še ostanke reakcije, ki skušajo s pub Umi parolami predati Jugoslavijo v roke tujim imperialistom.
Vzklikanje, ploskanje in odobravanje je zadonele po dvorani, k« je govornik kon-
vec dnevno, brez delovnih norm, je gospodarski načrt stavba na pesku. In končno brez zavesti delavca, da dela zase, za skupnost, da mora zato osvojiti nov odnos do dela, da teži k čim večji storitvi, da pristopa k novim delovnim metodam, da vnaša v produkcijo tekmovanje, kar vse naj dvigne in razvije novega delavca, udarnika, brez vseh teh stvari je gosspodarski dvig države daljni sen.
Danes so podane vse osnove, da pristopimo k načrtni zasnovi našega državnega gospodarstva. S tem pa so postavljeni granitni temelji neodvisnosti nove Jugoslavije in jamstvo lepše, srečnejše bodočnosti delovnega ljudstva. Ker smo sami gospodarji v svoji hiši pa pomeni tudi, da bomo tem prej dosegli blagostanje, čim več napora bomo dali za dvig proizvodnje življenjskih sredstev.
Zato morajo biti te volitve mobilizacija delovnih množic mesta in vasi za po-jačen delovni polet. Še več produktov, še večjo storitev, še boljšo kvaliteto izdelkov, še boljšo usposobljenost, še večjo delovno disciplino, to je geslo volivne dobe, ki naj se razteguje v novo obdobje po volitvah.
Slovensko ljudstvo je imelo v borbi proti okupatorju zelo malo pušk in topov. Toda imelo je drugačno orožje, to je enotnost, ki jo je predstavljala Osvobodilna fronta. V Osvobodilni fronti so se združile vse pozitivne, sile slovenskega naroda. Program Osvobodilne fronte je obsegal življenjske interese širokih plasti slovenskega ljudstva. Ta enotnost je koreninila v skupnosti osnovnih ciljev vsega ljudstva. Brez te enotnosti bi bila zmaga nedosegljiva. Z družbeno političnimi spremembami v času borbe in po njej, v pogojih ljudske oblasti je enotnost delovnih množic dobila še trdnejše, stvamejše temelje. Izven te enotnosti so danes samo sovražniki ljudstva, H pa skušajo razširiti svoje baze na škodo ljudske skupnosti. Naša nečuječnost so tiste odprtine, skozi katere se sovražniki skušajo vrivati v našo enotnost, naše napake so pa oporniki, na katerih osla-njajo svoje razbijaškp delo.
Zato morajo biti volitve 27. oktobra utrditev enotnosti Osvobodilne fronte. Brez Osvobodilne fronte ne bi bilo zmage, brez Osvobodilne fronte, brez^ enotnosti delovnega ljudstva ni dokončne izgradnje naše ljudske države na novih gospodarskih temeljih.
To so stvari, ki jih mora vedeti vsak delavec, vsak delovni človek pred volitvami	Drago KošmrfJ
Za kandidate v Ustavodaino skupščino se izbirajo najboPši iz ljudstva
V Ljubljani, v četrti Moste so izbrali za kandidata v Ustavodajno skupščino LRS tov. Edvarda Kardelja
dobi obnove — to so kandidati OF, ki jih izbirajo in določajo volivci na svojih sestankih. Ker so dokazali, tako v borbi, kot sedaj pri utrjevanju in nadaljnjem razvijanju pridobitev te borbe svojo predanost ljudstvu, jih ljudstvo določa za zastopnike svojih Interesov.
čal in so se pričeli aktivisti priglašati k diskusiji. Poln navdušenja je zastopnik sindikatov v imenu delavstva v Mostah izjavil, da bodo šli delavci enotno na volišče. Vdova padlega partizana je pozvala navzoče aktivistke, da- store vse, da se bodo odzvale volitvam vse žene iz Most. Mladinec je obljubil, da bo mladina volila enoglasno in z vesel jem tiste, ki so se borili za delovno ljudstvo.
Nato je sekretar četrti Moste pozval navzoče, da predlagajo kandidate. V dvorani je zašumelo. Od vseh koncev se je čulo šepetanje. »Tovariš Kardelj naj bo naš kandidat!« Misel in željo vseh je glasno izrekel delavec, aktivist OF: »Predlagal bi tovariša Kardelja za našega kandidata-« Vsi v dvorani so zaploskali in dolgo vzklikali ime tovariša Kardelja. Prav tako enoglasno je bil izvoljen tudi njegov namestnik Stopar Viktor, preizkušen borec za pravice delovnega ljudstva.
Na pripombo tov. sekretarja, da bodo ponekod imeli dva kandidata, so delavci takoj odločili, da tov. Kardelj, največji slovenski borec za svobodo in pravice delovnega ljudstva, ne more imeti protikandidata. Predno so se razšli, so zborovalci obljubili stoodstotno udeležbo pri volitvah, da tako izrazijo ljubezen in zaupanje tov. Kardelju — branitelju pravic narodov Jugoslavije.
Podobna zborovanja so bila tudi v dragih volivnih enotah. Aktivisti OF so izbirali najboljše, iz vrst borcev za svobodo delovnega ljudstva ter jih postavljali za kandidate v Ustavodajno skupščino LRS.
Na Taboru so izvolil; Miro Tomšičevo-Vlasto, neustrašno sekretarko OF v Ljubljani za časa okupacije. Na Viču so določili enoglasno dr. Marjana Breclja, podpredsednika vlade LRS. Votivna enota Be. žigrad-Siška je glasovala za Otona Župančiča, njegova namestnica pa je znana politična delavka Marička Kušlan. Predsednica Glavnega odbora AFŽ, Ocepek-Dovč Angela je izbrana v Polju, njen namestnik pa je tov. Jože Kačar. V Gresap-
Jugoslavija ne bo priznata nikakega diktata
Mirovna konferenca poteka še nadalje v znamenju boja med reakcijo
in naprednimi silami
Mirovna konferenca v Parizu je dosegla pretekli teden svojo kulminadija z glasovanjem o takozvani »francoski črti«, ki naj bi predstavljala nekak kompromis glede ju-goslovansko-italijanske meje, ki pa je v resnici le spretno prikrit manever, s katerim skuša anglo-ameriški blok uresničiti svoje, danes že precej razkrite imperialistične ciiije. Pred odločilnim glasovanjem o tej črti je pod vzela jugoslovanska delegacija v skladu s svojim doslednim stališčem, da mirovna konferenca ne sme vsiljevati svoje volje s preglasovanjem, temveč da je treba priti do sporazumnih odločitev, zadnji poskus za, pravično reštitev tega vprašanja. Predlagala je namreč, da se vprašanje jugoslovanske meje in svobodnega tržaškega ozemlja predloži v rešitev svetu štirih velesil, ki naj bi poskusil najti sporazuikno rešitev skupaj z Jugoslavijo. Nihče ne bo mogel očitati Jugoslaviji, da ni šla do skrajnih meja popustljivosti v cilju, da se vendar najde neka sporazumna rešitev teh toliko razpravijanih, a v bistvu tako jasnih vprašanj; šla je tako daleč, da se je odrekla celo delu svojega strnjenega etničnega ozemlja — zapadni Beneški Sloveniji — na ljubo miirnemu sporazumu. Njena delegacija v Parizu kakor tudi vsi naši narodi so upravičeno pričakovali, da bodo spričo tolikih žrtev imeli naši zavezniki razumevanje za naše pravične zahteve. Tembolj, ker so naši zastopniki obrazložili tako temeljito in Izčrpno vsak posamezen sektor, skoraj vsak kilometer meje, ki jo je predlagala Jugoslavija, da ni mogia hiti ena delegacija iz nasprotnega tabora podati kak protiargument, temveč so se vse zavile v brezmočni molk.
Pokazalo se je, da naša pričakovanja niso bila osnovana; pokazalo se je znova in „ tako jasno, kakor mogoče doslej še nikoli, da so vse delegacije iz anglo-ameriškega tabora samo eksponenti imperialistične politike teh velesil, da so dejansko le zastopniki reakcije lastnih dežel, ki upa s takšno politiko pridobiti na lastnih pozicijah. Potem, ko je bil odklonjen poslednji poskus Jugoslavije za sporazumno rešitev tega vprašanja, da se namreč preda v rešitev Svetu četverice, je bila izglasovana »francoska črta« z 12 proti 5 glasovom, dočim se je troje držav glasovanja vzdržalo. To je bilo torej zadnje dejanje v dvolični igri an-gioamerliške večine, ki nastopa na zunaj z donečimi demokratičnimi frazami, ki pa se pokaže na delu kot dušitelj pravic malih, resnično demokratičnih narodov. Jasno je, da jugoslovanski naroda ne morejo priznati krivice, ki jim je bila prizadeta s tem glasovanjem, zato je*tjugoslovanska delegacija kot resničen predstavnik volje svojih narodov dala po tem glasovanju naslednjo izjavo, ki jo je prečita! predsednik delegacije tov. Kardelj:
»Jugoslovanska delegacija ugotavlja z obžalovanjem, da je skupina držav, ki na tej konferenci predstavljajo večino, ostala pri svojem stališču, da hoče vsiliti, kljub naporom jugoslovanske in še nekaj drugih delegacij za sporazumno rešitev, svojo voljo narodom Jugoslavije in preprečiti znatnemu delu slovenskega in hrvaškega naroda osvoboditev izpod tujega jarma. Vlada Federativne Ljudske Republike Jugoslavije ne more priznati, ne sprejeti takega skle-
pa, ker je v nasprotju z osnovnimi pravicami narodov in posameznikov. Takšen sklep bi predal velik del našega ljudstva na ter* toriju, ki ga ono strnjeno naseljuje, tujemu jarmu —jarmu včerajšnjega napadalca. Jugoslovanska delegacija izjavlja v imenu jugoslovanske vlade s polno odločnostjo, da ne bo podpisala mirovne pogodbe z Italijo, ako bo temeljila na danes sprejetem sklepu, niti ne bo umaknila svoje vojske iz se-* verno,zahodne Istre. Jugoslovanska delegacija smatra, da v mirovni pogodbo z Italije ne sme biti nikakega diktata Jugoslaviji, temveč prijateljski sporazum in vzajemne zavezniško razumevanje. Ako se to ne doseže, bo s tem i samo jalova mirovna pogodba z Italijo, temveč tudi izredno slab vzgled za bodoče odnošaje med narodi.«
Ta zgodovinska izjava je bila vnešena ▼ zapisnik in bo ostala trajen dokument ▼ zgodovini diplomacije kot dokaz dosledne borbe junaškega naroda za svoje zedinjenje in za v t resnične demokracije.
Tudi če—di potek mirovne konference kaže isto sliko borbe med lažno demokracije m doslednim stališčem Sovjetske zveze glede obrambe miru in pravičnih interesov malih držav. To dosledno stališče je pokazale uspeh v vprašanju grških teritorialnih zahtev proti Albaniji, ki ga je morala umakniti sama grška delegacija pod težo nepo bitnih argumentov, ki so jih podali proti temu predlogu zlasti zastopniku Sovjetske zveze in Jugoslavije. S tem je bil zadan težak udarec vsej grški reakciji, Iti hoče ■ svojimi nenasitnimi! zahtevami po ozemlje svojih sosedov uspavati svoj lastni narod, da ne bi videl kaosa, v kateri ga je zapeljala blazna politika monarho-fašistov.
še posebno očtitno pa se zrcali ta boj v vprašanju statuta svobodnega ozemlja Trsta, iz katerega hočejo Anglo-ameriški imperialisti na vsak način napravili svojo vojno bazo ter jo držati v rokah s pomicčjo vsemogočnega guvernerja, ki bt imel spričo skromne vloge, pripadajoče po anglo-ameriškem predlogu ljudski skupščini, skoraj diktatorski položaj. Posebno značilne pa je v tem predlogu, da bi se mogel guverner v vsakem primeru obrniti za pomoč na komandante anglo-ameriških vojnih sil, kar izredno jasno osvetljuje vse lepe pripovedke o svobodi in nezavisncsti, o človečanskih pravicah in polnem samoodločanju tržaškega prebivalstva na svojem »svobodnem« ozemlju.
Jasno je, da bodo delegacije vseh resnično demokratičnih držav tudi nadalje vztrajale v svoji obrambi resnične demokracije in nezavisnosti vseh držav. Prav takio jasno ,pa je pozornemu spremljevalcu pariških dogodkov, da bodo tudi zastopniki reakcionarnih in imperialistično razpoloženih krogov skušali na vsakem koraku braniti interese svetovne reakcije, ki se je prav na tej konferenci pokazala kot tesno povezana in dobro pripravljena za svoje napade na vsa, kar je napredno ln svobodoljubno.
V tej luči moramo gledati tok razprav na pariški mirovni konferenci in s tega stališča moramo ocenjevati tudi velikanske napore vseh svobodoljubnih sil, Iti se tako dosledno bore za uveljavljenje načel prave demokracije.
Dr. Lev Svetek
Maršal Tito na
Vodja jugoslovanskih narodov, maršal Tito je obiskal mladino, ki gradi progo Brčko—Ranoviči in je imel na velikem zborovanju mladinskih delovnih brigad v Ra-potnici gov<xr, v katerem je med drugim dejal:
Povedati vam moram takoj, da nisem prišel sem zaitjo, da vam vlivam s Svojimi besedami novih sil, novega navdušenja za delo in da vas vzpodbujam k delu.! To vam ni potrebno. S svojim dosedanjim delom ste pokazali neizmerno vztrajnost, požrtvovalnost ter pripravljenost za vlaganje naj-večjih naporov pri izvrševanju nalog, ki jih je prevzela mladina, pa tudi,za izvršitev še mnogih drugih nalog, ki bodo posta vije. ne pred vas.
Dalje je dejal, da nad njenimi uspehi strmijo druge države. K nam prihajajo delegati in tuje delovne brigade, da bi se navzele našega navdušenja in da vidijo, kaj je in v čem obstoja pogonska sila, ki žene našo mladino naprej jn ustvarja iz nje neutrudljivega in vztrajnega graditelja naše srečnejše bodočnosti.
Maršal Tito je dejal, da uživa mladina vse zaupanje naših narodov, ki si ga je pridobila s svojo požrtvovalnostjo v vojni, zlasti pa z vzgledi delovnega junaštva, saj bo proti pričakovanju dogradila Mladinsko progo pred določenim rokom. Dejal je, da je prišel med mladino, da se z njo veseli doseženih uspehov jn pogovori v novih podvigih-
Mladina si aama ustvarja bodoče naloge. Začela je z velikim delom — z gradnjo Mladinske proge Brčko—Banoviči, ki jo bodo drugo leto zgradili še naprej do Sarajeva, kar bo velike važnosti, ker je Bosna bogata na rudah in gozdovih. Maršal Tito je izrazit prepričanje, da bo mladina v prihodnjem obdobju gradnje pokazala
ljn je izbran tov. Leopold Maček, sekretar ljudskega odbora ljubljanskega okrožja. Minister Leskošek Franc kandidira v eni izmed votivnih enot v Celju, v drugi pa so sklenili, da pošljejo prošnjo tovarišu Kidriču, da bi sprejel kandidaturo. Industrijski center Zagorje je izbral tovariša Marinka, predsednika vlade LRS. Koto.
Mladinski preši
totp vzglede vztrajnosti kot dosedaj. Deril je tudi. da je videl pri ljudstvu Ob progi, koder je hodil, veselo začudenje in ponos nad delom mladine in poudaril, da delo m tej progi ni samo gradnja novega, za gospodarstvo potrebnega objekta, temveč se na tej progi kujejo novi ljudje, ustvarja fie delovni kolektiv in prekaljuje in utrjuje bratstvo in enakost naših narodov. Naglasil je: »Vi, mlada generacija, imate večkratno nalogo in velike zasluge pr; utrjevanju bratstva in enotnosti-«
Ko je govoril o podvigih jugoslovanske mladine, je omenil tudi mladino naše Istre, Slovenskega Primorja jn’ Julijske krajine, katera s tolikim zaupanjem gleda na novo Jugoslavijo^ ter pribil, da bomo storili vse, da bo združena z nami.
Maršal Tito je poudaril, da stoje pred mladino velike in težke naloge, ki pa jih bo kljub nenaklonjenosti nekaterih elementov uspešno rešila. V prihodnjih letih moramo zgraditi železniške mreže in ceste, zgraditi moramo industrijo in izvesti elektrifikacijo- Letos so še težave zaradi pomanjkanja kadrov in strokovnih sil. toda tu, na Mladinski progi je delovna šola, kor vadnica novih kadrov- Prihodnje leto bodo stopali v vrste voditeljev gradnje naše dežele novi kadri in lahko verujemo, da bomo izvršili vse zadane naloge.
Ob koncu svojega govora je maršal Tito pozival mladino k vztrajnosti tudi v pridobivanju onih mladih ljudi, ki še dvomijo, da bomo premostili težave pri izgradnji dežele. Dejal je: »Naj jim bo vaš delovni polet in vaše delovno navdušenje za vzgled v vsakem kraju, kjer bivate in obenem v vzpodbudo, da vstopijo v vaše vrste in se vključijo v ta splošni delovni kolektiv, ki danes gradi novo Jugoslavijo.«
Do 14. oktobra bodo Izbrani kandidati po vsej Sloveniji, tako bo vse pripravljeno za volitve, »ki Imajo namen mobilizirati najširše ljudske množice za čim uspešnejšo Izvršitev težkih in odgovornih nalog, ki stoje pred nami« — kot je dejal tov. Marinko, predsednik vlade, na seji Glavnega odbora C1F.
Plačevanju članarine je treba posvetiti več pozornosti!
Vprašanje plačevanja sindikalne članarine ni le finančno vprašanje za organizacijo, temveč merilo zavednosti elanov organizacije in njihova osnovna dolžnost. S tem nismo rekli, da finančna stran ni važna, saj je članarina skoraj edino sredstvo, s katerim se vzdržuje organizacija in z njo vsa njena prizadevanja in napori, ki so posebno Pri sindikatih združeni z najrazličnejšimi nalogami. Zato je treba pribiti, da vsi tisti člani organizacije, ki ne plačujejo članarine, organizacijo s tem dejansko ovirajo pri njenem delo.
način moramo pričakovati od vsakogar, ki se odloči, da vstopi v sindikat, da storj tudi v pogledu plačevanja članarine svojo dolžnost. Člana, ki ne plačuje članarine, ne more opravičiti niti oddaljenost, niti razni podobni izgovori, ki imajo svoj vzrok vedno v tem, da takemu članu ni dosti do organizacije, ker je pristopil v njo zgolj iz špekulativnih namenov. Kljub temu mora iti briga podružničnih funkcionarjev — blagajnikov za tem, da pridobijo k plačevanju tudi te posameznike, v kolikor ti sploh še želijo ostati v organizaciji. V nasprotnem
vanja članarine v L polletju, tedaj dobimo sledeči rezultat:
Povprečno prijavljenih na mesec 121.849 Povprečno plačujočih na mesec . 94.326 Povprečno neplačujočih na mesec 27.522 Povprečno plačujočih v odstotkih . 78.2°/o Povprečno neplačujočih v odstot. 21.8% K neplačujočim moramo sicer prištevati tudi one člane, k; zaradi bolezni ali nezaposlenosti članarine ne plačujejo, vendar je ta odstotek majhen.
V juliju in avgusta letošnjega leta se je stanje na splošno popravilo. Pregled plače-
hegledpovprečno mesečno organiziranih in plačujočih članov v I.polklju 2Q46.
Beb polje. : /izplačujoči okni Črnopolje : plačujoči člani
0
1
1
I
ta
lil
Članov. 1375	2870	1437	640 16177 J6g7 5838	20% DSld 16677	858	3524	117A0	1347	6104	”	7^5	”	™ S S S)
Takole izglodajo naše Zveze v pogleda moči in plačevanja naročnine
ČLANARINA NI DAVEK!
Poleg tega, da mnogi člani naših organizacij zaostajajo v plačevanju članarine ali pa ga sploh opuščajo, se neredko dogaja, da mnogi člani ne računajo članarine od brut-to zneska vseh dohodkov. To se dogaja zlasti pri akordnih zaslužkih. Predvsem pa moramo ugotoviti, da je plačevanje članarine na splošno še vedno predmet razpravljanja in nerazumevanja. Tu ne mis'imo samo na one, ki ne plačujejo, temveč tudi na tiste, ki smatrajo članarino kot nepotreben izdatek in vedno znova »ugotavljajo«, da od tega prav za prav nimajo ničesar. Pravijo, da je nečlan deležen istih pravic, kakor sindikalist in podobno. Vzrok obstoja v tem, ker se plačevanje članarine v nekaterih podružnicah ni organiziralo pravilno, to je s pomožnimi blagajniki. Samo en blagajnik hrez pomožnih blagajnikov ne zmore vsega dela! Zato nastajajo razne težave, tako da se je naposled marsikje dogodilo, da so se člani in odborniki zadovoljili s tem, da so na sestanku sklenili, naj se članarina odteguje v pisarni, kakor davek. Če bi o tem količkaj razpravljali, tedaj bi lahko vsakdo prišel do ugotovitve, da je tak način plačevanja članarine nepravilen ter škodljiv za ugled organizacije.
Vprašanje plačevanja članarine so pravilno rešili le v onih podružnicah, kjer imajo uveden prostovoljni način plačevanja. To povzroča sicer precejšnje težave, na eni strani s tem, da je treba uvesti organizacijo plačevanja po pomožnih blagajnikih, na drugi strani pa zaradi tega, ker mora v tem primeru vsak član sam, prostovoljno in pravočasno plačevati pripadajoči znesek za članarino, toda baš to je osnovno merilo predanosti organizaciji.
DcsJej smo način odtegovanja opazili v tovarni usnja v Šoštanju, v tovarni verig ca Lescah, pri vseh močnejših podružnicah železničarjev, v tovarni Indus, pri podružnici ljubljanskega gledališča, ter do nedavnega tudi pri podružnici KID na Jesenicah in še kje. Mnogokje se je tej nepravilnosti pridružila še druga in sicer s tem. da so pri odtegljajih za članarino prišteli še prostovoljne socialne dajatve, za patronat in podobno, kar vse je prišlo pod navedbo: »Odtegljaj za članarino«.
Težko je razumeti, kako so mogli in kako Še morejo odbori podružnic pustiti v nemar t&ke nedostatke, pa čeprav se pri tem skli. eojejo na pristanek članov, katerih odločitev v tem pogledu izvira zgolj iz komod-nosti ter nezmožnosti pravilnega organiziranja plačevanja članarine s strani odbornikov. Če morejo n, pr. v Trbovljah rudarji na pravilen način plačevati članarino, zakaj tega do nedavnega niso mogli pri KID na Jesenicah ali kemični tovarni v Hrastniku? KMS iz Tržiča poroča 16. t. m., da se je plačevanje članarine dokončno uredilo s pomožnimi blagajniki, dne 22. avgusta pa port}ča KMS, Črnomelj, da so na podružničnem sestanku usnjarjev soglasno skleniti. naj se članarina odteguje v pisarni.
Navidezne težave, ki so združene s prostovoljnim plačevanjem članarine, ne morejo biti vzrok, da bi se ta še naprej odtegovala v pisarnah, kar je bilo že omenjeno na zadnji konferenci. Prostovoljno pl8-čevanje članarine ima med drugim tudi to prednost, da vzgaja člane sindikatov k prepotrebni disciplini.
ČLANI, KI NE PLAČUJEJO ČLANARINE, NISO ČLANI
Zaradi že navedenih vzrokov ter še drugih, ki ležijo v malomarnosti novih članov, sano morali napravit; pregled, koliko imamo članov, ki v pogledu plačevanja članarine ne izvršujejo svoje dolžnosti. Vzrok neplačevanja izvira prav gotovo iz pomanjkljive zavednosti novega člana. Na vsak
primeru se z njimi ne more računati in jih ne moremo šteti med člane. Na vsak način pa mora odbor storiti vse tako, da krivda v tem pogledu ne pade nanj, temveč na do-tične delavce in nameščence, ki bodo s tem dokazali, da jim ni do organizacije.
V	pogledu plačevanja članarine je Sekretar Glavnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije, tov. Ivan Božičevič napisal v Radu štev. 70 od 31. avgusta t 1. sledeče:
»Čianj sindikatov so oni, ki vršijo svojo člansko dolžnost napram organizaciji. Plačevanje članarine je eno od obveznosti, ki na najizrazitejši način dokazuje, ali je kdo član ali ne. Če je kdo prenehal s plačevanjem članarine, je prenehal bitj tudi član organizacije in ga- v nobenem primeru ne moremo uvrstiti med nekake »neplačujoče« člane, ker ti sploh ne obstojajo. To je v pravilih vsake organizacije jasno povedano.«
To stališče moramo smatrati za oficielno mnenje in odločbo Glavnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije in si ga moramo prisvojiti brez pridržka. Do sedaj smo v tem pogledu ravnali napak, odslej bomo govorili o članih in številu organiziranih le z ugotovljenega števila plačane članaiine. S tem se bo znižala dosedanja številka organiziranih, ki se je nanašala na vse, ki so pristopili k organizaciji, kar bomo pozneje tudi točno ugotovili.
K plačevanju članarine je treba pripomniti, da so te obveze oproščeni le člani za časa trajanja bolezni in nezaposlenosti. V kolikor kdo v enem mesecu vrši svoj posel recimo 14 dni, se mu odmeri članarina od zaslužka teh 14 dni. Vsi oni, ki brez vzroka ne plačujejo članarine, so po 8 tednih odpadli kot č'ani organizacije, kakor to predvidevajo pravila zvez.
PLAČEVANJE ČLANARINE V L POLLETJU 1946
V	naslednjem objavljamo grafikon,' ki zgovorno kaže stanje plačevanja članarine v I. polletju letošnjega leta.
Pri natančnejšem pregledu grafikona moremo ugotoviti, da je med prvimi desetimi zvezami pet zvez, katerih člani po večini niso delavci, kar je dokaj značilno. Če se nahaja na petem mestu Zveza železničarjev, je to zaradi tega, ker v večjih podružnicah odtegujejo članarino. Ker pa se je isti način uporabljal tudi drugod, razen pri rudarjih, kj zaslužijo v tem pogledu posebno priznanje, moremo le trditi, da so železničarji, katerih zveza je številčno najmočnejša, na prvem mestu glede plačevanja članarine.
Drugo, kar nas zanima, je odstotek neplačujočih. v tem oziru zadovoljujejo le prve štiri zveze, dočim so ostale, posebno Od 13, mesta naprej, ko znaša odstotek neplačujočih 25 in več %, v tem pogledu zelo na slabem. Skoraj se lahko čudimo, da se med temj nahajajo tudi člani Zveze denarnih, zadružnih in trgovskih nameščencev ter Zveze občinskih uslužbencev, ki je glede plačevanja članarine celo na 21. mestu.
Če napravimo povprečen pregled plače-
Za vedno so minuli časi, ko je bila kulturna zaostalost in nerazgledanost delavstva cilj uradne »prosvetne« politike in ostalega, tedanjim režimom služečega prosvetarstva. Danes do kraja ra-, zumemo ta zločinski cilj. Hlapec naj ostane hlapec, naj ne misli po svoji pameti, kajti le tako bo ubogljiv in poko-
vanja članarine v 8 mesecih nam daje sledeči rezultat:
Povprečno prijavljenih na mesec 125 858
Povprečno plačujočih na mesec . 106.289
Povprečno nep'ačujočih na mesec 19.569
Povprečno plačujoč. na mes. v % 84“/o
Povprečno neplač. na mesec v °lt 166/»
Iz gornjega sledi, da štejejo Enotni sindikati Slovenije ob koncu avgusta letošnjega leta 106.289 članov.
NE DELAJMO SI UTVAR O VISOKEM PROCENTU ORGANIZIRANIH, TEMVEČ PRITEGNIMO V ORGANIZACIJO VSE ONE, KI SO VOLJNI VSTOPITI VANJO.
S pravilno presojo, kdo je član sindikatov, je nastala tudi večja razlika med organiziranimi in neorganiziranimi delavci in nameščenci. S tem se nismo znebili le utvare o visokem procentu organiziranih, temveč smo si naložili novo nalogo, ki obstoja v tem, da privedemo v organizacijo vse one, ki so voljni v njo pristopiti. V tem pogledu je dala nekaj smernic že okrožnica Glavnega odbora ESZDN Jugoslavije štev. 2979 z dne 23. jul. t. L, ki poziva predvsem podružnične odbore, da storijo vse za čim večjo vključitev delavcev in nameščencev v sindikate. V Sloveniji je sicer število članov v stalnem porastu, vendar je treba reči, da je razlika med zaposlenimi in organiziranimi še redno velika. Že povprečno število neplačujočih na meesc, ki znaša 19.569, je visoko, k temu pa še pridejo delavci in nameščenci, ki stvarno še niso pristopili v organizacijo. Njih pa je vsaj še toliko, kolikor znaša število neplačujočih. Posebno tajništva zvez bodo morala polagati tudi na to dovolj pažnje s tem, ko bodo na podlagi številk, ki so na razpolago, vsak mesec sproti pregledala razliko med zaposlenimi in organiziranim; v njhovi zvezi.
ZAKLJUČKI
1.	Blagajniki naj v bodoče polagajo več pažnje navodilom višjih sindikalnih forumov glede plačevanja članame. Strogo je treba paziti na to, da bo član za tisti mesec, ko je plačal članarino, takoj prejel tudi znamkico.
2.	Odtegovanje članarine se mora odpraviti ter nadomestiti s pomožnimi blagajniki. Stvar podružničnega odbora je, da organizira plačevanje članarine ob določenpm času in na določenem kraju.
3.	K članarini se ne smejo prišteti nikakršne druge dajatve, tudi ne prostovoljne.
4.	Skrbeti je treba, da vključimo v sindikat čim večje število še neorganiziranih, ki morajo za to pokazati dovolj proste volje.
5.	Odslej se bo smatralo in pojmovalo število organiziranih le po številu plačujočih članov.
Federalni odbor ESZDNJ za Slovenijo soglaša z zgoraj navedenim stališčem in priporoča vsem sindikalnim forumom Slovenije, naj o vsebini in zaključkih razpravljajo na svojih sejah, sestankih in plenumih.
ren sluga gospodu! V ljudski demokraciji je stvar tudi v tem oziru bistveno izpremenjena. Prav zato pa vemo in čutimo na vsakem koraku, kako težke so posledice »kulturnega« nasilja preteklih dob. Zato postaja kultumo-prosvetno delo naših sindikatov najvažnejši delovni sektor. Le kulturno prosvetljen delavec,
Sindikalni tečaj trboveljskih rudarjev
politično in ideološko zgrajen in razgledan, bo doumel odločujočo vlogo delavskega razreda v družbenem dogajanju in razvoju, ter temu primerno opravljal svoje delo v skladu s pravicami in dolžnostmi, ki jih ima kot član tega razreda.
Vedno več sindikalnih forumov organizira razne tečaje, katerih edini cilj ni samo vzgoja dobrih sindikalnih funkcionarjev, temveč tudi.ideološko in politično zgrajenih delavcev, ki naj postanejo nosilci napredka na političnem, strokovnem in kulturnem področju.
Tudi sindikalna podružnica trboveljskih rudarjev je organizirala svoj sindikalni tečaj, ki se je pričel že' 16. julija 1946. Ni treba posebej podčrtavati pomembnost takega tečaja v Trbovljah, t. j. v enem naših največjih in najpomembnejših industrijskih centrov, ki mora postajati vedno močnejše žarišče resnične delavske razredne zavesti.
Predavanja na tem tečaju se vrše vsak ponedeljek dopoldan od 9. do 11. ure in popoldne od 18. do 20. Pred vsakim predavanjem poda predavatelj izčrpen pregled tekočih političnih dogajanj v svetu in doma. Temu pregledu, ki traja navadno 15 minut, sledi 45 minut predavanja, naslednja ura pa je namenjena diskusiji o osnovi, ki jo je podal predavatelj. Do
sedaj je bilo 20 takih predavanj. V dveh predavanjih se je obravnavala zgodovina Narodno osvobodilne borbe; 8 predavanj je zajemalo sindikalna vprašanja; 10 predavanj pa je bilo v okviru zgodovine VKP(b) in tekoče literature.
Predavanja so živa in zanimiva in so obiskovalci zelo zadovoljni. V ta tečaj se je prijavilo 120 tovarišev in tovarišic, rednih obiskovalcev predavanj pa je na žalost le 55. Petindvajset prijavljenih pa tečaja sploh ne obiskuje. Med obiskovalci je poleg sindikalnih funkcionarjev tudi precej delavcev, ki nimajo funkcij. Vodstvo tečaja je z obiskovalci zadovoljno, kakor tudi s potekom tečaja samega, M se bo nadaljeval, dokler ne bo predvideni program izčrpan.
Na vsak način je sindikalna podružnica trbovljskih rudarjev z organiziranjem tega tečaja pričela pomembno delo, katerega pozitivne posledice bodo prej ali slej vidne v vsem življenju trboveljskega kolektiva. Izostankarji pa bodo prej ali slej čutili zaostalost v politični in sindikalni izobrazbi in bodo takrat sami spoznali, da so zamudili lepo priliko, M jo nudi ta tečaj rudarskemu delavcu za dosego višje politične in ideološke stopnje.	M. B.
Prva konferenca gostinsko-turistične stroke Slovenije
Gostinsko-hotelska stroka je važen gospodarski in politični činitelj
Dne 27. in 28. septembra se je vršila v Deanu sindikatov v Ljubljani L konferenca . delavcev in nameščencev gostinsko-tuiistične stroke Slovenije. Poleg delegatov iz vse Slovenije in ostalih gostov sta prisostvovala konferenc; tudi tov. Hinič Peter, sekretar Centralne uprave gostinsko-turističpe stroke Jugoslavije in tov. Sta-bek Fabian, tajnik iste strcke za Hrvatsko.
Uvodno besedo je imel tov. Diazzd, predstavnik ministrstva za delo. V svojem govoru je prikazal zgodovinsko važen čas, v katerem živimo. Poudaril je velike pridobitve delavskega razreda ter potrebo po nadaljnjem upornem in požrtvovalnem delu za utrditev in nadaljnji razvoj naše ljudske države, ki je bila' priborjena s tolikimi žrtvama. Posebno važnost je polagal na bližnje volitve v slovenski parlament, ki bo nova pridobitev slovenskega naroda. Te volitve so ponovna manifestacija enotnosti jugoslovanskih narodov, ki je bila eden najvažnejših činiteljev, ki so slovenskemu narodu omogočili graditi svojo državnost. Te volitve pa naj nam bodo v vzpodbudo za čim uspešnejšo izvršitev težkih in odgovornih nalog, ki so pred nami, predvsem v pogledu dviganja gospodarske moči naše države.
Konferenco je pozdravil tudi tajnik Federalnega odbora ESZDNJ za Slovenijo tov. Jože Jurač ter tovariša Hinič in Stabek.
Politično-organizacijsko stanje
Tajnik Zveze hoteteko-gostinake industrije Slovenije, tov. Cizej Franc, je v svojem referatu podal pozitivne in negativne strani dela v podružnicah. Zveza delavcev in _ nameščencev hotelsko - gostinske industrije Slovenije šteje 1866 članov, kar predstavlja 95 % visega hotelsko - gostinskega osebja. V pogledu plačevanja članarine je hotelsko-gostinska zveza na 21. mestu med ostalimi zvezami, kar je vsekakor slabo spričevalo sindikalne zavesti. Zaradi malomarnosti podružnic, ki niso pošiljale točnih poročil, Je bil tajnikov referat v marsičem pomanjkljiv. Skupno število političnih sestankov je razmeroma zadovoljivo, po posameznih podružnicah pa dosedanje število nikakor ni zadostno. V pogledu tarifne politike bodo težkoče vse dotlej, dokler članstvo ne bo razumelo tega, da se z dviganjem plač položaj ne ho izboljšal, ker s tem rastejo tudi cene v gostinskih obratih. Politično-vzgojno delo članstva ni imelo zaželjenih uspehov.
Politično-vzgojno delo se n,i vršilo prepričevalno, požrtvovalno in z ljubeznijo, da bi bili sestanki zanimivi in dobro obiskani. Članstvo se ni zainteresiralo za študij marksizma in leninizma, čeprav imamo dovolj knjig in tudi sposobnih ljudi, ki bi prevzeli to nalogo. Vzgoji članstva se mora posvečati največja pažnja, da se utrdi med njim proletarska zavest m da bodo razumeli vse probleme, k; se pojavljajo v naši ljudski državi.
Tajništvo Zveze se je v začetku borilo z velikimi 'težkočami v pogledu članskih izkaznic iri kartoteke, danes pa je to urejeno. Povezava z višjimi forumi, kakor tudi dopisovanje in osebni stiki s podružnicami so se le dekma izboljšali. Povsod se opaža potreba po kadrih. KOZ Ljubljana deluje uspešno. Pridobil je na številu članstva, posvetil pa se je tudi vzgoji in delu na teranu. KOZ Celje ima sicer stike s tajništvom, zvišat," pa mora število sestankov in vestneje delati mesečne obračune. Ljubljanske podružnice dobro delujejo, zlasti gre pohvala podružnici št. 9, ki je dvignila število članstva od 70 na 132, le podružnice št. 5 je mrtva in ne pošilja nikakih poročil. Tudi poslovanje mariborskih podružnic je zadovoljivo, administracija je vzorne. Pač pa mora KOZ razgibati podružnico št. 7 in pritegniti v organizacijo še neorganizirano članstvo. Podružnica Bled, ki je bila v začetku slaba, se je 100 % popravila. Grajati pa moramo jfo-družnico Brežice, ki je popolnoma nedelavna. Podružnica št. 11 Ljubljana je napravila 2455 prostovoljnih ur v vrednost, 12.000 din. Da se bodo v bodeče dosegli čim večji uspehi, bo treba posvetiti vso pažnjo zlasti manjšim, šibkejšim podružnicam.
Norme dela so baze tekmovanja, zato je
nujno, da se postavijo.
Socialno-politični položaj se je v primeri s staro Jugoslavijo temeljito izpre-menil. Prej se zaradi protiljudskih režimov delavci in nameščenci gostinske stroke niso mogli organizirati. Vajenci so se brezvestno izkoriščali, rnnes pa imamo Enotne, sindikate. Osebje gostinske stroke je enakovredno osebju drugih strok ter mu je zajamčena lepša bodočno^.
V prvomajskem tekmovanju m je dele
znatno izboljšate
V prvomajskem tekmovanju so delati po načrtu, zato so dosegli lepe uspehe. Iz-
boljšala se je delovna disciplina, poglobilo pa se je tudi toverištvo med članstvom. Higienske razmere so se 1€0 % izboljšale, članstvo je napravilo 11.731 prostovoljnih ur, za fond prvomajskega tekmovanja so napravili 5825 ur. prostovoljnega dela na terenu se je udeleževalo 50 % članstva. Za KP, Mladinsko progo itd. so nabrali 406.570 din. V pogledu prijaračevanja so da-egli 80 % izboljšanje, prav tako pa so pazili, da ni zahajala v lokale mladina izpod 17 let brez nadzorstva ter ni dobivala alkoholnih pijač. Tudi administrativno delo se je za 100 % izboljšalo. Udeležba sestankov in političnih ur se je dvignila za 90 "Ve, kulturno-prosvetno delo pa je preseglo prejšnjo višino za 300 %>.
Pri kultumo-prosvetnem delu se kljub uspehom še vedno pozna vpliv preteklosti. Vendar pa se je ugotovilo, da so imele podružnice poleg političnih ur, sestankov, bralnih krožkov in odborovih sej tudi tečaje. Tako je imel Krajevni odbor zveze Ljubljana trimesečni tečaj. Članstvo je naročeno na dnevno časopisje. »Delavska enotnost« ima med delavci in nameščenci gostinsko-turistične industrije 700 naročnikov, na razne revije pa je naročenih 106 članov. Podružnice imajo tudi 20 Sten-časov. Opaža se, da je premalo udejstvovanja v fizfculturi, čeprav je za gostinsko osebje velike važnosti, ker je uslužbeno v prostorih, kjer se mnogo kadi.
Tildi sna osebje gostinsko turistične industrije mora veljati 8 urni delovnik
V diskusiji ee je mnogo govorilo o delovnem času, ki je bil ponekod nad 8 ur, kar pa ne odgovarja zakonu. Ce velja za. vse ostale delavce, mora veljati tudi za delavce in nameščence te stroke Suroi delovnik, sicer je udejstvovanje na kulturnem polju onemogočeno. Diskutant; so naglasili tudi potrebo po izvajanju uredbe o plačah, da se t^ko izključijo napitnine. Preprečiti se mora izkoriščanje uslužbencev, kjer je premalo osebja je treba nastaviti novih meči. Primer brezvestnega izkoriščanja je v gostilni Žitnik v Ljubljani. Gostilničar kljub temu, da je lastnik treh hiš in še posestva na Dolenjskem, še čisto po starem kapitalističnem sistemu izkorišča svojo uslužbenko in jo zaposlujejo pozno v noč. Podružnice so zagrešile veliko napako v tem, da nisp zaslužnih in požrtvovalnih delavcev nagrajevale in jim dajale priznanje, ki jim gre. Zato gostinsko-turistična stroka nima udarnikov, ker se j:m ni posvečalo pažnje, kljub temu, da je mnogo predanih, priznanja vrednih tovarišev. Vse napake morajo sindikalne podružnice seme reševati, k delu morajo pritegniti tudi cfo-ratovodje, kajti vsi se morajo zavedati, da so del skupnosti, za katero so dolžni delati. Obrati se morejo truditi, da goste čim boljše in čim cenejše postrežejo. Predvsem mora dobro in pravilno poslovati državni sektor, na katerega ima uprte očj privatni, ki bi vsako napako epazil in jo uporabil v svoje namme.
Na konferenci so sprejeli vrsto
sklepov, da bi se izboljšalo delo
Ob zaključku konference so sprejeti med drugimi sledeče sklepe: V bodoče bo treba posvetiti naj večjo pažnjo politični, strokovni in kultumo-prosvetni vzgoji članstva, da bo organizacija vsestransko močna. Strokovni člani bodo svoje znanje tovariško prenašali na' mlajše člane in napovedali neizprosen boj vsekemu, ki bi poskušal razbijati nošo enotnost. V norem družbenem redu bodo delovnemu ljudstvu ob priliki oddiha nudili vse, kar bo v njihovih močeh, da bo sleherni delavec čutil, kako nova -država skrbi za delovnega človeka Vso pozornost bodo po-svetili menzam, da bodo imele dobro in ceneno hrano. Podružnice bodo v sporazumu z upravo podjetja postavile delovne norme. Vso pozornost je treba posvetiti mladini - vajencem, k; se morajo politično kot strokovno podkovati, da zavzemajo pravilno stališče napram gostom. Poskrbelo se bo za to. da se bodo mladi kadri vzgajali le v takih obratih, kjer jim bo dana možnost temeljite izobrazbe. Pri reševanju problemov se bodo naše podružnice posvevtova-ie s podobnimi organizacijami ostalih republik, da bodo zagotovile svojemu članstvu vse pravice, ki mu jih nudi noša. ljudska oblast
Zaključno besedo je imel sekretar Centralne uprave gostinsko-turistične industri* je Jugoslgavije Hinič Peter, ki je dejal, da je bila konferenca plodna, vprašanje je 1®» kako bodo podružnice izvajale njene sklepe in smernice. Poudaril je, da se bodo dosegi; ogromni uspehi m bodo delavci te nameščenci gostinsko - turistične industflj® Slovenije na prihodnji konferenci lahko 9 ponosom navajali, svoje uspehe in tudi udarnike, če bodo. delale podružnice P° navodilih konference.
I
I
Qlavna dela na cesti
Lfubifana-Je&ica so končana
oti Anici in jo skušal potegniti iz moje prisotnosti. Postalo je nevzdržno in morali sva končati.
Pred mojim odhodom je bilo nešteto besed, ki so le potrjevale prvo ugotovitev. In kaj bomo potegnili iz tega?
Omenjena delodajalka krši osnovne postavke, da ne sme biti izkoriščanja človeka po človeku. To je eno. Drugo pa je, da krati Anici vse pravice, ki jih ima
kot taka. S tem ovira njen strokovni in
duševni razvoj. In slednjič, tak odnos, ki ga ima gospodinja napram svoji pomočnici sega v navadno ustrahovanje, kar nima nobene podobnosti s seranjim časom.
Držimo se zatrdila tov. Ministra in bomo obravnavali vsak poskus nepravilnega postopanja z ozirom na uredbe in človeško pojmovanje.	N. V.
Vsak dan novi udavniki -
vsak dan višja pvtzvodnia -nove iovavne raste o


in Žabjek Marija, prva za 28 %, druga za 30 % in tretja za 25 %.
Udarniki litijske predilnice pa ne drže svojega znanja in izurjenosti v tajnosti, marveč ga z uspehom predajajo svojim tovarišem in tovarišicam, ker vedo. da bo le tako delo doprineslo tovarni vedno nove uspehe in s tem koristi vsemu delovnemu ljudstvu v Jugoslaviji.
Tovarne gradimo s hitrostjo, ki je presegla vse dosedanje primere.
V nedeljo je bila že ena prireditev v fra-st junakom dela — proglasitev udarnikov na Vrhniki. V še ne popolnoma dokončani dvorani nove tovarne usnja, ki jo gradi »Gradis«, je bila izrečena po-hvala in zahvala njim, ki so v veliui meri pripomogli. da je podjetje »Gradis« ne samo izvršilo, ampak dalbko prekoračilo svoj delovni načr-t. Njihovo delo je prikazal direktor »Gradisa«, ing. Valentinčič, ki je dejal, da je z novim načinom dela prihranjeno državi 4 milijone dinarjev, program pa prekoračen za 3 mesece. Načrt je bil- namreč predviden do marca 1947, po zašlugi udaru kov in požrtvovalnega dela delavstva pa je že izvršen in sedaj izpolnjujejo že drugoletni program. Vodja stav-bišča, eden izmed udarnikov, tovariš inž. Ferjan Marjan, je uvedel namreč popolnoma nov način gradnje, kj se je sijajno obnesel. Vsa stavba se gradi brez opažne gradnje, s čimer se prihrani mnogo lesa in časa ter je delo mogoče opraviti z nestrokovnjaki. Betonski slebr, in stropi se grede posebej, izven zgracbe, komor se že izgotovljeni samo nsmestijo in zalijejo. Pri tem načinu dela .ge šted; tudi železje, ker je tovariš Ferjan iznašel tudi nove železne konstrukcije, ki jih tu prvič uporabljajo.
Novi udarniki, proglašeni zaradi požrtvovalnega dela na cesti Ljubljana—Ježica
Štiri km dolga cesta Ljubljana-Ježica Je odprta in izročena prometu.
Ministrstvo za gradnje je letošnjo potil ad poverilo Direkciji cest nalogo, da to Važno cesto, ki je že v stari Jugoslaviji Imela dnevno nad 5000 ton avto-prome-ta, čim hitreje dovrši, čeprav je bilo po Vojni nebroj ovir, ki bi opravičevale za-tiudo. V juniju je gradbeno vodstvo pričelo z deli, julija so že tlakovali. Skopati k) morali 40.000 m3 materiala, pripeljati 600 vagonov kock in robnikov, saj je površina tlaka velika 25.000 m2. Rok, v katerem naj bi bila cesta v glavnem dovršena, je bil kratek. Po projektu bi motilo biti delo končano 15. novembra. Ra-teme se, da se je delavstvo in vodstvo teudilo, da bi določeni rok še skrajšalo, Čeprav je bilo veliko težav. Gradbeno Vodstvo je pričelo graditi brez vseh potrebnih naprav, kajti podjetje je mlado te to je bila prva naloga te vrste, ki jo k Direkcija cest prevzela nase. Vse stro-h in orodje so nabavljali potem, ko je telo delo že v teku. Sprva pa ni bilo niti delavcev, Le polagoma so se zbirali v delavski koloniji ob cesti. Prišli so iz raz-tenih krajev, od Prekmurja pa vse do tetre. V čednih hišicah delavske kolonije *o imeli preskrbljeno udobno stanovanje zračne spalnice, skupne jedilnice in tkupne kopalnice.
Vsa bližnja in daljna okolica je z Zanimanjem sledila gradnji 15 km široke ceste na črti Maribor-Trst. Neštetokrat so v prostem času prišli uradniki te nameščenci iz pisarn, da s krampi in tepatami v rokah pospešijo delo. S terenov Vič, šiška, Mošte, Bežigrad in Ježica ®° prišli, prav tako nameščenci raznih Ministrstev, pomagala pa je tudi mladinca brigada Vere Šlandrove. Ker so poteg tega prvoten načrt nekoliko spremeni in hiteli predvsem s tlakovanjem J in pol m širokega srednjega dela, je bila cesta izročena prometu že prvega
oktobra — 45 dni pred določenim rokom.
Slovesna otvoritev se je vršila na skrajnem koncu ceste na Ježici, pri »Ruskem carju«, kamor so v povorki prišli delavci in inženirji. Tu jih je pozdravil in se jim zahvalil pomočnik ministra za gradnje, tov. ing. Marjan Tepina, ki je razdelil 7 tovarišem:	Lipeju Janezu,
Omerzi Pavlu, Čadoniču Juriju, Jeršaku Francu, Novaku Francu, Babiču Benjaminu in Predonzanu Jordanu, udarniške legitimacije. Ti tovariši so delali po 307o nad običajno normo. Nadalje je bilo nagrajenih še 27 tovarišev, 8 pa pohvaljenih.
Tovariš Tepina je svojem govoru naglasil tudi politično vlogo te ceste, ki je, skupno z drugimi gradnjami v Sloveniji, najboljši odgovor vsem godrnjačem, ki še vedno nočejo priznati, da gredo naši delavci na gospodarskem polju od zmage do zmage.
Nato sta delavcem spregovorila tov. Leo Kovačič, pomočnik ministra za delo in predsednik Enotnih sindikatov Slovenije tov. Tone Dolinšek, ki je poudaril važnost sindikatov pri organizaciji dela na tej cesti.
Posebno tople besede pa je ob tej priliki v imenu delavcev spregovoril tov. Alojzij Cestnik, cestni nabijač iz Turnišča pri Ptuju. V preprostih in prisrčnih besedah je pokazal na skupni napor inženirjev, delavcev in nameščencev, ki so se enako trudili, da bi vestno, hitro in dobro opravili delo. »Reakcija v svetu bo lahko razumela, da pri nas ne bo mogla več ne sejati, ne žeti.« S temi dami je zaključil svoj govor, ki so ga delavci večkrat prekinili z navdušenim ploskanjem.
Cesta na Ježico je nova zmaga naporov naše ljudske oblasti, ki se je že po enem letu svobode lotila in izvedla nalogo, katero je stara Jugoslavija reševala 20 let, pa je ni rešila.
Razkrinkali bomo vsako protizakonito delo
Po osvoboditvi, ko se je pričelo obnavljati delo v tovarnah, je bilo večini de.av-stva jasno, da bo mogoče obnavljati in graditi le tedaj, če bo steni pri svojem delu vsak to, kar more in ne samo, kar mora. Delavci so vedeli, da je od njihovih rok, ko obnavljajo tovarne in strežejo strojem, odvisna vsa naša bodočnost. Pojavili so se prvi udarniki in za njimi novi, vedno več jih je bilo. Z intenzivnim delom in novimi načini dela so dvigali proizvodnjo, nekateri po cele desetine odstotkov nad stare norme, drugi pa so z genialnimi domislicami ter z novokonstruiranimi stroji dvignili proizvodnjo za več sto odstotkov ter tako olajšali in pospešili delo, mnogotera^! pa celo preprečili zastoj obrata, ki je grozil zaradi manjkajočih priprav in strojnih delov.
Delovni elan, ki se je pričel v naših tovarnah po osvoboditvi, pa ni popustil, temveč traja dalje in se vedno bolj krepi. Kjer koli se dela, kjer koli se gradi, povsod je prva misel delavcev, kako bi se opravilo delo hitreje in boljše. Da pridejo do novih načinov dela, da čim bolj prekoračijo normo — za to jim ni žal ne časa ne truda, saj vedo, da s pospešeno proizvodnjo prištedijo državi mnogo stroškov, ljudstvu pa pripravijo vsak dan več proizvodov. Zato se krog udarnikov vedno bolj širi in ni čudno, da so samo v nedeljo 29. septembra proglasili udarnike kar na dveh krajih:	v litijski predilnici in na
Vrhniki, kjer gradi »Gradis« usnjarno.
V Litiji je bila proglasitev udarnikov in razdelitev udarniških legitimacij zvezana s slovesno prireditvijo, ker so ob tej priliki razvili tudi sindikalni prapor.
Litija se Je odele v zastave in zelenje. Iz Trbovelj je prišla rudarska godba, iz Kranja so prišli čestitat predilcem njihovi
V novi družbi ni več mesta za nazadnjaške nazore nekaterih brezvestnih gospodinj
Ni potrebno obujati spomine na nekdanji položaj gospodinjskih pomočnic. Če \ priznali iskreno ali ne, vsi vemo, da je tea gospodinjska pomočnica smatrana ] tet manjvredno bitje pa če vzamemo v Obzir:
1.	Delo samo.
2.	Odnose med njo in delodajalko.
3.	Njene pravice.
4.	Njeno plačo.
Danes pa, ko je v novih uredbah ter ^ zakonu o socialnem zavarovanju in teidikatu našla največjo zaščito s strani teše nove oblasti, se je šele začela zajedati, da spada tudi ona med enakopravne člane človeške družbe.
Po izjavi tovariša Ministra za delo se te naša ljudska oblast borila za eksistenco vsake posamezne, če bo to poka-tela potreba.
, Taki ukrepi so izzvali med reakcionar-jteni in skrajno nezavednimi delodajal-temi odpor v raznih oblikah:
a)	Smejijo se ter upajo, da bomo odstopili od teh uredb. Mi pa izjavljamo, te bomo dosledni pri vseh točkah in postopali proti vsakemu nepravilnemu rav-tenju.
b)	Ne dovoljujejo udeleževati se sestankov.
c)	Celo odpuščajo iz službe.
Prime.ra, ki jih bomo danes neusmi-
teno razkrinkali, bosta pokazala še dru-jte prestopke, ki jih delajo brezvestni
i Pri gospodinji kavarne »Tabor« dc ‘°varišica Kastelic Marija. Kaj dela? F .Pravlja prostorno stanovanje in včas Jtea. Ob četrtkih popoldne ni prosta, ^ nedeljah od 14. do 19. ure, da mo ^daljevati delo v lokalu, ki traja t v° Polnoči ali do ene po polnoči. Ure; ^nje tega lokala spada v njeno dolžno; cim pa je prijavljena le za delo v sl Vanju. Ima mesečno plačo 600 din.
J*0 je prejela- člansko izkaznico, jo gorila gospodinja, naj nikar ne n to’i , j' bo kdo dal več plače, če ir ter® ■ ni?° ter da se ljudje celo brani ^tetjiemat* v siužbo take, ki so v sini
ka!^" Kastelčeva se je bala in vrnila je »*C0’ Ko so jo klicali na sindikat,
»°spodinja naročila, da ne sme pot

dati, da dela tudi v lokalu, ker za to delo ni prijavljena.
Kaj vidimo iz tega? Ta gospodinja je naredila tri prestopke:
1.	Z omalovaževanjem sindikata je pokazala svoj nepravilni odnos do naše ljudske oblasti in željo, da se ne bi tudi gospodinjske pomočnice dvignile v boljše življenje.
2.	S tem, da ni prijavila tov. Marijo Kastelic, da dela tudi v lokalu in ji daje plačo izpod določene višine, je šla preko vseh uredb in zakona.
n.
Pri Cerer Mariji, Tabor 2, dela tov. Cvelber Anica. Kaj se je našlo v tem primeru, bodo objasnile naslednje vrstice:
Želela sem govoriti z Anico. Izrazila sem svojo željo skozi zamreženo okno. Za njim je bila kuhinja, gospodar, gospodinja in Anica so stali v njej. Gospodinja me - je povabila precej presenečeno, naj vstopim. Vztrajala sem na tem, da pride Anica k meni. Tedaj sem spoznala z njenega obraza, da se nečesa boji, in da hoče na vsak način preprečiti najin razgovor med štirimi očmi.
Po trdem odporu je končno težko privolila. •
Malo, slabotno in bledo dekletce se je naslonilo na vežna vrata in uprlo svoje žalostne oči vame. Vprašala sem jo, če morda pozna katero' iz domačega kraja, ki bi hotela nastopiti službo.
Tedaj se je odtrgalo od vežnih vrat tisto revno telesce in Anica je proseče dahnila: »Saj bi tudi jaz šla odtod!« Ne bi potrebovala nobenih odgovorov več, v tistem trenutku sem zvedela vse. Zasmilila se mi je, stisnila bi jo k sebi, saj je še čisto otrok!
Skozi zamreženo okno je zahtevalo: »Kaj pa je, saj se lahko tukaj pogovarjate z njo!« Skušala sem jo prepričati, da je tudi Anica svoboden človek in lahko govori z menoj. Ni utihnila, a midve sva nadaljevali.
Dela vse, kar je treba pri dveh ljudeh, seka tudi drva. Na sestanke ji ne pusti, zabranjuje ji sploh s kom govoriti. Plačevala ji je do nedavno 150 din, sedaj pa ji je dodala 50 din, tako da ima 15-letna Anica 200 din mesečne plače.
Zopet naju je prekinilo godrnjanje. Nestrpnost in neki strah se je stezal
Pod razvitim praporom so se zbrali novoproglašeni udarniki iz litijske predilnice
tovariši iz »Inteksa«, iz Ljubljane jim je prinesel pozdrave predsednik tajništva Zveze tekstilcev, tov. Prezelj Anton, slovesnosti pa so se udeležili tudi lahkoatileti iz Ljubljane,
Po slovesnem razvitju .prapora na Glavnem trgu v Litiji Je tov. delegat poklical 13 delavcev in delavk, da jim da priznanje in izreče zahvalo za njihovo požrtvovalno in iznajdljivo delo, zaradi katerega so prejel; naziv udarnikov. Pred novim sindikalnim praporom ki bo odslej naprej vodil delavstvo še k novim podvigom in uspehom, so se zbrali trije ključavničarji, tovariši Brove Anton, Adamič Ivan in Juhant Martin ter železostrugar Likovič Franc. Vsi štirje imajo velike zasluge, da je tovarna .ves čas nemoteno obratovala. Sami so namreč rešili problem stročnic, ki jih je pričelo zadnje čase primanjkovati. v stari Jugoslaviji so namreč stroje, ki so izdelovali te stročnice, uvažali iz Nemčije, kar pa sedaj seveda n; mogoče. Preostajalo ni _ drugo, kot da napravijo tak stroj v tovarni sami. Omenjeni tovariši so pod vodstvom tov. Brovča izdelali stroj brez kakršne koli tuje pomoči in brez vsakega uvoženega materiala. Na ta način So rešili enega ianed najvažnejših problemov v tova-mi.
Zaradi iznajdljivosti pa je prejel naziv udarnika tudi tovariš Cvetežar Avgust, ki opravlja v tovarni delo mojstra. Tovarna bi morala v najkrajšem času ustaviti nekaj strojev, ker ni bilo na razpolago valjčkov, k; jih je bilo mogoče prej dobiti prav tako le iz inozemstva. Tov. Cvetežar je izdelal nadomestne valjčke, ki prave prav dobro nadcmestnjeJo in tako ni bilo potrebno ustaviti niti enega stroja. Na podoben način je rešil problem pogonskih jermenčkov. Tudi pomanjkanju kleja je odpomogel na^ ta način, da ga je pričel sam izdelovati, s čimer je rešil tovarno zastoja.
Udarniške legitimacije Je prejelo tudi osem predilk. kj so visoko prekoračile normo ter se pri delu tudi drugače izkazale Tovarišica Majis Marija je prekoračila normo za 30 %. Pri delu je zgled vsem ostalim, prav tako tudi njen stroj, ki — vedno čist in v najlepšem redu, odkar dela ona pri njem — ni imel še nit; ene okvare.
Da lahko postanejo udarnice tudi tovarišice, ki so prišle v tovarno šele pred kratkim. je dokazala tovarišica Skubic Marija, ki je dvignila proizvodnjo za 25 % nad normo, čeprav dela samostojno na stroju komaj dva meseca Tovarišica Marn Ana je prekoračila normo za 30 % in zmanjšala odpadke na minimumi Istj uspeh je dosegla tudi tovarišica Elirin Lilika, Komaj 18 letna Muljavec Štefka je dosegla 25 % nad normo. Nadalje so prekoračile normo tovarišice Napret Murija, Janežič Marija
Ker so se sijajno obnesle, jih bodo odslej uporabljal; pri gradnji vseh industrijskih zgradb.
Udarniik Berglez Jcžef je kot delovodja stavbišča sprovajal vse inženirjeve teoretične zaključke v stvarnost. Delo je pričel brez kakršnega koli profesionista, danes pa ima oko!; sebe že nov kader sposobnih delavcev. Ostali udarnik) so: tovariš Krage‘j Edvard, ki je kot delavec na stavbišču prekoračil normo za 20 %, kasneje pa kot skladiščnik uvedel knjigovodstvo, k; ga. do tedaj sploh ni bilo; Ogrin Franc se je izredno izkazal zlasti pri odranju :n opaže-vanju. Postavljeno normo je prekoračil za eno tretjino. Tovariš Gruden Franc pa skrbi za popravilo strojev. Po njegovi za; slugi je to eno izmed redkih stavblšč, kv nimajo zastojev zaradi stalnih okvar pri strojih. Vsa popravila izvrši na licu mesta in to na tako spreten način, da šo kasneje možne le okvare manjšega značaja.
Ta-ko bo to skupno delo, ki ga opravljajo delavci in vodstvo tovarne z enako skrbnostjo, vztrajnostjo in požrtvovalnostjo, pripomoglo, da bo tovarna, ki bo zaposle-vala okrog 600 delavcev, dograjena v rekordnem času daleč pred predvidenim rokom. Na proslavi njihovih udarnikov je upravič.eno dejal predsednik Enotnih sindikatov Slovenije, tov. Tone Dolinšek, da je to udarniško grajena tovarna.
Iniciativa delavcev lahko prištedi ljudski državi velike vsote denarja
V	starem objektu te tovarne, ki nemoteno obratuje medtem, ko grade novo tovarno, je bil dne 19. septembra proglašen za udarnika tovariš Okrajšek Franc, ključavničar. Kot zaveden delavec je posvetil vse svoje moči in znanje za napredek naše domovine.
V	strojarni, kjer namakajo kože v čreslovino, apno in kemikalije, imajo velike bazene, iz katerih se mora odvajati voda, ki je pomešana z odpadki čreslovine, dlakami in z drugo nesnago.
Do sedaj so za ta dela uporabljali nemške črpalke, ki so se zaradi nečiste vode pogosto pokvarile, kljub tanu, da je bilo za čiščenje te vode narejenih več prekatov z rešetkami. Neštetokrat je pregorel elektromotor, ker je zastala črpalka, v kateri so se nabrali odpadki in dlaka. Očistiti pa so morali poleg tega vsako nedeljo' vse bazene. Za to umazano in smrdljivo delo so rabili šest delavcev, ki so delali po 10 ur, katere so moral; plačati s 100 % nadurami.
Tovariš Okrajšek, ki je pozna! vee te* koče tega umazanega dela, je dolgo premišljeval. kako bi se spremenil način čiščenjem
Končno je sam naredil načrt in nato tudi sam v prostem času izdelal črpalko, ki ahko ■ brez škode in okvar opravi vse delo. Ko bo montirana ta črpalka, bodo odpadli vsi prekati z rešetkami, ker čipalka izčripa vso vodo z nesnago vred. Pri isti uporabi energije ima trikratni učinek. Prejšnja je izčrpala v minut; 400, sedanja pa 1200 litrov vode. Odpadlo bo tud tedensko čiščenje prekatov, kanalov in čistUn h naprav. Dva delavca bssta odslej le s čisto vodo izplaknila vsakih štirinajst, dni kanale.
Udarnik Okrajšek je tako prihranil tovarni letno preko 66.000 dinarjev, ne da bi pri tem računali obleko, ki se pokvari, in vse potrebno orodje, ki se pri delu cbrabi, in tudi pogosto popravilo črpalke in elektromotorja pr; tem ni všteto.
Nove črpalke bodo odslej uporabljali v vseh usnjamah, izdelovali pa jih bomo dcma.
Razume se, da je tovariš Okrajšek dobil od podjetja in podružnice priznanje ter je po pravici proglašen za udarnika.
Naše organizacije na prostovoljnem deliš
Iz Zagorja: . Strojni oddelek in eiektro-obra-t rudnika Zagorje je organiziral delo na Trojanah in St. Gotardu, 51 tovarišev in tovarišic se je že ob 5- uri zjutraj odpeljalo na delo- Kleparji -to v obeh vaseh popravili gospodinjam vso posodo, drugi pa tud; niso zaostajali z delom, saj se je popravilo mnogo poljskega orodja, slamoreznic, strojev, verig, sekir itd- Podkovali so tudi 8 kom in razdelili med revne prebivalce vasi 30 komadov motik. Skupno je bi'o opravljenih 612 delovnih ur-
Iz Maribora: č;ani sindikalne podružnice Delavnice Drž. železnic. Uprave cest in Narodne imovime v Mariboru to delali v Kapli. ze ob 4.30 zjutraj so se odpeljati čez Dravo proti Koroški- Radi slabe ceste so se peljali le do Gradišča. Tam pa sv jih že čakali domačini iz Kaple s kmečkimi vozovi in naložili potrebno orodje, ki so ga delavo Ln nameščenci pripeljali s seboj-
Zidarji so imeli deti dovolj- Pleskarji to prepleskali šolske sobe. kleparji pripravljali žlebove za streho, kovači, varilci, ključavničarji in mehaniki pa so popravljali razno kmečko orodje in stroje. Tudi urarja in brivca so imeli s seboj. Urar >e popravil 18 ur, brivec pa je polepšal vaške fante in može. Navzoč ie bil tudi zdravnik dr. Zor. jan. ki je izvršil 19 natančnih pregledov-
Dela pa je kljub temu ostalo še mnogo in zato so delavci in nameščenci sklenili, da kmalu zopet obiščejo vas- Po končanem delu je tov- Pievanč stopil na svojo delovno mizo in razložil zbranim kmetom pomen prostovoljnega dela. Podal ie zunanje in notranje politični pregled in razložil vaščanom zgodovinsko važnost volitev v prv; svobodni, slovenski ljudski pariameot, ki se bodo vršile 27. t. m.
Boreči: Po vzgledu drugih opekarn se je tudi opekama v Borečih spomnila naše mladine na progi Brčko—Banoviči■ Izven delovnega časa so člani te podružnice naredili 2 vagona (9000 komadov) zidakov in jih staviti na razpolago vodstvu gradnje Mladinske proge-
Košaki: Tudii opekamarji v Košakih m izven delovnega časa izdelali in naložiti 43.5 ton opeke za gradnjo Mladinske proge.
Iz Ptuja:	Sindikalna podružnica pri’
mestnih podjetjih je na svojem prostovoljnem delu obnavljala hišo MLO na Bregu. Ob priliki, ko so bila na tej stavbi končana obnovitvena dela, je imela imenovana podružnica dobro uspelo zabavno priredi-tev.
Iz Škofje Loke:	Sindikalna podružnica
»Sešir«, Thaler in škofjeloška predilnica so se udeležile prostovoljnega nedeljskega dela v požganih vaseh na Martin vrhu; Prtcvču in na Fari. Na pobudo KMS-a, so podružnice 'iz škofje Loke uredile tako, da gre vsako nedeljo skupina 25 ljudi na obnovitveno delo v požgane okoliške vasi. Ker pa ne uživajo samo delavc; in nameščenci po tovarnah sadov narodno-osvobodilne borbe, poziva KMS — Škofja Loka tudi vse ostalo prebivalstvo, da se v čim večjem številu udeleži obnovitvenih del in na ta način doprinese svoj delež h gospodarski obnovi naše države.
Iz Novega mesta: Tudi podružnica št. 1 — Zveze uslužbencev gospodarsko upravnih in tehničnih ustanov — Novo mesto, se zaveda svojih dolžnosti. Redno se udeležuje prostovoljnega dela, ki ga organizira MLO ali Medstrokovni svet. Obnavljali so vasi v Suhj Krajini, sodelovali pri obnavljanju žabje vasi in Gabrja pod Gorjanci, kjer so z raznim blagom obdarovali najpotrebnejše. Skupno je podružnica pri delu za obnovo požganih vasi opravila 990 prostovoljnih delovnih ur. — Iz jabolk, ki so bila podarjena podružnici, so napravili jabolčnik in ga poslali novomeški mladinski brigadi, ki gradi progo Otovac-Bubnjarci.
................
Rudarji Labinskega bazena pozivajo trboveljske rudarje na tekmovanje
Te dni smo prejeli poziv rudarjev Latinskega bazena istrskih premogovnikov na novo tekmovanje in sicer pod parolo: »Julijska krajina s Trstom mora biti priključena k FLRJ«.
Centralni tekmovalni odbor rudnika Trbovlje je poziv sprejel. V polni meri se zavedamo, da je tekmovanje omogočilo preskrbo delovnega ljudstva s hrano, obleko in obutvijo, ter ostalimi življenjskimi potrebščinami. Tekmovanje je omogočilo, da imamo danes po tako kratki dobi plačane letne dopuste in le z nepretrganim tekmovanjem bomo uspešno utrdili naše narodno gospodarstvo in omogočili sebi boljše življenje. To tekmovanje bomo lahko boljše izvedli, ker imamo bogate izkušnje iz prvomajskega in drugega, novembrskega tekmovanja, katerega sedaj zaključujemo. Novo tekmovanje mora prinesti novih zmag na polju naše gospodarske obnove!
Trboveljski rudarji pozivamo vse slovenske in ostale rudarje v državi, da se odzovejo pozivu rudarjev Labinskega bazena, ker bomo na ta način lahko najuspešneje pomagali našim bratom v Julijski krajini v borbi za dokončno združitev s FLRJ.
Naprej v borbo s& gospodarsko obnovo!	i
Trboveljski radarji |
kuuura
M. A. Mex6 le bil med mami
M. A. Nexo ob prihodu v Ljubljano — M. A. Nexo odhaja, s kolodvora V spremstvu Otona Župančiča in drugih kulturnikov ter novinarjev
tujci tržaško umetnost, tedaj so nasilno
romale v Milano im druga mesta Italije. Podporo in razumevanje sta imela le v ožjem krogu svojih rojakov in demokratično mislečih Italijanov. Ko pripovedujeta o tem, se tov. Lukerič nehote vpraša, kako bo, ko bosta prinesla in razstavila slike iz Jugoslavije, kajti položaj v Trstu ni mnogo boljši, kot je bil pod fašističnim. režimom.
Na vprašanje, zakaj sta prišla razstavljat v Jugoslavijo, sta odgovorila, da je bil že dolgo njun namen najprej razstava v tržaškem Stalingradu — sv. Jakobu, nato pa v Ljubljani, Zagrebu in
Tudi težaki hočejo kulture!
Kulturna prireditev na gradnji Petanjskega mostu
V nedeljo, dne 29. septembra, je sindikalna podružnica gradbenih delavcev, ki gradijo Fetanjski most, uprizorila na samem delovnem mestu znano igro »Raztrganci«, ki je prav dobro uspela.
Razveseljivo je, da so iniciativo za uprizoritev igre d-a-li delavci sami, kar dokazuje njihovo vsega priznanja vredno voljo in željo do kultarno-prosvetnega dela in kulturnega udejstvovanja.
Vsi igralci so svoje vloge, čeprav so se vežbaM in učili le ikratiko dobo, prav dobro odigrali. Trudili so se, da bi dali najboljše, kar zmorejo. Svoje vloge so zlasti dobro odigrali: tovarišica Jožefa Rajberjeva kot Rutarica, tovariš Janez Gomilar vlogo dr. Mroža,, Daje Jožef starega Rutarja in Zemljič Jožefa Rutarjevo Vido. Vse priznanje je treba dati tudi šolskemu upravitelj-u iz sosednje vasi Tišine, tov. Francu Pajtlerju, " ki je, kljub svoji prezaposlenosti, kot režiser požrtvovalno izvežbal igralce, jim pomagal z nasveti ter s svojim tovariškim odnoscm do njih mnogo pripomogel, da je prireditev tako dioforo uspela.
Predstava je bila dobro obiskana, prišel je tudi minister za delo, tov. Tomo Brejc, katerega so vsi toplo ‘pozdravili. Po prireditvi je na prošnjo vodstva sindikalne podružnice spregovoril navzočim naslednje besede:
»Tovariši!« je dejal. »S posebnim veseljem sem prejel vaše povabilo, da se udeležim tukajšnje kulturne prireditve. 42 let
sem že star, pa se skoraj ne spominjam, da
HZkULTURA
Planinci tekmujete za ZREN


RNK
W(WP
• 'i *	-	•••K.v:-	‘ '
Na visoki Rateški Ponči
in delavke!
Delavski razred, v preteklosti naj-
Beogradu. Ko pa sta prišla sem, sta
načrt spremenila. Rada bi spoznala naše kraje in prinesla v Trst čimveč slik.
Bodoči načrti obeh umetnikov so, da poneseta slovensko umetnost v svet, največja njuna želja pa je, da bi se tudi v Trstu izvršile take spremembe za delovno ljudstvo, kot so pri nas, da bi lahko sčasoma, ko bi se njegov ekonomski položaj izboljšal, visele v sleherni dbl&vski hiši res umetniške slike, ki ne hi bile več samo monopol nekaterih ljudi. ,	,
Umetnika razstavljata v Jakopičevem paviljonu od 3. do 13. oktobra.
bi gradbeni delavci v tako kratkem času na sezonskem delu, ki je poleg tega še zelo naporno ■— zbrani od vseh vetrov — kar na delovnem mestu postavili oder in na njem pokazali plod svojih želja po kulturnem udejstvovanju.«
Tovariš minister Je poudaril veliko razliko med staro in novo Jugoslavijo, med položajem, ki so ga imeli delavci takrat m položajem, ki vlada sedaj. Sarno majhen del velike razlike prikazuje tudi ta kulturna prireditev. Zdaj ni več različnih industrij -cev in magnatov kakršen je bil na primer tudi bivši industrjiaiec Benko, ki je dejal, da sto prekmurski delavci, kakor tudi vsi ostali delavci, bedasti in nekulturni. »A današnja prireditev«, je dalje govoril tovariš minster, »Je dokaz, da je vam, kakor delovnemu ljudstvu v drugih krajih naše domovine, manjkala samo svoboda. Glejte, kako iz ruševin zaostalosti in protiljudske vzgoje, ki so jo vtepel! prekmurskemu ljudstvu nekdanji zatiralci, vstaja na dan težnja po kulturnem udejstvovanju in po znanju.« Na koncu je pozval delavce še k intenzivnejšemu delu na kulturnem polju.
Besede tovariša ministra so vsi navzoči burno pozdravili, saj jim je tako od srca govoril besede, ki bi jih delavci radi ponovili vsem svojim tovarišem v svetu, da je namreč iprj nas res vse drugače kakor je bilo nekdaj in se ne bodo stari časi nikdar več povrnili, ker se volje peščice izkoriščevalcev ne da več vsiliti ljudstvu, ki ve, kaj hoče.
Znameniti danski proletarski pisatelj Martin Andersen Nexo, ki uživa sloves »zapadnega Gorkega«, je prispel 27. septembra v Ljubljano, kjer so ga na kolodvoru •prejeli in pozdravili slovenski kulturniki, med njimi Oton Zupančič in Fran Albrecht.
Na banketu, ki ga je priredilo društvo elovenskih književnikov na čast velikemu pisatelju, je M. A. Nexb izrazil svoje občudovanje Jugoslaviji, »ki kaže radost, čeprav živimo v težkih časih«, kakor je dejal. Nato pa je dodal: »Ni težko, da mora ljudstvo reševati težke naloge, težko je, če se ne pride do reševanja teh nalog«, s čimer je mislil na našo deželo na eni strani ter na svojo domovino in ostale države, kjer vlada kapitalizem, na drugi strani. Poseb-
Dokum en ta mi film »Jugoslavija« je delo sovjetskih reporterjev, ki so ga delno snemali v času Narodno-osvobodilne borbe, delno po osvoboditvi in predstavlja izraz iz borbe narodov Jugoslavije za dokončno osvoboditev. Film je izdelal Centralni studio dokumentarnih filmov v Moskvi 1946. leta, režiral Leonid Varlemov, Laureant Stalinove nagrade, tekst pa je napisali znani sovjetski pisatelj lija Ehrenburg. Film je sinhroniziran v 22 jezikih narodov Sovjetske zveze. Prepotoval Je že mnoga mesta po Jugoslaviji. Sedaj ga predvajajo pri nas v slovenskem jeziku. Zaridi snovi in vsebine zasluži film vso našo pozornost in ljubezen.
Dokumentarni film »Jugoslavija« pokaže kljub svoji fragmentarnosti jasno sliko o borbi narodov Jugoslavije proti tujemu imperializmu v preteklosti in danes. V tem filmu razčlenjujejo prizori življenje v stari Jugoslaviji, ko so korumpirani oblast-neži živeli na račun ljudstva in ga izdajali. Ljudstvo Je prepuščeno samemu sebi živelo po zastarelih tradicijah, dokler ni prišel tisti usodni dan, ko so nemški in Italijanski okupatorji nasilno razsekali narode Jugoslavije in ko je ljudstvo odšlo v gore branit svojo svobodo, čast in neodvisnost. Slike v filmu nam prikazujejo, kako se je v trpljenju in naporih iz ene sovražne' ofenzive v drugo gradila v krvi nova republika, nova jugoslovanska skupnost na novih temeljih' enotnosti in ljudske oblasti.
To je ndkako ideološka vsebina tega do^ kumentamega filma. Okrog te resničnosti so nanizani prizori junaštva in ponosa preprostih ljudi. Okrog te ideje so nanizane vse sovražnikove ofenzive, ko se. je Narodno - osvobodilna vojska in civilno prebivalstvo prebijalo skozi te žeiezne obroče. Nazorno je prikazana vera preprostega človeka. da jim bo prišla Rdeča armada nasproti. Naši borci so zvedeti za zmago sovjetskega orožja pri Stalingradu in so
Bred dnevi ata prispela v Ljubljano dva <telavca-sLikarja, ki bosta tukaj nekaj ded razstavljala svoje slike. Tovariša Lu-kežič Avr. m Cesar J., sta prinesla s seboj vrsto stik — oljnate, tempere in risbe — večinoma motive iz Primorske. S svojo umetnostjo, umetnostjo našega Trsta, bosta seznanila najprej rojake v prestolnici svoje ožje domovine, v Ljubljani, nato pa bosta potovala po vsej Jugoslaviji do Makedonije, razstavljala v vseh večjih in manjših krajih, obenem pa delala in slikala. Po svoji vrnitvi v Trst bosta namreč priredila razstavo najlepših In mjkarati terističnih motivov iz naše države, da tako pokažeta, kaj sta videla y Titovi Jugoslaviji.
no navdušen je bil nad našimi književniki, »kj so — v nasprotju z meščanskimi, ki črpajo snov za pisanje v salonih — sredi življenja in zavzemajo tudi vodilne položaje v javnem življenju« ter tako po njegovih besedah »v resnici hodijo pred ljudstvom in mu kažejo pot«, kar je tudi poslanstvo prave književnosti. Končno je čestital jugoslovanskim narodom, ki so vse to dosegli ter nazdravil Jugoslaviji.
V torek se je Nexo odpeljal v Beograd, odkoder se bo vrnil na Dansko. Pred odhodom mu je tov. Fran Albrecht, prevajalec njegovih del v slovenščino, izročil prevode njegovih knjig v slovenščini, da se pisatelj sam prepriča, kako njegova dela vršijo veliko poslanstvo tudi pri nas.
vkljub vsemu pomanjkanju plesali in se veselili. Prikazano je trpljenje na Kozara planini. Film slika, ksfo so partizani po genialnem Titovem načrtu rešili 4000 ranjencev iz sovražnikovega obroča v Bosni. Poleg bojev pa kaže film srečanje partizanov z Rdečo armado, borbo za osvoboditev Beograda, Zagreba, Sarajeva, Trsta in drugih jugoslovanskih mest.
Tako lahko trdimo o tem dokumentarnem filmu, d® nam ne nudi samo pregleda bojev brigad in divizij Narodno-osvobodilne vojske, ampak nam prikaže tudi ljudstvo, njegovo kulturo, stari krivični družbeni red in trdne osnove bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Zato organizirajmo obisk tega filma v skupinah, kajti spomnili se bomo težkih dni, ki so za nami, spoznali pa bomo tudi trpljenje in čustvovanje ostalih narodov Jugoslavije.
Borba slovenskega naroda za osvoboditev v tem filmu ni podrobneje orisana, saj je prišel na Glavni štab Slovenije sovjetski kinooperater šele zadnje leto. Bil je mlad, hraber rdečearmejec-kapetan. Njegovo ime Murovcev vidimo v začetku filma v okvirju. Ob tej priložnosti se spominjam prizora, ko so drveli jugoslovanski tanki osvajat Trst. Med njimi je bil rdečearmejec Murovcev. Vneli so se srditi boji, sovjeti ski kinooperater pa je bil med najbolj smelimi borci. Sredi mesta ga je zadela sovražnikova krogla in kinooperater Murovcev je padel junaške smrti pri osvoboditvi Trsta. Pri aparatu ga je takoj zamenjal srbski tovariš.
Poleg drugega nas tudi veže na ta dokumentarni film spomin na smrt mladega rdečeaimejca, ki je padel pri smelem izvrševanju svoje dolžnosti v službi domovine. Hvaležni pa moramo biti vsem ostalim kinooperaterjem, ki so spremljali naše ljudstvo v njegovem največjem trpljenju in naporih in so tako ohranili za vedno trajen dekmuent o veliki borbi jugoslovanskih narodov za osvoboditev.
Značilno je, da sta oba slikarja iz vrst delavcev, ki sta vse do včeraj opravljala svoje delo v delavnici oziroma v uradu. Tovariš Luketič je po poklicu mizar. Z mizarskim delom sa je služil kruh vse do poslednjih dni, kajti — po njegovih besedah — pri njih ni življenje za umetnika, ki je samo umetnik. Po desetih, dvanajstih urah dela v delavnici je slikal ponoči, utrujen, v najtežjih okoliščinah.. S svojim tov. Cesarjem, ki je bil organi-zativni' uradnik v prosti lutki, po vojni pa scenograf v gledališču za Trst in Primorje, je večkrat razstavljal svoja dela, toda fašisti so ju stalno ovirali. Razstavljene stike so ostale neprodane. Kadar pa je bilo potrebno, da fašisti prikažejo pred
Vsesplošno ljudsko tekmovanje za fiz-fcul turni znak pod geslom »Za republiko naprej« (ZREN), rftora do temelja razgibati tudi vrste slovenskih gornikov- Če smo v stanju doprinesti vrhunske čtoitve v zasneženih stenah, kjer vladata sneg in mraz, če se ne plašimo prepadov in preves v naših težko pristopnih stenah in če s pesmijo korakamo preko zasneženih vrhov naših gora, moremo s ponosom in z vso borbeno zavestjo pristopiti k temu vsenarodnemu tekmovanju.
Čas je, da prekinemo z zastarelostjo! Sto. piti je treba odločno korak naprej. Naj bo tekmovanje »Za republiko naprej« kamen mejnik na naši častni poti. Naj bo naša po-vezaza z fizkulturo, poleg manovnosti tudi izraz vsestranosti. Le na ta način bomo lahko izvršili sveto oporoko naših nesmrtnih junakov, kj so nam s potoki krvi blagoslavljali svobodo, katero eto-nes uživamo in jo moramo za vsako ceno ohraniti tudi našim potomcem- Mi gorniki moramo po naši borbeni vzgojj v teku tekmovanja zasesti vidno in častno mesto. Približati se moramo onemu liku fizkulturoika, ki je vedno sposoben in pripravljen čuvati pridobitve osvobodilnega boja.
Izven vsakega dvoma je, da bo nam samim vsesplošno fizkulturno znanje v največ čji meri koristilo pri dosegi naših vrhunskih cinitev. Kajti šele tedaj, ko bomo z lahkoto lahko dosegli vse pogoje, ki jih od nas zahtevajo norme v tekmovanju za fiz-kulturni znak. bomo v stanju izvršiti tudi vse naloge, ki jih od pravih fizkulturnikov čas in domovina upravičeno zahtevata in pričakujeta.
V	normah za dosego častnih rezultatov v tekmovanju za ZREN so prav gornikom postavljeni lahki cilji, če pa v vseh panogah ne moremo doseči potrebnih norm, je potrebno le malo dobre volje, ki jo prav planinci in alpinisti posedujemo v veliki meri. Nikjer pa ne drži načelo: »Lahko doseženi uspeh je brez prave cene«, bolj kot v alpinizmu., Dobro vemo, da se je treba za posebna doživetja in užitke trdo boriti, zato ne obupujmo tudi to pot in storimo vse, da bomo postali pravi fizkulturniki.
V	polni meri se moramo zavedati, da smo nabližji potomci onih hrabrih partizanov, ki so nam prinesli prav iz naših slovenskih gora svobodo, katere sadove mi v največji meri uživamo. Tam so se oni, kav kor tudi mi, naučili ljubiti to s krvjo prepojeno, našo svobodno slovensko zemljo.
Slovenski gorniki so vedno storili svojo dolžnost, zato smo prepričani, da jo bodo častno izvršili tudi to pot- Ze jih vidimo, kako trumoma hodijo v gore, že vidimo novo pokol en je, ki se v polni meri zaveda svojega poslanstev®- Letos v znoju, drage te-
to ponosno s fizkultumim znakom, fci si ga bomo priborili v plemeniti borbi, 'za katero so se usposobili na poteh, ki so jih vodile preko sten in grebenov naših veličastnih gora. Planinska pota so borbena pota. ki so premnoge usposobila, da bodo odtočno posegli v vsesplošno tekmovanje za fižkulturni znak.
Želeti je, dt mi gorniki v polni meri izkoristimo borbene uspehe, katere smo si priborili v prevesih in nad prepadi tik pod našim svobodnim nebom in jih dosegamo, ko smučamo v blaznih spustih, po naših snežnih višinah. Ne plašijo nas bliski, ki parajo nebo in. grom, ki pretresa naše gore, da se čuje kot borbena petem- Plemenito jn tovariško se bomo boriti za tiz-kuiturni znak »Za republiko naprej«.
Drugo leto naj ne bodo redki med nama,-ki bodo srečni in ponosni lastniki zlatega znaka »Za republiko naprej«.
Uroš Zupančič
Naša dekleta in žene pri gradnjah
»Letos sem naredila malo maturo. Sprva sem mislila, da bi šla v enoletno trgovsko šolo, vendar me je zaskrbela matematika* ki mi v gimnaziji ni šla posebno dobra V kakšnem dvomesečnem/ tečaju bi se pa strojepisja prav gotovo ne naučila dobro. Zato sem sklenila, da si poiščem kako zaposlitev. Ko so začeti graditi Litostroj, sem se ponudita za pomoč v kuhinji. Z ozirom na moje štiri gimnazije so rekli, da me bodo morda rabili kot pisarniško moč, toda na to bi morala, najbrž čakaiti še precej dolgo. Rabili pa so železekrivce, zato sem poizkusila pri tem delu. Tri tedne sera sedaj tu, dela sem se že kar privadila.«
Tako pripoveduje železokrivka Zajc Marija. Gibčni prsti, ki so ttili prej vajeni svinčnika in peresa. Pa tudi gospodinjstva — oče je bil namreč med vojno v internaciji, mati pa v službi — danes spretno polagajo železne patice. Klešče, ki krivijo in vijejo žico, niso pretežke in tudi rje se je koža n® rokah že privadila.
Vodja stavbe pravi, da Marija pri delu prekosi vsakega moškega začetnika. Plat čana je prav tako kot njen tovariš, sedad ko bo delal® v akordu, bo lahko zaslužila še več. Skrbi jo mraz. Delavnice so sedaj še na prostem in kmalu bo začelo zebsti v prste. Delo ne bo šlo več Mio hitro od rok kot sedaj — to je za Marijo trenutno največji problem. Tudi to se bo uredilo j in Ikup izgotovljenih okvirjev bo nastal še hitreje kakor doseda-j.
Pred nekaj dnevi je že začeta z delom druga železokrivka, ki bo verjetno dohitela Marijo v njeni spretnost.
V	akordni skupini izdelovalcev cement-
nih nosilcev so tuldi zaposlene žene. Med vsemi je najboljša Fabjen Ivana, ki je že pmfesinmist te stroke. Lani je že delala isto delo pri gradnji stanovanjske kolonije ljubljanskega LMO.	*
To s-o primeri na stavbišču, kjer žene izvršujejo težja stavbna dela, katera so do sedaj opravljali samo moški. Niso pa ti primeri edini pri nas, na Vrhniki pri gradnji Kalinove tovarne prav tako delajo žen«* nia borovniški progi imamo celo udarnico-
V	naši novi družbeni ureditvi je našle j žena svojo enakopravnost — ki ji dkja možnost, da pokaže in uveljavi svoje sposobnosti v vseh poklicih. Ker p® je čim večja zaposlitev žena pridobitev za našSf gospodarstvo, kajti pri nas ne te, da iti brezposelnosti, ampak delovne sile celo primanjkujejo, je razveseljivo, d® se v vedno ■ večjem številu javljajo žene in dekleta, ki ne izbirajo Zaposlitve. Z zaposlitvijo žena borno pridobili nove kadre v najrazličnejših strokah in poklicih, kjer «o doslej porabljali samo moške moči.
Iz proglasa Ljudske mladine Slovenije za volitve v Ustavodajno skupščino
Mladi delavci
bolj zatiran, je dobil v novi Jugoslaviji vse pravice in z njim tudi delavska mladina. Zakon ščiti vajence in mlade delavce pred vsakim izkoriščanjem, z ustavo je določeno, da uživa mladina v delovnem odnosu še posebno zaščito države. Naša zakonodaja nudi delavski mladini zdravstveno zaščito, daje polne možnosti za strokovno in splošno izobrazbo, ljudska oblast jamči priznanje in spoštovanje delu.
Vse to je delo Frontel
Mladi delavci in delavkel Vztrajno nadaljujte s svojim poletom! Tekmujte v proizvodnji! Rušite stare norme in postavljate nove! Razmišljajte o novih, boljših načinih dela! Čuvajte in izboljšujte svoje stroje! Strokovno se usposabljajte, postanite mojstri delal
Z glasovanjem za Osvobodilno fronto se v njej še tesneje povežite in *stopajte pod njenim vodstvom neuklonljivo naprej za ustvaritev lepšega življenja.
Nova brošura
Kako je urejena Sovjetska zveza? Koliko republik ima? Kaj in kako so nastale? Na vsa ta vprašanja Vam odgovori brošura Vasiljeva: Državna ureditev ZSSR, ki je pravkar izšla v slovenščini in stane samo 20 din. Brošura je potrebna vsakemu aktivistu in propagandistu, vsem študijskim krožkom, predavateljem itd.
Sedaj, ko se vršijo pri nas prvi mirnodobski nabori po osvoboditvi, vriskajo i® manifestirajo po ljubljanskih ulicah vsak dan novi naborniki, ki se ponosni i° veseli pripravljajo na vstop v JA. Revolucionarna ljudska vojska jih bo prekalil® v zavedne borce in čuvarje nove Jugoslavije. — Tako je prišlo k naborom tvoj prvih 20 nabornikov z Iga. Fantje so si pripeli šopke in okrasili voz, dva najbolj postavna pa sta jahala na čelu v narodnih nošah, z jugoslovansko in slovenske
sestavo.
0&ii8mo dokumentarni film Jugoslavija1*
V Ljubljani razstavljata dva tržaška delavca — slikarja
Tržaška delavca-slikarja, Lukežič Avrelij in Cesar Jože
Štev. 40
»PET^VSKX ENOTNOST« 4. oktobra s»6
Stran g
*
Uvedba potrošniških kart
za industrijske proizvode
S 1. oktobrom se uveljavljajo nove potrošniške nakaznice za industrijske proizvode. Veljale bodo do 30. septembra 1947. Vzrok za ta ukrep je dejstvo, da je bilo doslej glede razdeljevanja raznega industrijskega blaga v republikah tako zamotano, da se je bilo težko razpoznati. Ni bilo preglednosti, ki je za načrtno gospodarstvo pogoj in nujno potrebno. Zaradi nepreglednosti se nikoli ni vedelo, koliko je blaga na razpolago, izdajala so se nakazila, katerih potrošniki mnogokrat niso mogli izrabiti, ker ni bilo blaga, skoraj redno se jfe primerilo, da se je nekje nahajala množina takega blaga, ki ga je drugje popolnoma primanjkovalo. Vse to je v največji meri otežkočalo načrtno gospodarstvo. Produkcija ni imela točnega pregleda potreb prebivalstva ter je izdelovala neke vrste blaga v prevelikih količinah, dočim je drugega, ki bd ga prav tako lahko izdelovala, primanjkovalo.
Vsaka nakaznica ima določeno število točk, ki se morejo izrabiti v teku enega leta. Vsota števila vseh točk nam lahko poda točno številko za količino blaga, ki ga je mogoče iz razpoložljivih količin surovin izdelati..
B tem je potrošniku zagotovljeno, da bo ta svoje »pike« res tudi prejel blago, ki je označeno v seznamu.
' Seznar predmetov, ki jih bo lahko prejel potrošnik na svoje točke, je dovolj pester, saj obsega večino potrebnih predmetov. Potrošniške nakaznice prejmejo vsi potrošniki, ki so v naši republiki stalno nastanjeni. Izkaznice so treh vrst z označkami IR (industrijske radničke), IG (industrijske gradžani) in končno ID (industrijske de-ea). Obrazec IR prejmejo vsi delavci in nameščenci in vse os'be, ki se nahajajo v najemnem odnosu ali pa so brez posla brez svoje krivde, kakor tudi osebe, ki so na temelju posebnih predpisov izenačene v pogledu preskrbe z delavci, n. pr. vojni invalidi. Obrazec I G prejmejo vsi ostali potrošniki od 14. leta starosti navzgor, t. j. vsi tisti, ki so rojeni do 30. IX. 1933. Obrazec ID prejmejo otroci, ki so rojeni po 30. IX. 1933. Potrošniške karte za industrijske proizvode v so razdeljevali skupno z razdeljevanjem živilskih kart za oktober. Prevzem potrdi potrošnik sam ali pa od njega pooblaščena oseba (družinski glavar, hišni ali blokovni zaupnik, oz. hišni lastnik). Potrošnik plača ob prevzemu potrošniške nakaznice za industrijsko blago po 1 din za komad in je prepovedano, da bi kdorkoli pobiral več. Zaradi popisa k seznamu objavljenega blaga so bile posamezne trgovine v času inventure zaprte.
Nekateri potrošniki imajo v rokah še nakazila — torej ne nakaznice — M jih morda še niso izkoristili. Ta nakazila smejo izrabiti še do konca oktobra obenem z oddajo točk. S prvim oktobrom so bili ukinjeni in
so izgubili veljavo dosedanji družinski listi. S tem terminom so prenehali tudi vsi dru: gačni ali posebni načini razdeljevanja, kakršne so uvedli posamezni okrožni ali okrajni ljudski odbori Dana pa je možnost, da si potrošnik za osebne potrebe nabavi tudi drugo blago, ki ga ni v seznamu. Nakaznica vsebuje poleg določnega števila točk tudi določeno število kuponov in prostor za vpis. Možnost nabave na te nakaznice je trojna: 1. (samo na točke), 2. (na kupon in točke) ter 3. (na nakazila in točke). Na same točke prejme potrošnik tisto blago, ki je navedeno v seznamu. Če bo trgovinsko ministrstvo razpisalo delitev kake vrste blaga, ki ni navedena v seznamu, bo istočasno določilo tudi kupone, s katerimi bodo ob istočasni izdaji določenega števila točk lahko kupili objavljeno vrsto blaga. Lahko pa bo v danem primeru po predhodni objavi trgovinskega ministrstva kupiti blago neke vrste samo na vpis v določeni prostor z ali brez istočasne oddaje točk.
Potrošnik mora pri nakupu predložiti nakaznico in ne samo odstrižene točke ali kupon. Družina sme točke zložiti in kupiti nanje predmete, ki so potrebni za gospodinjstvo (rjuhe, itd., ne morejo pa kupovati na skupno zložene točke posameznih predmetov, oblek in obutve.
Za posebne vrste zaposlitve, za bolnišnice, zdravilišča, gostinske obrate, smrtne slučaje, poroke itd. imajo ljudski odbori določena pooblastila. Delavci pri posebnih zaposlitvah bodo prav tako, kakor pri navedenih primerih od okrajnih ali od teh pooblaščenih krajevnih L o. dobili posebna nakazila. Ndvoporočenei —- za vsakega posebej je v seznamu določena in našteta garderoba, ki si jo nabavita na posebno nakazilo in dobita poleg tega še nakazilo za hišno perilo in blago. Nosečim ženam, od
6.	meseca dalje, se bodo izdajale nakaznice za nabavo platna ln flanele, za kar so določene količine. Za posebne predmete, ki ne služijo dnevni ali široki potrošnji, se bodo izdajala nakazila na prošnjo (vreče, gasilske cevi, gumasti škornji, razni stroji, papir, steklo itd.) Vsako okrožje ima nakaznice drugačne barve, ker je področje nabave omejeno na okrožja stalnega bivališča potrošnika. Vsak potrošnik sme torej nabavljati blago na te nakaznice samo v svojem okrožju, kjer jih je prejel. To je potrebno z ozirom na to, ker bo prejelo vsako okrožje določeno količino blaga za potrošnike svojega okrožja. Obstoja izjema samo za potrošnike iz okrožja Ljubljane, ki smejo nabavljati blago tudi na področju okrožnega mesta Ljubljane in obratno. Različna barva nakaznic omogočuje kontrolo. Barve so: Ljubljana — modra, Ljubljansko okrožje — bela, Celjsko okrožje — rumena, Mariborsko okrožje — svetlozelena, Novomeško okrožje pa temnozelena.
A. BS.
0 značaju gospodarskih podjetij
Ze takoj po osvoboditvi, ko se je ljudska oblast v vsej državi borila za to, da bi iz tovarn prišlo čim več produktov, se je jasno - viilpio, da naše gospodarstvo — in to že predvsem industrija — ne bo ostala na istih temeljih kot je bila v predvojni, proti-ljudski Jugoslaviji. Nenačrtno grajena in edino za profitom stremeča industrija stare Jugoslavije naj bi postala v novi Jugoslaviji temelj načrtnega gospodarstva, ki bi zagotovil uspešen ekonomski razvoj vse države.
Ko smo po ogromnih uspehih, doseženih v prvem letu osvoboditve, z ukazom o podjetjih splošnega državnega značaja, ki ga je izdal Prezidij Ljudske skupščine FLRJ, stopili korak naprej, se je našel marsikdo, ki je gledal na izdani ukaz z ozkega, lokalnega stališča. Razume se, da so razni reakcionarni elementi dobili material za svoje protiljudsko delo, razen njih je tudi marsikdo, ki je bil samo nepoučen, nasedel izdajalski paroli, »da pri nas gre spet vse v Beograd«, »da so sedaj vsa podjetja podržavljena« itd.
Tako lahko sodi samo reakcionar in tisti, ki gleda ves razvoj z ozkega stališča in brez perspektivnega gledanja na bodoči razvoj. Med tem pa ni govora niti o prvem niti o drugem, temveč gre pri tem le za določitev pripadnosti podjetij, in to zaradi evidence in vključitve v gospodarski načrt, nikakor pa ne gre za spremembo lastninskih odnosov. Ta vprašanja je pojasnil in ga ponovno obrazložil tudi podpredsednik vlade LRJ, dr. Marijan Brecelj, ki je med drugim navedel:
To vprašanje je pojasnil • in ga ponovno obrazložil tudi podpredsednik vlade LRJ, dr. Marijan Brecelj, ki je med drugim navedel:
»Ne samo naša država kot celota, ampak vsaka posamezna federalna republika v njej bi si izpodkopavala temelje svojega gospodarskega razvoja in blagostanja, če ne bi vodila enotne državne ekonomske politike, ki ne bi stremela predvsem za to, da okrepi državo kot celoto. Preteklost nas uči, naj-novejči razvoj dogodkov v svetu pa prav tako. da je pogoj resnične državne samostojnosti in neodvisnosti, pogoj razvoja države in družbenega reda, da si ga postavlja, predvsem odvisen od njene ekonom-etke moči. Zato je razumljivo, da mora biti predvsem skrb delovnega ljudstva Jugoslavije, ki ie nosilec oblasti v naši novi domo-
Višina dnevnic in
Mnogi si še niso na jasnem glede višine dnevnic za službena potovanja in terenskih doklad za dela, k.; jih opravljajo delavci in nameščene) izven kraja svoje stalne zaposlitve. Zaradi tega je bilo pri raznih organih oblastev in sindikatov mnogo pismenih ln ustnih vprašanj ter intervencij.
To vprašanje je bilo rešeno ln razčiščeno z Odločbo o dnevnicah za uradna Potovanja itd., ki je bila objavljena v Uradnem listu FLRJ št. 37, dne 7. maja 1946 in z Odločbo o terenskem dodat, ku, objavljeno v Uradnem listu ■ FLRJ 75, dne 17. septembra 1946. Da v bodoče ne bo več nepotrebnih povpraševanj m intervencij, ponatiekujemo obe odločbi v celoti:
Po oblastHu Iz 5. točke 36. člena flnamč. ®®ga zakona FLRJ za proračunsko leto 946 izdajamo do Izdaje novega pravil -®>ka o povrnitvi stroškov za uradna po-Uganja in selitve uslužbencev zvezne *“žavne uprave in pravilnika o povračilih
vini, da utrdi obče državno gospodarstvo. Za izvedbo take, predvsem za našo mlado državno nujno potrebne gospodarske politike, je potrebna koncentracija zadostnih iv nančnih in materialnih sredstev in je potreben obči državni gospodarski načrt, v katerega so vključeni od republiških do gospodarskih načrtov najnižjih ljudskih odborov. Samo taka gospodarska politika, ki jemlje ves državni prostor kot gospodarsko enoto, je sposobna preprečiti krize, ki skoro redno spremljajo povojno dobo, se je sposobna boriti proti zunanjim reakcionarnim silam in je edina porok širokim ljudskim množicam, da bodo šli rezultati takega gospodarjenja njim v korist.
Poudaril je, da pomeni gospodarska okrepitev države kot celote istočasno okrepitev vseh njenih federalnih republik. Tako Je treba gledati tudi na to, da je po ukazu Prezidija skupščine FLRJ dobilo republiški značaj 400 gospodarskih objektov v Sloveniji. To so večinoma državna podjetja, med njimi so pa tudi mešana, privatna in sekve-strirana. V zvezi s problemom o značaju gospodarskih podjetij, je dr. Marijan Brecelj tudi omenil, da bi bilo zelo napačno, če ne bi istočasno, ko zagotavljamo republiki kot celoti njeno gospodarsko moč in okvir njene ekonomske organizacije, istega zajamčiti našim ljudskim odborom v njihovem okviru in sorazmerno njihovim potrebam in možnostim. Zato ima vlada v osnovi izdelan predlog za dodelitev ostalih gospodarskih podjetij okrožjem, okrajem, mestom ali krajem in je že pričela ter bo tudi nadalje izročala te gospodarske objekte v upravo oziroma pod nadzor ljudskih odborov.
Delo na organizaciji in reorganizaciji naših ljudskih odborov je v teku. Vsi se zavedamo, da je nujno potrebna za razvoj posameznega ljudskega odbora njegova ekonomska baza. Svoja izvajanja je zaključil takole: »Ob skupnem razumevanju pomena teh odločitev bo možen vsem organom naših oblasti in vsem, ki so vključeni v našo organizirano gospodarsko delo, večji razmah in jasnejše perspektive. Prav tako pa je potrebno, da se široke plasti našega ljudstva seznanijo s pomenom takih gospodarskih odlokov, ker le tako jim bo mogoče pozitivno vključenje v naš gospodarski, proces in uspešna borba proti vsem reakcionarnim poizkusom, slabiti nas na ekonomskem področju.«
terenskih dodatkov
Iz 13. člena uredbe o ureditvi mezd t& plač delavcev ln nameščencev
ODLOČBO
o dnevnicah za uradna potovanja uslužbencev zvezne državne uprave in dnevnicah delavcev in nameščencev, ki se iz. plačujejo po uredbi o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev z dne 20. aprila 1945.
L Uslužbencem zvezne državne uprave pripadajo za uradna potovanja po državi te-le dnevnice:
a)	uslužbencem od I. do IV. položajne skupine 2. stopnje . ddn 220.—
b)	uslužbencem od V. do VIH. položajne skupine in pripravnikom. za Vlil. skupino . . . din 200.—
c)	uslužbencem IX. ln X. položajne skupine to pripravnikom za IX. položajno skupino din 180.—
č) pripravnikom za X. položajno glriipino nuuiiZmlie^ o1,!-
dtoMO.—
2. Nameščencem to delavcem, ki se plačujejo po Uredbi o ureditvi mezd to plač delavcev m nameščencev z dne 20. aprila 1945., pripadajo kot povračilo po 13. členu te uredbe za uradna potovanja po državi te-le dnevnice:
a)	nameščencem, katerih red. na mesečna plača, in delavcem, katerih mesečni zaslužek (računan na osnovi zaslužka od ure
za 25 dni), znaša nad 4500 ddn din 220.—
b)	nameščencem! katerih redna mesečna plača, in delavcem, katerih mesečni zaslužek znaša
nad 3200 do 4500 dinarjev . din 200.—■
c)	nameščencem, katerih redna mesečna plača, to delavcem, katerih mesečni zaslužek znaša
nad 2500 do 3200 dinarjev . . din 180.— č) nameščencem, katerih redna mesečna plača, ln delavcem, katerih mesečni zaslužek znaša do 2500 dinarjev.............dhr*60.—
Glede pogojev, ob katerih se odredijo uradna potovanja in' dnevnice nameščencem to delavcem, veljajo smiselno predpisi pravilnika o povračilu stroškov za uradna potovanja in selitve M. £. V. št. 3565 z dne 22. maja 1945. (Uiradnl Hat št. 36 z dne 29. maja 1945).
Zvišane dnevnice se smejo izplačevati samo jz kreditov, določenih za potne stroške, oziroma iz prihrankov prt drugih kreditih, ob pogoju, da je za povečanje kreditov iz prihrankov potrebna odobri, tev, preden se angažirajo.
Ta odločba velja od dne objave ▼ »Orad. nem listu Federativne ljudska repobRke Jugoslavije«.
A. Hdme& Lc.
ODLOČBA
e teren«*«™ dodatka.
L
1.	Terensko delo opravljajo tisti strokovni delavci, nameščenci in uslužbenci, ki jih pošljejo oblastva, ustanove alti uprave podjetij na začasno delo z določenimi nalogami jn ki opravljajo svoje strokovno delo na kakem objektu ali na terenu izven kraja svoje stalne zaposlitve to katerih zaposlitev traja več kot 10 dni.
2.	Kot povračilo stroškov, zvezanih z delom na terenu, jim pripada dnevni terenski dodatek, in sicer:
a)	za prvih 10 dni v zneska, k$ ga določa odločba V. št. 3912/46 (Uradni list FLRJ št. 37/46),
b)	za ostali čas pa ne glede n* potovanje iz kraja v kraj to ne glede na draginj sk c razrede:
strokovnjakom (inženirjem, tehnikam, agronomom, zdravnikom, geologom, geodetom in pod. ter strokovnemu vodilnemu osebju del.) od 90 do 120 dinarjev.
strokovnim delavcem od 60 do * dL narjev
in upravnemu ter pomožnemu osebju od 50 do 70 dinarjev.
TL
V primerih, ko se delo na tereau
opravlja periodično kot sestavni del' rednega posla, danega uslužbenca ali delavca v območju njegove terenske enote, pripada terenski dodatek iz 2. odstavka L točke pod b) te odločbe, a; največ za 10 dni v enem mesecu.
V prtaufuSi, k» ee morejo nstažbend to
delavci vsak dan po opravljenem delu na terenu vrniti v kraj svojega službovanja, pripada poleg prevoznih stroškov še 30 % terenskega dodatka jz 2. odstavka L točke pod b) te odločbe, če so delali do 12 ur, če so dčlall nad 12 ur, pa 50"/» tega dodatka.
IV.
Tam, kjer vrsta dela to razmere na terenu omogočajo pavšaliranje, določi organ, ki je pristojen za ugotovitev višine terenskega dodatka med določenim mtnl-mom ‘in maksimom, terenski dodatek v pavšaliranem mesečnem znesku, ki pa ne sme prekoračiti določenega maksima.
Pavšali, M so že določeni sporazumno z ministrstvom za finance FLRJ, ostanejo v veljavi, če ne nasprotujejo tej odločbi.
V.
Višino terenskega dodatka med ddlo.
čenim minimom in maksimom ugotovi v vsakem posameznem primeru terenskega dela starešina zadevnega drž. oblastva, ustanove ali podjetja, v zasebnih podjetjih pa delodajalec v soglasju s sindikalno organizacijo v podjetju. Pri določitvi terenskega dodatka se morajo upoštevati vse okoliščine, ki vplivajo na stroške življenja Da danem terenu (n. pr. ali je organizirana preskrba to menza ter preskrbljeno zdravo stanovanje, ali ge delo opravlja v naseljenih krajih, ali se oprav. Ija posel na enem kraju ali terenu oziroma s potovanjem iz kraja v kraj ali s terena na teren itd.). Odločba o višini terenskega dodatka ee mora podrobno obrazložiti in jo je treba sporočiti tozadevnim uslužbencem te delavcem, preden so poslani na terensko delo.
Vire droge določbe pravBriBca o pomočil« stroškov za nenadna potovanja te selitve V. št 3566/45 (Uradni Ust BSBT St 36/45) ostanejo v veljavi, koiflkor ee nasprotujejo tej odločbi V.’ St. 39*2/46 (Uradni list FLRJ št. 37/46).
Ta odločba ne velja za ib1uMwm> Jn delavce ministrstva za promet FLRJ ter glavne uprav« rečnega prometa, za katere bo izdani posebni predpisi.
' Ta odločba velja od dneva Objev v " »Uradnem list« Federativne Ijadrtee sepa-bliikB Jugoslavije«.
8re*ee SajoriS, L*.
Upravam sindikalnih podružnic priporočamo, da navedeni odločbi temeljito preštudirajo, da bodo lahko dajale članstvu potrebna pojasnila ter da bodo skupno z upravami podjetij to ustanov zavzele pravilno stališče pri določanju višine terenskega dodatka med minimalnim to maksimalnim zneskom tpr ocenjevale in svetovale, oziroma soodločale, za katera dela se terenski dodatek lahko pavšaftira.
Po prečitanju navedenih odločb, se bodo interesenti lahko znašli, ker bodo iz njih razbrali, kaj jim poleg stroškov za prevoz v primeru službenih potovanj to za delo izven kraja, kjer so redno zaposleni, pripada. V kolikor pa bi se pojavili posebni primeri, naj se uprave podružnic obračajo za nasvet na svoja tajništva, odnosno na Federalni odbor ESZDNJ za Slovenijo v Ljubljani, Dom sindikatov.
Tudi pravilnik o povračilu stroškov za uradna potovanja to selitve, na katerega se odločbi v zaključku sklicujeta, je bil objavljen v Uradnem listu SNOS-a, šL 14 z dne 4. julija 1945, v »Posebni prilogi«.
V Greifi se liri odporniško gibanje
Grčija je pod sedanjim režimom postala središče intrig in blaznih naklepov proti miru na Balkanu, ki ogrožajo s tem tudi mir vsega sveta. Tako zvane »očiščevalne operacije«, ki jih v izredno velikem obsegu izvajajo vladne čete v severni in srednji Grčiji, so izzvale tudi povečano odporniško gibanje grških rodoljubov v goratih predelih severne in srednje Grčije. Vesti javljajo o hudih borbah zlasti v Tesalijl in Egejski Makedoniji,.. ki zavzemajo vedno večji obseg. Demokratični elementi, ki so se pred nasilno politiko grških monarho-fašfistov umaknili v gore, so zadnje dni izredno povečali svojo aktivnost in zavzeli med drugim tudi mesto Diskato. Proti gverilskim oddelkom je grška vlada mobilizirala ogromne sile, ki predstavljajo številčno moč več armadnih korpusov.
Kje je Iskati vzrok za to nenadno poostritev situacije v Grčiji ?
Glavni vzrok je brez dvoma politika sedanjega režima, ki je zadušil vse državljanske in človečanske pravice v Grčiji, onemogočil delovanje sindikatov in razpustil njihovo vodstvo ter izvedel lažni plebiscit za- povratek kralja In monarhije. Ta režim je sramotno pogaatl sporazum v Varkizi, ki je bil sklenjen v februarju leta 1945. med koalicijo EAM-a in tedanjo grško vlado v cilju sporazuma to
vzajemnega delovanja vseh pozitivnih grških Sil. Da neg je EAM dejansko stavljen izven zakona; njegovi pristaši so preganjani kakor divje zveri to izpostavljeni najhujšim zlostavljanjem.
Glavno podporo sedanji grški vladi v izvajanju njene protiljudske politike nudijo angleške čete, M so seveda zelo inte-resirane na tem, da se v Grčiji razplamti državljanska vojna. V kalnem se dobro ribari ln to vedo rutinirani angleški politiki zelo dobro. Podpiranje državljanske vojne v Grčiji, hkrati pa diplomatska ofenziva na demokratične balkanske države se zdi' v sedanjem momentu angleški, pa tudi vsej svetovni reakciji, prav primemo sredstvo za dosego njenih imperialističnih interesov. Tudi nedavni grški protest glede izmišljenih Incidentov na grško-jugoslovanski meji moramo šteti, v vrsto diplomatičnih manevrov, ki naj bi služili ciljem grško-angleške reakcije, hkrati pa odvrnili pozornost grškega ljudstva od domačih dogodkov. Jugoslovanska vlada je seveda odbila grški protest kot neutemeljen.
Prisotnost angleških čet v Grčiji je v nasprotju z osnovnimi načeli Atlantske listine in Organizacije združenih narodov, sploh. To je obenem dokaz, koliko so vredne vse lepe besede o sedanji angleški demokraciji, ko pa dejanja kažejo ravno nasprotno.
Dogodki v Holandiji
Holandsko ljudstvo se note boriti
za interese kolonialnega kapitala
Dne 21. septembra so se vršile v Amsterdamu velike demonstracije proti odpošiljanju holandskih čet v Indonezijo. Teh demonstracij se je udeležil tako del vojaštva, kakor tudi civilno prebivalstvo, ki je hotelo s tem dati duška svojemu odporu proti politiki sedanje holandske vlade in kolonijalni vojni še posebej. Vlada je poslala na ulice vojno policijo, ki je streljala med ljudi in je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Ta protiljudski ln protidemokratični postopek vlade je izzval burne proteste v holandski skupščini ter celo vrsto štrajkov v vsej državi, ki so se iz Amsterdama razširili tudi v notranjost in zavzemajo vedno večji obseg. Komunistična partija, stranka dela in de-mokratičnl sindikati so izdali proglas, da se bodo še nadalje borili proti odpošiljanju holandske mladine v borbo za imperialistične Interese holandskih velekapitalistov.
V luči dogodkov pariške konference, kjer predstavlja prav holandska delegacija, eno od stavnih podpor angloamert-
škega glasovalnega bloka, so ti dogodki še posebno poučni Postavili so namreč na laž vse tiste širokoustne fraze holandske in ostalih satelitskih delegacij o demokraciji in obrambi interesov malih držav, ki jih tako bahato razsipljejo po dvoranah in hodnikih palače, kjer zaseda mirovna konferenca. Ti dogodki zgovorno diskvalificirajo holandsko delegacijo, da "bi mogla še nadalje nastopati v imenu holandskega ljudstva, ki se je sedaj jasno izjavilo proti imperialističnim ciljem svetovne reakcije. Na drugi strani pa ti dogodki prikazujejo holandsko delegacijo kot vernega slugo domače holandske reakcije, ki komaj dobro leto dni po osvoboditvi holandskega ljudstva izpod fašizma strelja v to ljudstvo in obeta še nadalje uporabo najostrejših ukrepov proti demonstracijam, štrajkom to drugjbn izraznim sredstvom ljudske nevolje nad reakcionarno politike holandske vlade.
Pokazalo se je torej še enkrat, na kateri strani so lažna gesla o demokraciji, to
A*
JUGOSLAVIJA — Grška mladinska delovna brigada »Elas« je proslavila petletnico ustanovitve EAM-a. Dne 30. septembra je grška mladinska delovna brigada »Elas«, ki gradi mladinsko progo Brčko—Banovi-čl, svečano proslavila petletnico ustanovitve EAM-a, narodno osvobodilnega pokreta Grčije.
Naša država je podpisala n®v trgovinski
Sporazum s češkoslovaško. Zadnjega septembra je bil podpisan v Pragi sporazum o blagovni izmenjavi in plačilnem prometu med češkoslovaško republiko in FLRJ. Novi sporazum o izmenjavi blaga bo še bolj razširil in utrdil ne samo gospodarske to trgovinske vezi, temveč tudi politične od-nove med obema bratskimi republikama.
TBST — Tržaški demokrati peotl nameram kolonialnega izkoriščanja. Na seji Osvobodilnega sveta za Trst so razpravljali o razvoju tržaškega vprašanja na mirovni konferenci in ugotovili, da preti Trstu resna nevarnost, da postane kolonija. Geslo vseh tržaških demokratov je: svoboden to demokratičen Trst, kjer bo oblast v rokah ljudstva. Če že res mora postati Trst »svobodno« ozemlje, mora biti res svobodno, ne pa izročeno na milost in nemilost guvernerju, ki bi lahko proglasil obsedno stanje, preprečil delovanje tiska in strank ter podredil domače prebivalstvo anglosaški plutokraciji. Na seji so odobravali tudi protestne stavke tržaškega delavstva proti kolonialnemu izkoriščanju, ki dokazujejo, da ljudstvo ne bo nikoli sprejelo odločitev, ki bi nasprotovale Interesom večine.
SOVJETSKA ZVEZA — Sovjetska črnomorska obala je dolga 2100 km — zato je r življenjskem interesu SZ potreben, de sodeluje v obrambi morskih ožin, je rečeno v
noti, lq jo je poslala Sovjetska zveza turški vladi- Nota med drugim naglaša, da je v pogleda črnomorskih ožin potreben skupen sovjetsko-turški režim, ki bo odgovarjal posebnemu položaju to varnosti Turčije, SZ in drugih črnomorskih sil, ker sedanji režim ne jamči varnosti teh ožin.
BOLGARIJA — Domovinska fronta se je obvezala, da ho storila vse za izgradnjo LB Bolgarije. V času votivne kampanje v Veliko Narodno sobranje, bo Domovinska fronta utrjevala domovinsko frontovsko enotnost in trajno zvezo vseh antifašističnih in progresivnih sil bolgarskega ljudstva. Skrbela bo, da bodo na skupne tiste njenih strank postavili take kandidate, ki so dosledni pripadniki Domovinske fronte, ki imajo jasno stališče proti reakciji in so zvesti privrženci politike prijateljstva s Sovjetsko zvezo, sodelovanja z Jugoslavijo ter z vsemi demokratičnimi to svobodoljubnimi silami na svetu.
ALBANIJA — Zavrnjeni so manevri reakcije, pravična stvar albanskega ljudstva
je zmagala. List »Baškimi« piše, da so bile pretenzije grških fašistov po »popravi« južne albanske meje na mirovni konferenci za-vrnjene, za kar gre predvsem zahvala delegatom Sovjetske zveze jn Jugoslavije, ki so tako energično branili pravice Albanije.
ROMI .VIJ A — že v oktobru bo romunsko ljudstvo odločilo o svoji usodi. Centralna uprava za volitve v Romuniji je obvestila vse okrožne komisije, naj bodo vsa dela za volitve končana do srede oktobra, ker bodo v drugi polovici tega meseca — po Izjavi dr. Groze — volitve.
MADŽARSKA — lil. kongres Komunistične partije Madžarske — prvi legaln* kongres v zgodovini Partije. V Budimpešti je bilo veliko zborovanje Komunistične partije Madžarske, ki se ga je udeležilo nad 100.000 ljudi. Generalni sekretar Partije Macaa Rakosy je v svojem političnem govoru med drugim naglasil, da mora prvi legalni kongres KP Madžarske rešiti mnogo vprašanj. Govoril je o delu reakcije in poudaril potrebo po dobrih odnosih s Sovjetsko zvezo, Jugoslavijo in drugimi demokratičnimi narodi. — Na III. kongresu so bili kot gostje predstavniki Komunistične partije Jugoslavije, Anglije, Romunije, švedske, Danske in Finske, ki so imeli govore. Govor predstavnika KP Jugoslavije Djura Pu-car-ja so pozdravili z vzklikanjem maršalu Titu, jugoslovansko-madžarskemu prijateljstvu to z vzkliki: Trst Jugoslaviji!
ITALIJA — Skupina socialistov zahteva združitev s Komunistično partijo. Skupina italijanskih socialistov zahteva, da njihova stranka preneha sodelovati z vlado, da preide v opozicijo jn se pridruži Komunistični partijk
NEMČIJA — Tovarne za orodje izdelujejo orožje. Tass poroča, da tovarne za orodje v francoski okupacijski coni Nemčije ne služijo svojemu namenu, ampak izdelujejo nove modele strelnega orožja in. samokrese kalibra 7,65.
V Niirnbergu so izrekli obsodbo nad nacističnimi zločinci. Mednarodno vojaško sodišče v Niirnbergu je obsodilo 22 vojnih zločincev, bivših voditeljev nacistične Nemčije. Na smrt z obešenjem so bili obsojeni: Gonng, Ribbentrop, Keitl, Kaltenbrunner, Rosenberg, Franck, Streicher, Jodl, Sauckel, Seys-Inquart, Frick in Bohrmann (v odsotnosti). —• Na dosmrtno ječo so bili obsojeni: Funk, Raeder in Hess. Schirach to Speer sta obsojena na 20 let ječe von Neurath na 15 let, Doenitz na 10 let ječe, obtoženi Schacht, von Pappen in Fritsche pa so bili oproščeni Sovjetski člani sodišča štirih velesil so poudarili, da bi moral biti Hess obsojen na smrt, von Pappen, Prit-sche in Schacht pa spoznani za krivce, ne pa oproščeni
POLJSKA — Generalu Andersu so »aradl državi škodljive aktivnosti odvzeli poljsko državljanstvo. Ministrski svet Poljske republike je sklenil Wladislawu Andersu odvzeti državljanstvo, ker po ustanovitvi poljskih oblasti ni priznal vrhovne komande poljske armade in se po vojni ni vrnil v domovino, temveč je onemogočil povratek mnogim poljskim vojakom.
na kateri resnični ljudski interesi. Delavci to vse svobodoljubno ljudsvo Amsterdama pa je dokazalo, da je dobro raz-umelo, čigavim interesom služi kolcnit jati no-4fnperiabeti6na politika holandske Vlade. S svojim junaškim zadržanjem je to poMtiko obsodilo in z njim vred jo je obsodit ves demokratični, jvobodo^jubni sveti
tštev. 40
GLAS NAŠIH DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV
IZ LJUBLJANE:
Naše prostovoljno delo bo omogočilo uspešnejšo izvedbo bližnjih volitev
Odkar je bilo v časopisju pomotoma objavljeno, da smo na prostovoljnem delu Škofljica—Ig montirali na oporišča samo Sl kljuk in nas je radio v sindikalni uri zaradi tega pošteno obdelal, smo sklenili, da za vsako ceno popravimo siab vt&s, ki ga je napravil tiskarski škrat.
Naše delovne skupine tekmujejo med seboj na raznih odsekih, pri obnovitvenih delih telefonskega omrežja, posebno na glavni progi Ljubljana—Novo mesto.
Za nedeljo, 22. t. m. smo organizirali prostovoljno delo na odseku Trebnje— Sevnica. Linija je dolga 32 km in do sedaj tu ni bilo telefonske zveze. Zaradi povezave novomeškega okraja z okrajem Krško gradimo že telefonsko zvezo Novo mesto—Brežice. S prostovoljnim delom pa bomo postavali telefonsko zvezo za povezavo pošt v dolini Trebnje—Sevnica.
Ob 7. uri zjutraj se nas je zbralo 83 delovnih tovarišev v Trebnjem. Razdelili smo se v dve delovni skupini in žrebali vodstvo. Določil' smo si delo in razdelili material, ter takoj pričeli. Ena skupina se je lotila dela pri Trebnjem v smeri Mirna, druga pa je delala na liniji Mokronog—št. Rupert. Ob 13. uri sta se obe delovni skupini srečali v Mirni, kjer nam Je KLO oskrbel kosilo. Z delom smo potem nadaljevali tako, da je ena skupina delala na liniji Mokronog—Krmelj, druga pa je dokončala pentlje v št. Rupertu. Noč nas je prehitela, da nismo mogli
popolnoma dokončati linije Krmelj—Mokronog. Prenehali smo iz delom na 4 km pred Krmeljem.
Rezultat našega nedeljskega prostovoljnega dela pa je tale:	Napeli smo
57 km telefonske žice, instalirali 4 tele. fonske centrale in sicer v Mimi, št. Rupertu, Mokronogu in Krmelju. Vrednost opravljenega dela znaša po ocenitvi 15.000 dinarjev. Ta znesek je v okviru proračunov že odobren. Z našim prostovoljnim delom smo ga prihranili državi in se bo lahko porabil za odseke, za katere še nimamo odobrenih predračunov.
Rezultat tekmovanja posameznih skupin pa je sledeči: Obe skupini sta pokazali enako dobro strokovno usposobljenost, vendar je dolenjska skupina pod vodstvom tov. Smoliča in Štirna pokazala večjo disciplino od ljubljanske skupine. Dela se je udeležilo 90% uslužben-stva ljubljanske in novomeške telefonske ’ sekcije.
Naloga našega sindikata je predvsem utrditev delovne discipline in s tem v zvezi odstranitev napak, ki motijo redno službovanje.
Do bližajočih se volitev nas čakajo še velike naloge, katere bomo v tesni povezavi z našo upravo uspešno rešili. Zavedati se moramo, da igra naše dobro :n vestno opravljeno delo veliko vlogo pri uspešnejši izvedbi volitev v narodno skupščino.
trdili 30 oken, vstavili 12 stekel v okna m popravili 4 vrata. Gradbeniki so pokrivali strehe s strešniki, postavljali profile, trasi-rali in izkopavali temelje. Dijaki drugih odsekov so popravljali vozove, pluge, sekire, klepalno orodje, najrazličnejše posode, verige itd. Učenke ženske obrtne šole so popravljale in krpale obleko in1 perilo v Zapo-toku in v vasi Skrilje. Nekaj pa jih je bilo zaposlenih s kuhanjem, ker so si dijaki sami
§hweusko ijudsivOt
Suha Kvajina te ktiče!
Krajevni odbor poštnih uslužbencev je sklenil, da obnovi porušeno vas žvirče v Sohi Krajini.
V	nedeljo zjutraj smo se odpravili, natovorjeni na dveh kamionih po Dolenjski cesta preko Grosuplja v Zagradec. Tam je pri kamnolomu izstopilo 20 tovarišev, ki so b$H določeni za nalaganje gradbenega peska na avtomobile, ostali pa smo »e odpeljali na delo po strmi poti čez Zagradec in Ambrus v Žvirče.
V	vasi sta nas sprejela sekretarka odbora Verona in šef obnovitvene baze z besedami: »Vendar se je našla sindikalna podružnica, ki bo priskočila na pomoč Suhi Krajini!«. Ko smo si ogledali teren, da začnemo z delom tam, kjer je najbolj potrebno, nam je tovarišica Verona pojasnjevala: »Tovariši, ker smo z obnovitvenim delom tu tako pozno začeli, moramo poskrbeti predvsem zato, da očistimo najprej kleti, saj kmetje niti svojih bornih pridelkov nimajo kam spraviti!« Hišnih številk v vasi je 80, z opeko je do sedaj pokritih le 6 hiš, 3 pa s slamo. Vse ostalo je razdejano.
Razdelili smo se v 4 skupine In odšli na odrejena mesta. Prva skupina je pričela s čiščenjem kleti v hiši nekega kmeta, aktivista OF. Z orodjem za čiščenje kleti smo biil dobro založeni, samokolnica pa je bila v vsej vasi le ena. če bi imeli teh več, bi bilo naše delo dokaj učinkovitejše, tako pa smo morali ves material od nar šati na rokah.
Najboljše je delala druga, tečajna delovna skupina. Popolnoma je porušila od ognja povsem uničeno hišo, material sproti sortirala in ga spravljala na kupe, tako da zidarji lahko kar prično z novogradnjo.
Tretja skupina, ki je očiščevala prebod med dvema porušenima hišama, je imela prav tako težave zaradi pomanjkanja samokolnic. Kar v košarah so odnašali material, ki ga je bilo za kakih 35 m3. Ob štirih popoldne pa je bil prehod le očiščen.
Četrta skupina je čistila ruševine hiše «. preje bogatega gostilničarja. Domači sin je bil pri juriškem bataljonu domobrancev, oče pa zagrizen sovražnik partizanov. S tem smo dokazali, da naša oblast ni taka, kot so jo prikazovali domobranci. Pomagali bomo vsem, ki so danes priprav, ljenii sodelovati z nami.
V opoldanskem odmoru smo kramljali z vaščnai in sekretarko Verono, kmečko ženo. povsem preprosto, zelo razgledano in politično zgrajeno aktivistko Osvobodilne fronte. Vaščani imajo vanjo velixo zaupanje in se obračajo do nje v vseh svojih težavah. Ta dan je imela največ opravka z njimi zaradi dodelitve gradbenega peska. Naši kamioni so ga vozili v vas iz 16 km oddaljenega kamnoloma.
Sprva se vaščani niso odzvali prostovoljnemu delu. Tisti, ki so se že vrnili od maše, so nas gledali le od strani. Ko pa se je pričel dovažati pesek, so jeli tovarišico Verono vsi moledovati zanj. Tovarišica je neko vaščanko, ki je prišla prosit za pesek, vprašala, koliko ljudi ima v družini. »Šest« — je odgovorila kmetica. Koliko vas je pa na prostovoljnem delu.«
kuhali kosilo v kotlih, ki so jih pripeljali s seboj.
Vsak udeležnec je delal približno 6 ur, tako, da je bilo opravljenih vsega skupaj 4500 delovnih ur.
Mladina Tehniške srednje šole in f njeno učiteljstvo sta tako na najlepši in najkoristnejši način pričela novo šolsko leto \in z uspelim delom dokazala, da se zavedata svojih državljanskih dolžnosti.
Vedno Je težko pisati poslednje vrstice ran j kem u v pozdrav, še težje je tokrat, ko se zavedamo, da je po njem nastala med nama velika praznina., da smo izgubili dobrega prijatelja, sodelavca in učitelja; zato bodi naša naloga, da s še večjo vnemo delamo za stvar, kateri je Jasko posvetil vse svoje življenje in naj nam bo vzgled geslo: Kjer pade eden, dva nova morata priti na njegovo mesto, da izpolnita vrzel Im tako krčita pot delavskemu razredu.
Tovarišu Jašku bodi ohranjen svetal spomini	"i>p
Tovarišu Niku Lundru v spomin l
Dragi tovariš Niko nas je nepričakovan no zapustil. Sredi največjega dela za obnovo je kot diplomirani tehnik in referent obnovitvenih zadrug pri Iniciativnem zadružnem odboru za Slovenijo v Ljubljani neumorno organiziral in ustanavljal po Sloveniji obnovitvene zadruge, ter z načrti in nasveti pomagal pri obnovi porušenih vasi.
Pri upravi IZOS.a im pri sindikalni po-| družnici je kot član odbora užival ugled in spoštovanje vseh tovarišev.
Vodil nas je na prostovoljno delo in sam vedno neumorno delal. Vedno je po
končanem delu izmeril m ocenil naše delo, nas grajal za premajhno storitev in nas pohvalil, kadar smo to zaslužili.
Okusil je vse trdote aktivista Osvobodilne fronte v letih težke borbe, internacijo in partizanstvo. Sedaj pa je podlegel težki operaciji.
Sindikalna podružnica bo težko pogrešala dobrega in nad vse vestnega tovariša. Dragega Nikota, ki je bil res pravi vzor tovariša, bomo vsi ohranili v trajnem spominu.
Sindikalna podružnica prt IZOS-u,
IZ TRBOVELJ
Strokovni delavci trboveljskih delavnic na ekskurziji
»Nihče« je morala osramočena priznati. »Ti zahtevaš od nas, da ti pripeljemo pesek, da ti delamo, da te oblečemo itd., vas pa je pri hiši šest in se nihče ni odzval delu, čeprav gre v prvi vrsti za vas vse. Pesek bo dobil najprej tisti, ki ima ljudi danes na prostovoljnem delu.« ženska je potem govorila, da so gospod pri maši prkligovali, da se ob nedeljah ne sme delati in da je to greh. Ko je naposled le dobila zaprošeni material, je tudi ona napodila svoje otroke na »prostovoljno« delo.
Tako protiljudska duhovščina rovari proti Osvobodilni fronti in njenim naporom pri delu za obnovo, če bi ta duhovščina hotela ljudstvu res pomagati, bi ga raje pravilno poučila in mu razložila potrebo nedeljskega dela v teh izjemnih časih, ko je čimprejšnja obnova vasi tako zelo potrebna za splošen gospodarski dvig naše države.
Tovarišica Verona nam je pripovedovala: »V neki vasi pri Novem mestu je neki gospod kritiziral partizansko moralo in ljudsko oblast. Prosila sem za besedo in mu odgovorila: Gospod, vi s prezirom govorite o partizanski morali in blatite Osvobodilno fronto, sedaj pa vi meni odgovorite, ali je morala morda to, da so belogardisti pošiljali naše ljudi v internacijo in na Rab in jih pozneje na najstrahotnejše načine mučili in ubijali po za-porih? Gospod je bil prisiljen odgovoriti »ne« in je neopazno izginil iz sestanka.
Ko smo s tovarišico Verono govorili še dalje in jo izpraševali, na kak način bi se najuspešneje pomagalo tem ljudem, nam je razlagala:
»Tovariši, ni je stvari, ki je ne bi naša vas potrebovala in s hvaležnostjo sprejela. Požgani smo. Vse od najslabšega čevlja in cunje, od žeblja do najprimitiv-nejšega orodja se bo dalo s pridom porabiti. Sedaj poleti je še nekam šlo, bliža pa se zima, strašen čas za pogorelce. Videla sem, kako je poleti mati slekla otroku edino oblekco, jo oprala in na soncu posušila, da jo je • takoj zopet oblekel, medtem pa je moral gol počakati na soncu. Otroci vsa leta okupacije niso hodili v šolo in tudi letos ni izgledov, da bi hodili, saj nimajo obutve za zimo, šola pa je oddaljena dobri 2 uri in pol hoda od nas. Zberite nam po možnosti knjige in čašo. piše. Starejši ljudje tega- zelo potrebujejo. »Kmečki glas« bi nam s svojimi članki zelo koristil in bi bilo res priporočljivo, da bi ga dobivali v vas vsaj po en izvod. Saj bi se ljudje sami naročili na časopise, pa ni denarja niti za najnujnejše potrebe, saj nimajo ničesar, kar bi lahko prodali.«
Obljubili smo tovarišici Veroni, da pridemo prihodnjo nedeljo zopet in' prinesemo s seboj čevlje, nabrane pri socialnih akcijah na naših sindikatih. Z nami bo prišla čevljarska ekipa, ki jim bo popravila čevlje, dekleta pa jim bodo šivala oblekce, da se bodo otroci vsaj za silo oblekli. Navozili jim bomo še peska in pomagali na novo zgraditi porušene domove, da bo tudi pri njih zopet lepo.
Rejan.
Pred nekaj dnevi je sindikat rudniških reparatumiih delavnic organiziral in Izvedel obsežno in uspešno ekskurzijo svojih strokovnih delavnic v tovarne ob severni meji naše domovine. Namen te ekskurzije je bil, da se profesionistii delavnic črnega revirja seznanijo z delom in prilikami stanovskih tovarišev onih tovarn, ki so v delovnem procesu z njimi najtesneje povezani.
V treh kratkih dneh smo videli mnogo tega, kar smo si želeli videti. Ogledali' smo si odlično urejene delavnice in montažne dvorane Državnih železnic v Mariboru, primerjali smo naše delo z delom v delavnicah Litostroja, Tovarn letalskih izdelkov, Tovarne 'Vijakov in Splošne stavbne družbe v Mariboru. Nepozaben vtis je napravila na nas velika vodna centrala v
Fali, M oskrbuje z električno energijo del naše industrije. Občudovali smo tovariše pri napornem delu v Livarni in jeklarni Guštanj, kakor tudi pri podjetju Zug-mayer & Gruber v Slovenski Bistrici.
V vseh tovarnah, katere smo obiskovali, smo bili lepo sprejeti. Vodniki, M so nam jih dodelile uprave, so radevolje odgovarjali na vsa naša številna vprašanja im nam omogočili, da smo dobili jasen vpogled v delovni proces posameznih tovarn.
Zahvaljujemo se upravam vseh navedenih tovarn, da so nam omogočile uspelo izvedbo te, za nas tako koristne ekskurzije. Predvsem pa se zahvaljujemo sindikatu Livarne in jeklarne Guštanj, ki je z vsestmaskim razupiev anjem mnogo pripomogel k temu, da je bil uspeh ekskurzije nadvse zadovoljiv.
IZ CELJA
politična in strokovna izgradnja
Strokovni izobrazbi pisarniškega osebja je posvetila sindikalna podružnica pri okrajnem in okrožnem sodišču v Celju posebno pozornost že v prvih mesecih njenega poslovanja. V času od oktobra 1945. pa do junija 1946., sta se vršila dva administrativna tečaja, ki sta nudila novemu pisarniškemu kadru več kot samo osnovne pojme. Vzporedno z drugim takim tečajem smo vodili tudi zemljiškoknjižni tečaj v dveh skupinah in sicer za one, ki so zemljiškoknjižno poslovanje že poznali in za začetnike. Vse te tečaje pa smo v letošnjem poletnem času prekinili v polni zavesti, da je bila neumornost predavateljev nagrajena s pridobitvijo sposobnejšega kadra, ki so ga dali omenjeni tečaji.
Že v teku teh tečajev pa smo čutili veliko potrebo po politični izgradnji naših sindikalistov. Zaradi preobilice dela v uradu in radi pomanjkanja delovnih moči smo morali takrat to misel opustiti. Dobro pa smo se zavedali, da bomo mogli spoznati in pravilno doumeti vso našo zakonodajo, ki je izšla iz ljudstva in služi ljudstvu, edino le, če bomo politično zgrajeni in če se bomo seznanili z vsemi političnimi problemi današnje dobe.
V ta namen smo sestavili odbor za politično in strokovno izobrazbo pisarniškega osebja. V septembru smo pričeli z rednimi sestanki, ki se vrše enkrat tedensko. Določeni odbor je bil zadolžen z nalogo, da čim natanpneje izdela program, po katerem se bo na dojemljiv in poljuden način tolmačilo tečajnikom pripravljeno gradivo političnega in strokovnega značaja.
Pričelo se je s proučevanjem zakona o ureditvi rednih sodišč. Predvsem se obravnava tema o krajevni in stvarni pristojno-
IZ MARIBORA
S samoiniciativnim delom
smo nadomestili inozemski izdelek
Mladina Tehnične srednje, šole na delu v "Zapotoku
Mladina, ki se je te dni vpisala na razne oddelke na Tehnični srednji šoli, je v počitnicah v veliki večini sodelovala pri gradnji Mladinske proge. Da bi ponovno pokazala razumevanje za naloge, ki nam jih nalaga sedanji čas pri obnovi domo-vine, je • v sporazumu z vodstvom šole sklenila, da prične šolsko leto z delom na gradnji ceste v Zapotok ter pomaga pn obnovi vasi tega okoliša.
Tudi učiteljstvo te šole, organizirano v podružnici ZPDNJ, ki ves čas svojega obstoja deluje v najtesnejši povezavi z mladinskimi organizacijami na šoli, je^ sklenilo, da se skupno z dijaštvom udeleži prostovoljnega dela, čeprav je bilo 50 članov te podružnice že prejšnjo nedeljo na prostovoljnem delu v tem kraju.
Tako je dijaštvo in učiteljstvo odšlo 19. t. m že zgodaj zjutraj v Zapotok, eno Izmed tistih številnih slovenskih vasi, ki so jih domači in tuji sovražniki med vojno popolnoma uničili
Ker je šolsko vodstvo dalo na razpolago kompresor za minerska dela, dalje kovaško, kleparsko in mizarsko orodje ter priprave za avtogeno varenje in ker ima naše dijaštvo dobre izkušnje, ki si jih je pridobilo v počitniških delovnih brigadah, uspeh ni izostal.
Delovne sile so se razporedile na cesti zadnje štiri kilometre pred Zapotokom. Pri rušilnih in minerskih delih s kompresorjem je bilo zaposlenih 5 ljudi, ki so odšli na teren že 16. t. m., da so mogli že pred prihodom delovnih brigad izvršiti nekatera dela, tako, da je bila razporeditev delavcev na cesti racionalnejša. Ostali so bili zaposleni z izkopavanjem, izravnavanjem in razširitvijo prejšnje kolovoze poti na 4 m širine. Delo je bilo v toliko dovršeno, da je danes mogoč promet tudi s težkimi kamioni vse do vasi Zapotok.
Ker je naša šola strokovna, smo izvršili tudi celo vrsto specialnih del. Naši mizarji so izdelali 6 vratnih okvirov, uredili in pri-
V delavnici Državnih železnic v Maribo, ru je bil vključen v obrat veliki kompresor, ki je po obsegu večji od že obstoječega, ki je bil zgrajen leta 1938. Novi kompresor popolnoma nadomešča starega in je s svojo večjo kapaciteto popolnoma odpravil pomanjkanje k omprimiranega zraka. Pomanjkanje komprimiranega zraka je bilo zelo občutno in gre sedaj delo z orodjem na komprimiran zrak hitreje nd rok ter je tudi kvalitativno boljše in lažje-Kompresor z elektromotorjem je pripravil za montažo že okupator. Zaradi njegove obsežnosti ga je razrezal na dva dela, da bi ga na ta način lažje odpeljal Ta nakana mu je bil preprečena, vendar pa je odpeljal ves drobni material, ki se v naši državi nii mogel (nabavljati- Dolgotrajne so bile priprave in iskanje potrebnih delov za instalacijo. S prizadevanjem mehaničnega in elektro-oddelka, so se vsi manjkajoči deli deloma 'izgotovili v delavnici, deloma pa se je popravilo to, kar se je našlo. Tako se je ik 250 m dolgega poškodovanega kabla izrezalo in ponovno spojilo 130 m potrebnega kabla, ka je bil s prostovoljnim delom položen v zemljo. Za 600 amipersko elektro-magnetsko sklopko niti vzorca m
sti sodišč po vseh glavnih in stranskitb,za-konih. Dalje se bo ponovno tolmačila »stava in zakon o ljudskih odborih.
Za tovariše sodnike in tajnike obeh sodišč so se vršili v zimskih mesecih 1945-46 delovni in študijski tečaji, odnosno sestanki ki so imeli nalogo usmerjati delo v onih čar sih, ko smo še morali orati ledino. Nekako v dopolnitev in nadaljevanje teh sestankov in po nujnosti, ki se je pokazala, je predsedstvo okrožnega sodišča s sodelovanjem podružničnega odbora določilo dva odbora. Prvemu je zadana naloga, da pripravi gradivo za načrtno in smotrno pripravo sestankov v svrho politične izgradnje sodnikov in tajnikov obeh sodišč, drugi odbor pa ima dolžnost nuditi tečajnikom strokovno izpopolnjevanje. TL sestanki so se pričeli 11. septembra in se bodo vršili enkrat tedensko. Poleg sodnikov in tajnikov se jih 'bodo udeleževali tudi pisarniški uslužbenci obeh sodišč, tovariši iz tukajšnjega javnega tožilstva, notranje uprave okrožja in okraja, ter senata divizijskega sodišča v Celju.
Omembe vredno je tndj dejstvo, da se je v dneh od 13. do 14. septembra vršil pri tukajšnjem okrožnem sodišču teoretični in praktični tečaj za vse celjsko okrožje v svrho upoznavanja in pravilnega razumevanja ter vodstva kazensko-pravne statistike. 39 tečajnikom je komisija, sestavljena iz členov zveznega pravosodnega ministrstva, predavala vso težavno in zamotano kazen-sko-pravno statistično službo, Id je poveza-na z veliko odgovornostjo pri tem delu zaposlenih uslužbencev. Zlasti z vodji kazenskih oddelkov sodišč celjskega okrožja se je vsa tvarina predelala tudi praktično, da se izognemo morebitnim nepravilnostim in sankcijam.	Od on
Obveščamo vse delavstvo in name-ščensitvo Slovenije, da se bo vršili v nedeljo 6.. oktobra 1946 ob 9. izpred glavnega kolodvora v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu prevoz po-smrtih ostankov tov. Kolesa Viktorja, španskega borea oficirja mednarodne brigade, člana Glavnega odbora ES-ZDNJ, predsednika Centralne uprave Zveze železniških prevoznih delavcev in nameščencev Jugoslavije, člana Vrhovnega sodišča socialnega zavarovanja, nosilca odlikovanja Leninovega reda, ki je tragično preminul 22. maja 1946 v Zagrebu.
Pozivamo vse delavce in nameščence, da se polnoštevilno udeleže prenosa posmrtnih ostankov enega naj-doslednejših borcev za pravice delavskega razreda.
Federalni odbor ESZDNJ za Slovenijo
Tako ne gre
Krajevni odbor Zveze uslužbencev pravosodnih In upravnih ustanov v Ljubljani je organiziral za nedeljo, 22. septembra delovni izlet v Zlato polje pri Lukovici. Delovni izlet je bil široko zasnovan, saj se je iž 7 podružnic priglasilo 170 uslužbencev.
Kljub temu, da so ob določeni uri vsi udeleženci defitivne skupine prišli na dogovorjeno mesto, delovnega izleta nismo mogli izvesti, ker kljub zagotovilom, kil so Mia dana od strani tehnične baze, ni hilo kamionov.
Najodločneje protestiramo proti takemu postopanju, saj je na ta način prizadejana znatna škoda pomoči pofcrebnam krajem. V svrho razčišoenja te zadeve je btio o tem primeru napisano poročilo in poslano javnemu tožilcu.
Zveza uslužbencev Pravosodnih Sa upravnih ustanov.
bilo. Izdelali so jo po vzorcu 350 amperske-Izdelali so tudi popolnoma novo 600 ampersko stikalo. Varovalke so izgotovljene iz srebrne žice. Ker pa niso dobili primerne žice. so spajali po 12 žic paralelno-Bronzane krtače se v naši državi ne dobijo, izgotovili pa so jih iz starih elektrod ki so se popolnoma obnesle- Nadalje se je izdelala naprava za dviganje ib spuščanje krtač ter priprava z kratek stik motorja. Izdelali so se v®i cevovodi za vsesava-nje in tlačenje zraka, vodovod za hlajenje kom-presorskih valjev in konstrukcija s sesalcem za zrak- Vse to so naredile pridne roke naših delavcev pod vodstvom izkušenih poslovodij.
Za vse to naporno delo. imajo prav posebne zasluge tovariši Kralj Rudolf, ključavničar, ki je izdelal skoro" vse dele, Mastnak Ivan. poslovodja, Kesler Hinko, poslovodja, Arllč Emil, šef mehaničnega oddelka in Juvanec Vlado, šef _elektiro-oa-delka. Vsi tovariši so dali več ali manj pobude za izdelavo novih delov.
Tako se je zopet pokazalo, da se dajo s samoiniciativnim delom uspesno nadomestiti. inozemski izdelki.
Tonetu Raderju-Jašku v spomin!
OBVESTIL
GLAVNI C®BOB ENOTNIH SINDIKATOV SLOVENIJE SE JE PREIMENOVAL V FEDERALNI ODBOR ESZDNJ ZA SLOVENIJO
Izvršni odbor Enotnih sindikatov Slovenije je na svoji seji dne 27. septembra t. L sklenil, da se Glavni odbor ESZDNJ za Slovenijo preimenuje v Federalni odbor ESZDNJ za Slovenijo. Sklep bo pozneje predložen v naknadno odobritev prvemu plenumu.
Federalni- odbor ESZDNJ za Slovenijo
Strokovna zveza delavcev im nameščencev tiskarske industrije Slovenije, podružnica v Celju, je osrgnizirala za nedeljo dne 6. t. m. »Tiskarski dan«:
V	soboto dna 5. t. m. ob 8. uri zvečer je v Domu Osvobodilne fronte kulturna prireditev. V nedeljo, dne 8. t m. je na Glaziji) ob 14. uri fiakultumi nastop. V Domu Osvobodilne fronte bo že v soboto otvorjena razstava tiska. Otvoritev je ob 15. uri. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 17. ure in bo trajala <$o 14. oktobra,
~ t*
Vsem okrožnim centrom ZREN-a in vsem tekmovalcem 1
V	nedeljo 6. in 13. t. m. naj vsi tekmovalci izpolnijo del nalog iz 1 do 3, t. j. delo pri obnovi dežele na ta način, da se vključijo v akcijo za zbiranje bukovega žira. Kampanjo naj izvedejo fizkulturna društva in aktivi samostojno ali v povezavi z množičnimi organizacijami Nabrani žir gre v korist okrožnih centrov ZREN-a.
Vsi tekmovalci morajo dobiti od pristojnih organizacij potrdila o opravljenih delovnih urah, nabrani količini žira i- s. posamezniki na obrazu št. 2 — potrdilo, delovni kolektiv pa na obrazcu št. 3 — zapisnik. V kolikor teh predpisanih potrdil še ni na razpolago, naj društva ali množične organizacije izdajo svoja potrdila z zahtevanim delovnim rezultatom, ter podatki, iz katerih bo možno ugotoviti istovetnost vsakega tekmovalca.
Republikanski center ZREN-a.
SPREMEMBA V PROGRAMU SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA ZAVODA
Slovenski knjižni zavod v Ljubljani bo v svoji novi knjižni seriji ki se bo začela z zbirko Prežihovega Voranca »Borba na tujih tleh«, izdal namesto napovedane antologije slovenske poezije izbor slovenske proze iz let narodno-osvobotii'ne borbe. V zbirki bodo zastopani naši najboljši pisatelji.	_____
Dne 6. oktobra t. 1. se bo v Ljubljani vršila revija vseh godb na pihala. Ob tej priliki bodo vse godbe skupno igrale šopek partizanskih pesmi, ki ga je pripravil tov. Prinčič. Te pesmi si lahko naročite v Ljubljani pri Državni knjižni založbi v Stritarjevi ulici. Nekatere godbe sprašnjejo, kakšne skladbe naj si izberejo za samostojni nastop- Te skladbe naj bodo potpuriji, uverture ali plesni venčki slovanskih skladateljev.
Za vsa pojasnila raj se godbe obračajo na naslov: Ljudska prosveta, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7/II.
Pravijo, da igra sreča v življenju veliko vlogo. Potemtakem našemu dragemu Jašku, žal, ni bila tokrat naklonjena, saj ga je zapustila v njegovi najlepši dobi, kipečega od moči in volje, prav sedaj,, ko se je z vso vnemo vrgel na priprave za čim večji uspeh Osvobodilne fronte pri skorajšnjih volitvah v prvi slovenski parlament.
Kako je vse to čudno in še danes skoroda ne moremo verjeti, da je tako. Še v nedeljo zvečer je bH na okrožnem festivalu v Slovenski Bistrici, pa se je odvozi* z avtomobilom proti domu in nekoliko kasneje je sledila katastrofa; dve vozili sta se zarili druga v drugo, Jasko je stradal... Fo
dveh dnevih peklenskih muk je nato v bolnišnici prenehalo utripati njegovo srce.
Tovariš Jasko, prosvetni referent okrožja, je kot podpredsednik krajevnega odbora Zveze delavcev in nameščencev tiskarske industrije v Mariboru in član odbora podružnice v Mariborski tiskarni tudi til zastavili svoje moči v dobrobit delavstva. Marsikaj je bilo sklenjeno po njegovi inciativi in vedno se je radoval nad kakim vidnim uspehom, bito, da je bilo ustreženo komu izmed članstva, bilo, da je bila kaka uspela prireditev ali nastop, ati pa, kadar smo spontano dokazati, da zavestno delu jemo za uspehe delavskega razreda.
IZGUBLJENE ČLANSKE IZKAZNICE
Jnrša Leon, članska izkaznica štev. 310266.
Klemenčič Alojzij, čl. izkaznica štev. 910265-
Čepon Oskar, članska izkaznica štev. 259605. štev. zveze 70605.
Zveza občinskih podjetij m ustanov:
Slkoik Jelka, članska Izkaznica štev, 287do*i štev. zveze 027562;
Zveza delavcev in nameščencev rudarske ro-
Jože Tratnik, članska Izkaznica 200818, štev. zveze 100818; Ignac škrabel. članska Izkaznica štev. 200809, štev. zveze 100809; Jože Velemšlk; članska izkaznica štev. 200832, štev. zveze 100832,
Zveza delavcev in nameščencev kovinske industrije:
Erna Kem, članska Izkaznica štev. 214897. štev. zveze 114897; Mihevc Marija, članska izkaznica štev. 223595. štev. zveze 30184;
-------- —-	-	—	~	.	___cesta 22-11— teL at. 46-38 — Odgovorna urednica; Bašin Boža — Tksfc Tiskarne »Slovenskega poročevalca«
Izdaja Federalni odbor ESZDNJ za Slovenije — Uredništvo in uprava. Ljubljana, Miktoči