Poitaina plaćana v gototluL , *, ~ - .* - ~. Leto LXX. št. 177. Ljubljana, sobota 4* decenAca I937 Cfeoa Din !•- 17. ha ja vsak dan popoldn?, izvzemfii nedelje 1d praznike — lnserati do 80 petit vrat a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3, većjl lnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej — »Slovenski Narod« velja meaecno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25 —. Rokopisl se ne vračajo. UBEDNIftTVO IN UPfcAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljm utka Mer. • Telefon: 31-22 31-23, 31-14, 31-25 to 31-2« PodruiDle« : MARIBOR StroMmayerjeva 3b — NOVO MB8TO, TJiiMJaniM a* telefon flt. 26 — CELJE, celjsko uredniitvo: Stroammmjvjmra. ulica 1, tal«fdo M. 66; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICB: Ob kokx3*»v ldML Poštna hranilnlca v Ljubljani #t 10.S51 Yvon Delbos v Varšavi: Poglobitcv prijateljstva Poljske in Frandje Razgovori med franeoskim zunanjim ministrom in polfsklmi driavniki naj požive in poglobe franeosko-poljsko zavezništvo in prijateljstvo PAKIZ, 4. decembra, br. PariSki tisk . posveča potovanju zunanjega ministra. ; Delbosa v prestolnice vzhodne in južne Evrope veliko pozornost in mu pripisuje dalekosežno važnost. Soglaano izraza jo u- j ati naziranje, da predstavlja to potovanje tretjo etapo velike akcije francuske In angleške diplomacije za pomirjanje Evrope. Na tem po to van ju in pri razgovorili, ki jih bo imel v Varšavi, Bukarešti in Pragi. bo DeLbos predstavnik franeosko-angleške solidarnosti. Angleška vlada je naproaila, naj tuđi v njenem imenu vodi informativne razgovore s Poljsko In dr-žavami Male antante. Dosedanji odnošaji Anglije In Poljske do Male antante se bistveno razlikujemo od odnošajev Francije do teh držav Anglija prav za prav nima nooenih posebnih obveznosti do teh držav, j doćim je Francija zaveznica Poljske in ; Ceškoslovaške, z Jugoslavije* In Rumunijo pa jo vežejo posebne prijateljske pogodbe. 2e samo dejstvo, da je angrleška vlada, ki su ji obveznosti Francije do teh držav dobro znane, naprosila francoskegfa zuna-njegra ministra, da t\udi v njenem imenu vodi potajan ja s temi državami. zavraea vesti, po katerih naj bi Delbos obvezi' po- dunavske države, da je dobila Nemčija na Evropskem vzhodu in v Srednji Evropi svobodne rok«. Nasprotno je namen Del-bosovega petovanja, da svečano potrdi od-ločno voljo Anglije in Francije, da hočeta čuvati mir tuđi v tc-m delu Evrope. Sestanefc Đelbosa z Nenrathom Berlin. 4. dec. Francoskega zunarregu ministra Delbosa ie na potovanju v Var*avo pozdrav?! v Rerlinu nenvki zunanji mini-ster Neurath. Nad četrt ure sta se razgo-varjala na peronu. Piiriški p »poldnnski listi poroča jo obšir-no o tem sestanku in nag^išajo da je to prvič pi dolcem času. da je nem^ki zunanji minister uradno pozdravil zastopnika fran-coske /unaVe politike na nje^ovem poto-vaniu skozi Berlin. I/ komentsrjev izhaia, da ie okolica Delbosa bila zaridi te pozornosti ugodno presenećena. Razgovor med Delbnsom in Neurathom je bil zelo prisr-een. Oba držnvnika sta. kakor poroča »In-transigeant«. razpravljala o vprašanjih. ki š'^ rf'eio ohoh drJav. Poljski tisk pozdravlja učvrstitev prijateljstva V'aršava, 4. dec. Celokupni tisk brez razlike strar.k pozdravlja prihod franeoskega zunaniesa ministra Delbosa v zelo prisrc-nih člankih. »Gazzetta Polska« izraza zadovoljstvo, da so se v odnošajih med Francijo in Poljsko uvedle metode žive diplomacije, ki predstavljalo dragocen dodatek dela diplomatskih uradov. Tuđi široka javnost pozdravlja prihod Delbosn Raspoloženje v poljski prestol-nici je danes dru^aeno. kakor ob priliki prihoda B-arthoua in Lavala. Oživ'jenje polj-sko-franeoske zveze, ki ga je pričel maršal Ridz-Sm:g!y v preteklem letu, je odstranilo nesporazume, ki so prei mutili medsebojne odnošaje Dopisniku lista »Kurier \Varszawski« je izjavil Delbos, da je cilj njegovega potova-nja poživljenje in učvrstitev dragocenega prii-ateljstva in zveze Frar.cije. Prvi razgovori Varšava^ 4. dec. Francoski /unanji minister Delbos je obis«kal poljskoga zunanje-ga ministra Recka snoči ob 18.30. Razgo- vor je trajal poldrugo uro in je potekcl v zelo prisrćnem tonu. Snočnji prvi aestanek med Delbosom in Bečkom je bil bolj vljud-nosten. Pravi politični razgovori se prično danes opoldne Delbos je snoči Bečka ob-ve&til o londonskih ra/iiovorih, ki so doka-zal' tesno sodelovanje med obema zapadnima demokracijama. Scveda se zelo mnogo govori o vtisu, ki ga je v svetu napravil sestanek med Delbosom in Neurathom na berlinski postaji. Beck je Delbosa Se posc-bej opozoril na ta sestanek, ki ga sicer ne smemo precenjevati, vendar pa lahko ta dogodek mnogo prip je torej začcl svoje potovanje v zelo po-srečenih okoli^činah Delbos je bil snoČ: na većerji pri fran-coskem veleposlaniku Leonu Noclu. Madžarski minister Roder pojde v Rim Budimpešta, 4. dec. b. Madžarski honved- ski iiiinister Kcnler l»<> okoli 10. ali 11. t. ni. odpotoval v Rim. da \ me ob'&k maršala Ba-do^rlia, ki je upom'a'.li ob*kal Budimpe»to. I Ri'ider l>o o-^tal v Italiji okuli in»i«eo dni. Francifa skrbi za svoje nteje Gbmeine utrdbe so nezavzetne Pariz, 4. dec. Vojni minister Daladier je ime! v zbornici govor o proračunu vojneg-a ministrstva Izjavi! je da znižanje vojaske službene dobe toliko časa ne pnde v po-Stev. dokler bo mednarodni položaj tako napet. O uporabi izrednih voiaških kredi-tov in o izvedbi vojaškegn programa Dala-dier ni hotel dati nobenih podrobnih obve-stil. Današnje metode v državnih arzenalih, je de>al vojni minister so boljke kot v pri-vatnt industriji Tuđi npcionaliz;rđni obra- ti ne delujejo slabše kot zasebni obrati Ohrnmbna dela ob mejah so zelo napredovala Utrdbe so take kakovosti da jih ne more prodreti noben top. Menim je deial Daladier. da se nova vojna ne bo već vrši la v istih onah kot do sedaj in na isti način Gledam v severno Afnko in na tuni-ško obal ter menim, da se mora naša vzhod-na me;a tako utrditi, da je ne bo mogoče zavzeti. Moi čili ostnne popolna fuzija se-verno afriških in franeoskih kadrov Japonci so se morali uma'^: " \% međnarodnilh IcofRcesif Etierničen nastop Francije šanghoj, 4. dec. AA. Prebivalstvo v mednarodni koncesiji si je snoči oddahnilo, ko je bilo po radiu objavljeno, da so Japonci umaknili kordon ki so razvrstili v mednarodni koncesiji po atentatu nekega mlađega Kitajca. V mestu pa je razburjenje zaradi atentata ^e zmerom zelo veliko Uprava franco«ike koncesije ie objav*ila, da ne bo dovolila iaponslcim četam vkorakati v ta del mestfi brez dnvoljenja franeoske vlade Ta koncesija je franeosko ozemlje in ima posebne določVe. k ga postavi ja jo pod popolno franeosko suverenost. Cc ho-čejo Japonci prevažati živež skozi koncesijo, tedaj bodo Francozi to dovolili, ni-kakor pa ne bodo dvolili prevoza orožja. London, 4 dec. AA. Neki trgovec, ki je dupotoval iz Šanghaia. je izjavil, da se na kirajski strani bori mnogo avstralskih, nem-skih in ameriskih letalcev. ^Ceki ameriški 'ctalec je še vec dni po umiku Kirajcev vsak večer krožil nad lapons-kimi postojan-kami, ostal nepoškodovan in prizadejal mnogo škode Jap>oncem. Lloyđ George o položaju v Evropi Splošni mir je mogoč Ie tedaj, če se izvede resnična sološna razorožitev London, 4. decembra, b. Pred akcijskim odborom za mir m obnovo je ime! anqle-ški liberalni politik Llovd George velik zu-nanjepolitičnr govor, ki qa je z-ačel z be-sedami: Nrikdar. gotovo pa ne po svetovni vojni mednarodni položaj Še ni bil bolj re-sen kakor sedai PuslnManje položaja je deloma posledica polirike nekaterih milita-rističnih držav, ki so odknte nasprotnice demokracije deloma pa slabosti demokratičnih držav samih. Scdaj se spet govori o splošnih naporih za mir, veridar nihče ne omenja već Društva narodov. Niti v kron-skem govoru ni bila ženevska ustanova več omenjena ^poštovanje te institucije n» ni-kdar bilo tako nizko kakor je sedaj Abe-smija je bila *zanjo udarec. ki ji ni več dopustil. da bi si opomos'a. Prava farsa pa je tuđi londonski odbor za nevmešavanje v španske zadevc ProMkomunistični pakt med Italijo. Nemčijo in Japonsko je po Llovd Georgeo-vem mneniu činitelj ogiomne^a pomena. Al: se mu borno vdal', je vprašal Llovd George, ali pa mimo njega odprli pot svo-bode v svetu? Ako zmaga general Franco, potem borno imeli štiri velike diktatorje na svetu. Diktature zmagujejo v medseboj-nem tekmovanju, ker se demokraciji po-vsod umikajo. Nihče na to resno ne misli, nihče na to ne opozarja. temveč vst enostavno prepu^^ajo narodom, naj to sami sprevidijo. Nima pomeaa govoriti o spiošnem miru. ako istočasno ne nastopi tuđi splošni razoružitev. Pozivam narode vseh demokratičnih držav, naj vstanejo in se uprejo meću monlca. ki šega po njih. Reorganizacija angleške vojske London, 4. decembra, br. Vojno mini-strstvo je danes objavilo komunike o re-(ormaii, ki se pripravljajo v ansrleSki vojski. KamunLke napoveduje važne spre-membe na vseh vodilnih mestih. Med dru-g'nri bo zamenjan tuđi sedanji Šef angle-škec i generalnegra štafca sir C:ril Deverl-le. ki ga to zarnenjal 51 letni letalski ge-ceral Gort. Tuđi na vseh važnejšth pov«lj-niških mestih bodo izvršene spremembe in to v zvezi z oboroževalno akcijo vn splošno modernizacijo angleške armade. Tuđi vrhovni vojni svet bo reformiran. >Timest piSejo v zvezi 9 tem, da ne gre samo za osebne spremembe, marveč tuđi za nove metode v obrambl. Angledka voj- aka mora biti pripravljena, da bo mogla v primeru napada izvršiti svojo naJogo. Vsak Nemec je vojak! Berlin, 4. dec. br. Včeraj je imel general-štabui polkovnik -fost pre«iavanje o narodno eocialističnem idealu. V svojem predavanju ie naglasi I. da $e vodi \isa neniska notranja in zunanja politika z voja^kih vidikov. Vsak Nemec ie vse svoje življenje vojak in narodni socialisit. Nenn'iia sic^r ne želi vojne, to-da vodja drža\e je trdno odločen nap-raviti iz Npmeije morno državo, ki se ii tuđi v primeru kake nove vojne ni treba več bati poraza. Sedai «e donolnjiife organizarija nem-ske vojske. Xem5ka mornarica bo leta 1942 popolnoma pripravljana, do lakrat pa bo tuđi nemško leta letvo doseglo tako vijiino. da bo predstavljalo aajniočuejlo oboroženo si-k) v sraluL. Amerika bo spremenila svoj zakon o nevtralnosti Zeđinjenih držav Sedanji zakon koristi samo Japoncem VVashington, 4. decembrn. b. Možnost, ki je tu po sedanjem razvoju dogodkov na Daljnem vzhodu ne izključujejo več, da namreč Japonska tuđi formalno napove Kitajski vojno, bi po sodbi informiranih krogov utegnila odločilno vplivati na spre-merabo ameriškega zakona o nevtralnosti. Zlasti se zdi gotovo, da bi morebitna blokada kitajske obale po japonskih la-djah imela za poiledlco huđe zapletljaje tuđi m»d Japonsko in Ameriko, k«r bi Amerika v tem prlm«ru nlkak^r n« mogla dopustiti, da bi kdo ustavljal in kontroli-ral njene ladje. Na namero, da utegne Amerika že v najbližji bodočnosti spreme-niti svojo nevtralnostno zakonodajo, je v posebni izjavi namignil tuđi sam državni tajnik za zunanje zadeve Cordell Huli. ki ne izključuje možnosti, da se Amerika v sporu med Kitajsko in Japonsko že v krat-kem odreče znane mu nevtralnemu načelu, da postopa v enaki meri z napadalcem kakor z napadencem. Po vsem tem se zdi, da se začenjajo v ameriskih krogih čimdalje bolj zavedati. da bi strogo izvajanje zakona o nevtralnosti v sedanjem sporu na Daljnem vzhodu koristilo samo Japonski, kar bi se slej ali prej obrnilo na Škodo Amerike same. Prezident Roosevelt sam je spremembo nevtralnostniga Rakona predlagal že pred poldniflm lttom, toda ttdaj je Se naletel na v»lik odpor v kongresu. Sedanja ame-riSka neposredna prizadetost v kitajako-japonskem sporu utegne to zadržanje spremeniti. V tem primeru bi se seveda ameriška zunanja politika bistveno spremenila in Amerika bi se bolj in bolj bli-žala stališču Anglije in Francije o kolektivni varnosti. kar bi slej ali prej dovedlo do ožjega aktivnega sodelovanja med vsemi tremi demokratičnim! velesila mi. Zaka] ]e Goering odpovedal obisk Dunajf 4. decembra, b. J-Neue Freie Presse« poroča iz zane£ljivčg"& vira, da je general Goring-, ki bi bil moral te dni pri-ti na lov v Ture, katmor ga je povabil avstrijoikl državni tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt ob svojem nedavnem obi-sku v Berlinu, odložil svoj obisk v Avstri-ji na zaćetek prihodnjega leta, z motivacijo, da mu zaćasni prevzom gospodarske-ga ministrstva po Schachtovem odstopu ne dovoljuje daljče odsotnosti. Angleži o nemških kolonlalnih zahtevah London, 4. dec. AA. Minister Duff Coo-per je snoči govoril pred svojinu volilci in rekel med drugim: Zelo smo srećni, da lahko zadostimo upravičenim nemškim za-htevam, vendar pa to ne pomeni. da se mislimo odreći svojega dolgega prijateljstva s Franci jo!« Ugotovili smo, da je francoski narod trdno odločen ohraniti mir v svetu!« Tuđi konservativni poslanec Craft se je na sv^ojem volilnem shodu bavil z nemški-m' kolonialnimi zahtevami in je med drugim izjavil: Ce nas Nemčija hoće podpreti pri delu za mir in to ne samo z besedami, ampak tuđi z dejanji, tedaj borno storili vse, da se uredijo vsa nujna vprašanja, vendar tako, da varnost imperija ne bo ogrožena. Nemčija se zanima za Mandžurijo Berlin, 4. dec. o. »Berliner Tageblatt« po- roea. da namerava nemška težka in iu^trija v Mand/.uriji invertirati v najkraćem ćaeu dva milšjoru* funtov ^terlin*^ov. Industrijsko podjer}e Wolf iz Kolna 3e po teh ve«teh sklenilo z vlado v Sing Sinofu po<2odbo. po kateri bo zaradilo v Manižurji ćelo vr^fo električnih ce-niral. plavžev in drucrih to-varn. Man l/.urska vla la se 'e obvezala amortizirati 'o investicijsko posojilo v p*>l-letnih obrokih do leta 1944. Smrt belgijskega državnika Bruselj, 4. dec. AA. Danes je umri v Lon-vaiiHi bivši minldtrski preJeedaik in biv&i pradsednik parlament« vkooie Poviet. Nacizem ostane zvest svoji ideologiji Berlin, 4. dec. b. Propagandni minister dr. Uol>l-ei6 je imel v Miinetni govor, v kate-rttn je mcoimiil: Xenis»ki naro 1 ne srne biti narol sanjaćev. tejnvt*č narod, ki je poklican, da organizira tu u svoje po-zemelj^ko življenje. Ker je Miine*er sedf/. ^kofije. katere titular je znan po svojem r>rotinarj*»tieTiem Ta-držanju. 6e je dr. (iiihUelii dotaknil tuđi rer-kvenih vprašanj in izjavi] med dnurim: Prav rako kakor nit=o nafi in ^kofi ter druiri c^rkveni do.«tojaneTreniki bistveno ni-kdar 6>remenilr svojih jrovorov. tako tnora tuđi nacizem ostati pri *vo)i ideolfv^i.ii. Todi Tardieu zapleten v zarotniSko afero Pariz, 4. dec. o. ZarotniSka afera v Franci ji je stopila v odločilno fazo. Snoči so se v dobro poučenih političnih krogih rarŽirile eovorice. da bo v najkrajšem času aretiran bivši ministrski predsednik Tardieu. Ta v^si ie izzvala v Parizu pravo senzacijo. Naknadno ie bila potrjena v tem smislu, da je no-tranja minietrstvo ie izdalo nalog za Tar-dieujevo arelacijo, ve.niar p« s# je Chau-tempsovim prijateljem v zadnjem hip« po*»r» čilo, da 6O to preprečili. Tajna skladišna franeoskih zarotnikov Pariz, 4. dec. AA. V okolici Pariza so od-kiili nova skladi^ča etreliva. V neki l na 7.ahodne«n Kir^Vjkem v ix«rnan«tvu. ker je moral zapustiti fcvojo domovino zaiad; neeoglasij 8 •vojim vUdjunekim tovariicfn, DdUj-lamo. Valna akcija - Poslanstvo »Zvonika« med naio rzaelje-nisko mladino — Poziv javnosti -Ya izMelfeni'sko nedeljo so na*/ Htii resno ftpregcn'orili o našem izseljenskem problemu. Ena tretjina našeganaro-dn bi\\i isven me i naše narodne drlave. Misliti nu to tretjino je naša nacionalna dolino&t ne Ie na irseljensko nedeljo — ampak vsak dan Listi so podali neka} prtd-logov in mtčrtov, kako bi morali urediti tu \-prasanjc. Se gre I ti ztt to da ta tretjina naroda i ivi izven mej Jugoslavije, afnpak td tretjina ne tuđi množi, rodi se nova mladinu in 7£njo moru poskrbeti domovinu, če noCemo. da se nam v svetu izgubi. Zato so se že dva meseca \'ršili v Ljubljani dogovori med prijatelji slovenske mladine, da se mlcidmski list »Z\-onček« preuredi v mladinski list za ntišo izseljensko mladino. Sa čelo te ukcije je stopila gospa dvoma dama branja dr. Tavčarjeva, ki je skupno i ustanovite!jem in dolgoletnim urednikom te£a priljubijenega mladinskega ghsiln. Kngclbertom L Ganglom podpisala poziv konzorcija, ki bo skrbel za to, da bo šege I »Zvonček- v we krute in kolonije, kjer živi kak slovenski otrok, da se ohra-ni na tu način stalna zvezi* ned domovino in mladino v ino7emnt\-u, da se seznanifo 7 dopisovanjem med "cboi ?!cvenski otro-ci iz vseh delov sveta in tako z domačo be-sedo in r stalni zvezi a staro domovino ohranijo zvestobo in Ijubezcn svojemu n.i rodnemu imenu. Glede programa je v>e poskrbljeno, da bo ostal »Zvonček« dobro urejevtm mladinski list, ki ga bodo izpo-polnjevale primerne priloge zli razne prilike, da se s tem omugoča tuđi v tujini prava narodnu vzgoju Prijatelji slovenske mladine bodo to misel gotm'o z veseljem pozdravili in posvetili ta mesec delu za »Zvonček«, da borno mogli o božicu reci. da umu s t u r • I i svojo dolinost do naše mladine v inozemstvu. Tu zdaj ni trcbn toliko besedi kakor de-janj. Govorilo in pisutn se je že dovolj. Mnogo bol} nego besede govore lepi igtedi. ki so iih dali nekateh mliidmotjubi s tem, da so'tukni položili večie vsote za »Zvon-čkov« fond. Kajtt ft 7. oporo \- domovini bo mogel »Zvonćek« \-ršiti svojo vzvi*eru> nalo^ov inozemstvu Se gre tu za nikako nacionalno propagando gre ta rei'ttev s/Oj-venskih otrok. Ene tretjine slovenskih otrok, ki žive izven svoje driuve. Res je rdaj v zimi v prvi vrsti socialnu pomoč, a tudt pozdrav v domaći beseđi prinese otroku v tujini tope! dih od domu. ko začuti, da i* domovinu misli nanj. Zato vsi na delo ZM sveto stvar! O tumberčanih O Žumberčamh na hr\-utsko-slovenski meji se vodi oštra polemika med klerikalno »Hrvatsko stražo* in \itderjevim glasilom »Sova riječ«. »Sova riječ« je namreĆ ugoto\ tlu. cikujoč pri tem sevedu na direk-torj-t »Hrvatske strnie« grško-katoliikega kanonika dr. Janku šimrakh, ki te 2umbeT-čun. da so bili Zumberčttni svoje dni pravoslavni in du so bil: nasilno pekatoUča-njeni. »Hrvatska stražsla\>ni in po sedaj na Hnatskem vel javnih pojmih Srbi, to je insinuacija, ki se /. \erskopolitičnegm stanica nikakor ne srne trpetif Mi se v to polemiko ne borno vtikali samo to pove-mo, da je zgodovinsko ugotovijeno, da so bili pra\oslavni Žumbe^čani za času cesa-riče Muri je Terezi je nasilno spreobr-njeni v grkokatolike, fielnkrunjski rojak dr. Siko Zupanić, ki je dobro proučil zgodo-vino svoje ožje donvmne bi o tej stvari gotovo lahko dal prav točne podatke. Kdo %e zahrivil smrt ini. Gosarfa 1 Pisec članka o heroju mučeniku ini. Go* sarju v Stari Loki nam z ozrom na naše pripombe k njegovemu č'ankn piše: »Kako se je imenovalo boinišktt sesfra v vojaškf bolnici v St. Poltenu na Sižjem Avstrij-skem, ne i^em. Spominjam se pa, da ona ni zlonamerno izdala, da je bil ini. Gosar iz Stare Loke doma, mar\'eč Ie iz nepre* udarnosti in nepremisijenosti Morda bi se spominjal njenega imena dr Pandaković iz Zagreba, (ki bo ime1 sedaj okrog 46 let). Ta je bil zapisnikar pri Gosarjevem pto-cesu. Dr. Pandaković bi utegnil tuđi veefe-fi, ml i je ladja z arhivom vojaškega sodi' sča v Beogradu dospela v Budimpcšto alt ne, ker je bil tuđi on določen za spremlje~ vale a v Peito poslanega v*o}aškega arhivm. Dr. Pandaković ;> bil takrat navduien Ju* gosloven.« — Potrudili se borno, da izstedl-mo dr. Pandakovića in ga naprosimo, da nam spor oči, kaj ve o ini. Go+arju on, kl je prhost\'oval njegovemu procesu, ker nam je mnogo leteće na tem, da doienemo v*f podrobnosti o tragjčni smrti mučenika fv goaiovamke ideje ini. Gorja. r fCFran 1 »0COVBN8KI IfKEODc «***»> 4. 4«mAr imt. €**• ^/7 /"^T^P'i _ #ST ^^90 a *orabo obrtnih izdelkov in za izpopolnitev svoje organizacije. Letos praznujejo obrtniki svoj teden samo v drugih pokrajinah naše države. Pred leti so naši obrtniki pri-rejali v obrtniškem tednu prireditve večje-ga obsega. Javnost se še dobro spominja obrtniSkega sejma in propagandnih pre-davanj, velikopotezaie propagande v caso-pisju, razstav obrtničkih Izdelkov itd. Obrtniki, ki zdaj odločajo na vodilnih mestih, pa nedvomno nimajo razumevanja za tak-šne prireditve in složno stanovsko delo. ObrtnlSke interese je treba zagovarjati zdaj prav tako javno kakor v letih krize, propaganda za konzum domaćih obrtnih izdelkov je Se vedno potrebna vsaj tako, kakor med krizo, če ne še bolj. OBRTNIK NI DELKŽEN SADOV j KONJUNKTURE Ob vsaki prlliki bi bilo treba naglašati, ida je zelo z§rrešeno govoriti o nastopu gospodarske konjunkture preveć pavšalno; navadno delamo prenagljeno sklepe, ko govorimo o gospodarskem izboljšanju ter ne pomislimo da so izboljšanja deležne samo nekatere gospodarske stroke. Ne pomislimo tuđi, da mnoge stroke še vedno zelo trpe zaradi posledic krize in da bi tuđi prava konjunktura ne mogla tako hitro za.ce-litl ran. Kdor hoće biti objektiven, mora primati, da so naši rokodelski obrati letos še preživljali občutno krizo, čeprav bi mor-da kdo na prvi pogled po statistikah sodil, da je nastopila konjunktura tuđi za obrtnika, 6TEVULKE O VEČJJI ZAPOSLJTV1 SO SLEPILO Po statistiki je bilo letos tuđi v obrti nekoliko već zaposlenih kakor prejšnja leta. Toda stevilke zaposlitvi pomočnikov ni-eo Se zanesljiv znak izboljšanja. UpoSte- vati moramo, da je mnogo pomočnikov za-varovanih pri OUZD tuđi, ko ne delajo. Nekateri sami pl&čujejo zavarovaJnino. ko so na brezplaćnih dopustih. Manjši rokodelski obrati še vedno nimajo toliko dela, da bi lahko zaposlovali delavstvo stalno. Zato so same stevilke o zaposlenih pomo-ćnikih v obrti lahko slepilo za tište, ki ne pozna jo do vol j dobro razmer. NEZDRAVA KONKIKENCA MED PODJETJI V nekaterih obrtnih strokah se je razpa-ala v letih krize zelo nezdrava konkurenca. Cene obrtnih izdelkov so zelo nizke, obrtnik si pa z najvećjo težavo nabavlja po-dražene surovine in polizdelke, ki so ob-davćeni s prometnim davkom, čeprav mora konzument plaćati davek še pri nakupu izdelka. Med krizo je nastalo nekaj nesolidnih podjetij; pomočniki, ki nišo dobili več dela, so se osamosvojili ter začeii konkurirati solidnim podjetjem z neverjetno nizkimi cenami. Pa tuđi nekatera druga, etarejša podjetja so začela tako popuščati pri cenah, da solidni podjetniki, ki prevze-majo dela na podlagi pravilne kalkulacije, računajoć na to, da bolo tuđi plaćali dav-ke, nišo mogli več konkurirati. Izdelki so se zelo pocenili in mnogi obrtniki ne za-služijo več toliko, da bi lahko krili režijske stroške. Obrtne glavnice so bile med \rizo izčrpane ćelo pri uglednih starejsih tvrđ-kah, ki zaradi tega ne morejo vec uspešno konkurirati pri naroćilih. Dobavitelji suro-vin zahtevajo od obrtnika neizprosno ta-kojšnje plačilo in le redki obrtniki uživajo ugodnost nekaj tednov plaćilnega roka. Ker nekateri obrtniki prevzemajo dela po izredno nizkih cenah, naročniki već ne za-upajo niti najbolj solidnim tvrdkam ki določajo cene po kalkulaciji. Posameznim naročnikom je silno težko dokazati, da so-liden obrtnik ne more delati po tako nizkih cenah, kakor nekateri nesolidni obrtniki, ki sploh ne znajo kalkultcaje in ne raču-najo s tem, da bo treba plačati davke. Ne-obhodno potrebno je, da bi posegla vmes oblast, kajti sicer bodo povsem izpodko-pani temelji naše solidne obrti. To je izredno pomembno vp rasan je. ki mu posve-čajo v drugih državah veliko pozornost; tako n. pr. obrtniki v Nemčiji ne smejo delati po tako nizkih cenah, da bi ne mogli plačevati davkov. SILNA PODRAŽITEV SEROVEN Letos so bili zlasti zelo prizađeti obrtniki strok, ki uporabljajo kovine kot sirovine. Pomisliti je treba, da se je železo podražilo trikrat V primeri s podražitvijo sirovin in zvišanjem mezd bi se morali podražitl tuđi obrtni izdelki, vendar Se ni ravnovesja med cenami izdelkov in podra-ženimi surovlnami. Naroćniki se še vedno ne morejo sprijazniti s podražitvijo izdelkov. Pri tem je zanimivo, kako Je mogoce, da so neki izdelki ostali še vedno tako po-ceni kakor pred podražitvijo. Nekatera več-ja podjetja prodajajo kovinske izdelke, ki jih izdelujejo skoraj brezplačno posamezni delavci na svojih domovin. V KATERIH STROKAH SE KA2E IZBOLJSANJE? Ce govorimo o izboljšanju v obrtu, mislimo samo na to, da Imajo nekatere stroke nekoliko več dela kakor prejšnja leta, S tem pa Se seveda ni rečeno, da se obrtnikom v resnici godi bolje. Omenili smo, da zdaj obrtnik zasluži mnogo manj, če sploh lahko govorimo o zaslužku, kakor je prejSnje čaše — pač predvsem zaradi oštre konkurence in podražitve surovin. Cene Izdelkov ne slede podraJitvi surovin v ena-kem tempu. Sorazmerno dobro so zaposleni krojači ta nekoliko tuđi čevljarJL Obrti živilske stroke so a! nekoliko opomogle, predvsem, ker je bU odpravljen prometni davek in ker 80 se poviSale cene živil. V lesni stroki je prehuda konkurenca. đa bi lahko zazna-movali lzboljianje; ftteviJo podjetij v lesni stroki 5« preveliko. V interesu stroke bi bilo, da hl bOo jtekollko vcC trgov3loo luposob* ljenih moj8trov, manj pa »mojatrovc, ki so prav za prav le samostojnd pomoćniki. Takšnih mojstrov je pri nas zdaj že izredao mnogo, kar nedvomno ni zdrav po-jav. Večina jih dela za mezdo slabo pla-Čanega kvaliflciranega delavca in ne vodi računa o upravnih stroSkih podjetja. NEUGODNE KREDITNE RAZMERE Neurejene kreditne razmere kažejo zelo svoj slab vpliv na obrt. Podeželaki denarni zavodi sicer nudijo »opet kredite, toda le kratkoročne, ki torej ne pridejo v poitev za obrtnika, Pritisk denarnih zavodov na zadolžene obrtnike je se vedno hud. zato si nekateri skuša jo pomagati s prodajo nepremicnin. Zelo bi lahko koristila obrtništvu Zanatska banka. Toda proti nji vodijo nekateri gospodje neupravičeno gonjo. Zanatska banka je letos razvila intenzivno propagando za ustanavljanje cenzurnih odborov. Pri tem se je pokazala velika nepoučenost interesentov. PovpraSevanje po kreditiranju je naraslo. V prihodnji poslovni dobi se obeta znižanje obrestne kreditne mere. TEŽA\TC PRI IZTERJEVANJtJ Med tem ko morajo obrtniki poravnavati račune brez oklevanja, imajo sami pri izterjevanju plačil od naročnikov 9e vedno tako velike težave, kakor med kri- zo, rua, pimcuo morajo cana po vec xeonar in nekateri naročalld noćejo plačati naro-čil v enem obroku, 6eprav bi lahko, ker so se med kziao rasvmdili. Interesi obrtnikov so jim postranaka stvar in veeeno jim je tuđi, če obrtniki prav zaradi njih pogosto ae vođo ishoda iz mučnih zadreg-. Z obrtnikom ravna.jo kakor z bogatim den&rnim zavodom in ne pomisli jo, da škodu je jo splo-ftnosti, ne le obrtniku, če zaradi njih obrtnik trpi ter pogosto ćelo obupava. Obrtniki morajo plačevati 129^ zamudne obresti že od dne, ko so prejeli račun, sami se pa ne morejo dokopati do svojih ter jat ev po več tednov, kaj sele, da bi zahtevali izplačilo zamudnih obresti. POSKUS SPORAZUMA Z DOBAVITELJI Nekateri ljubljanski obrtniki so se sku-šali sporazume ti z dobavitelji suro vin, da bi nastalo med njimi znosnejše poslovno sozitje. Toda dobavitelji nišo pokazali ra-zumevanja za sklenitev sporazuma. Zato se je med obrtniki začela kazati odločna volja po osamosvojitvi. Zdaj je že ustanovljena nabavljalna in prodajna zadruga klju-čavničarskih mojstrov. Zadruga bo zalagala svoje članstvo s surovinami in proda-jala njihove izdelke, nadalje bo pa tuđi za-stopala njihove Interese na licitacijah, prevzemala večja dela ter jih razdeljevala med Članstvo. Potreba po p>osebnih akcijah med obrtniki v zaSčito njihovih interesov je čedalje večja. saj je socialni položaj naSih obrtnikov Cedalje slabfii ter se med njimi Širi proletarizacija. 2e nad 80^1- obrtnikov in obrtnic pri nas živi iz rok v usta in mora prav tako trdo delati kakor pomočniki. ^------------ Miklavž le letos nahoden Proti njegovi volji so ura naprtili konjunkturo in zato ie dobil nahod LJTibliana. 4. decembra. Ko bi bili vsi svetniki t.ako popularni v Ljubljani, kakor ]e Miklavž. bi lahko rekli, da je v resnici raj na zemlji. Tako pa moramo priznati, da se Miklavž klnib vsej svoji popularnosti ne počuti posebno dobro med nami. Prejšnja leta. ko je prena-ša! v svojem legendarnem ko«u krizo, smo mu odpu^tili skopost. zča] mu je pa ne moremo. ko si je naložii — odnosno so mu jo naložili — kontunkfuro Ko Ljubljanča-nov ne more već dobro razirbat: niti Miklavž z vsemi svojimi sredstvi. izložbami, ra7stavnmi, sejmi in prigodnim rompompo-mom. neka; ne more biti v redu. In v resnici je letos začela v Ljubljani slabeti popularnost Miklavža kot prigodnega trgov-skeca patrona. Danes bi se moral pretakati denar kakor med in mleko v obljubljeni defeli. Toda Ijudje so postali zakrknjeni in mračni. Kdor Že mora na ulico, sramežljivo povela oči pred ble^čečimi izložbami. V tri^ovinah se Ijudje za marsikaj zelo zanima jo, toda čim več je zanimanja in ogledovanja, tem manj je kup-čije Če se že ne morejo glad-ko izmuzniti, kupijo le kakšno malenkost Kupci, ki so se zanimali za penlo in kravate kupujeio le žepne robee dekleta. ki so izbirala kakor za balo, so nazadnie zadovoljna s samimi nogavicami. Prejšnja leta so Ijud;e vsai nekoliko bolj posegali po Miklavževih voščilih, kartah, lctos» pa no-čejo nala^ati tuđi nepotrebnega dela pismo-nošem. Ne bojte se, ne borno razvijali siv«" gospodarske teorije, zakaj je letos takol Ne bi bi]o spodobno zabavljati nad zvišanimi plačiimi in nad draginjo. Sicer smo pa z visino plač vsi zadovoljni in je vseeno, kaj si o tem misli Miklavž Jnsno je vendar, dn zaradi samega Miklavia ne bodo niko-mur zvišali plače. Torej, ne spuštajmo se v gospodarske teorije ki se rentirajo »amo gospodarstvenikom! Bolje je. će zavijemo na področje higiene Vscga je kriv nahod! Ne iščite več no-benih drugih razlag — Miklavž je nahoden. Vidite, vse zavisi samo od raspoloženja. Če bi bili Ijudje te dni drugačnega razpoloženja, bi tuđi drugačt cvetela kup-čija. Od nahodnih ljudi pa ne more? za-htevati, prodajali kakršnakoli sredstva prot^ nahodu. §e bolje bi bilo, seveda, če bi jih delili brez-plačno — pod pogojem, da kupiš za toliko in toliko drugega blaga. Zdaj je. žal, pre-pozno. Nobena ideja nas \eč ne izvleče iz mrtvila in nahoda. Miklavžev sejem na Ko-ngresnem trgu bi včeraj skoraj odp!«val, taku ga je nama-kalo dobro nebo. Letos je bil razširjen na več stojnic; prav za prav ima tuđi svojo periferijo. Kupčija ne cvete dnbro nikjer. Med sejmskim obćinstvom se »prehaja ćela armada prodajalcev batin. Prodaja šib in korobačev je zav/ela že obseg pravega dumpinga. Tuđi tega blaga nihče mnogo ne kupuje. Vraga, čemu bi kupovali šibe. ko so klofute mnogo cenejše! Sicer pa oprostite, moram se vsekniti! Smuka na Komni Ljubljana. 4. decembra. Dru^a sezona einučanja v sircem sniislu &e pričenja na Komai. Odkar je SPD z zt?ra<]V»o Doma na Kouini odprl 6iuućan>ke-rnu 6\etu dotedaj skoro nepoznana naša najlepša terišča. je Komna posiala ibirali-šče vgeh onih, ki ©i želijo muo^o dobreg~a sneira, višinske^a zraka iq eonca, ter dru Ce zabave. Komna. ki je bila še do pred kraikira !e malo obiekana. je bila i IKimom takorekoo odkrita širokim pla^tem smučar-jev m turietov. Kako pos.rečena je bila it--bira kraja. ve samo oni. ki >e ie uživa I eon-ce Ln smuko tatn ?od. Dom na Komai stoji ponosno na robu, kjer se Ko-mna prelomi s atnnino proti Sa-vici, viđen daleČ na okro^. Mo>2oćno trinad-stropno z^rradlbo &e zamore opaliti Že n Bohinjske Bijstrice. ponori pa. ko je Tk>m vee razfivetljen. nudi i-z doline prekraeen pogled v ere 1 ino hribov postavljeno iluminacijo. Še lepši je pogled ▼ dolmo doli om vedno se v barvah spremmjajoče Bohinjsko \eu£-ro, na prijazne vaeice raztre«ene na okrog, na venec hribov. ki kakor vama ro>ka ob-}enm veo to lepoto na^e zemlje. Kdorkoli je že uži val te poglede, ne more nikdar po*a-biti na, ob6t»tke. ki jih je imel. ko je g'ledal v*.o to na£Tomaline in planin-e — Govnjač, Planina na Kraju, Razor potem beli stolci vrbor od Podrt« gore-Bo^atina tja proti Lanievici ki Lepi Koroni dobrohotno čakajo, da ce jih na vžijejo treme emučarjev. željnih vse^a. kar je mati nabava uatvarila v hribib žanje. Veekakor ie Kotnna le*os d<*ro K.ijo2«na © enegrom. saj ?a je že eedaj meter in pol. Ni se bati, da bi pa 7jmanjkalo. ker Kom-na je znana po «voji debeli enefni o^eji ° časopiflih. Ta kkrfm je prodrl v manftatero driavo Kvnope, kamor so #a zaaeeli tuje^emi=ki emučarji, ka-terim se je Koinna izredno priljubila. S 15. decembrom ee otvori stalna sniučar-ska šola. ki je že preteklo eezono delovala jako utpešno. iz te šole, reformirane, ker sv uči Je v stari arlber^kj metodi, pomlaje-ni z ?eelov tehniko, je izA-lo te pr^cejgnje Mevilo e»mučarjev. Kakor lansko Ipto. bo solo vowl tuli to sezono sinuški uCit^lj Jo-že Cernič, pornani sanifeki pedagog. Miklavž Je umri • • • Dobrepolje, 4. decembra Drevi in jutri bo prišel na zemljo nebe-5ki svetnik in povsod bo obdaroval velike in male. Od zadovoljstva in radosti bodo žarela lica otrok, saj je Miklavževo res praznik otrogke sreče. Povsod, v me-stu in na deželi, bo danes radodarni nebeski svetnik razdeljeval svoja darila. enim več, drugim manj, le za nas Dobre-poijce je letos umri. Ne bo ga k nam s po Ino košaro darov in zaman bodo at roči spraftevali po njem. Vsi se Se spominjale onega usodnega dne sredi poletja, ko je nad Dobrepolje in bližnjo okolico prihrumela silna nevihta z debelo toćo, ki je v četrt uri uničila vse, kar je bilo na njivi in na polju Propadli so sadovi dolgotrajnega kme^kega dela. lakota in obup sta zavladala po hi šah, iz katerih odmeva le krik lačnih etrok — Letos je Miklavž umri — pripove-dujeio mamice svojim ot^okom v Dobre-poljah. hote* iih s tem potolažiti. Saj ubogi Ijudje res nimajo kje vzeti. da bi otroke Obdarovali. Zadovoljni so lahko. če jib vsaj enkrat na dan pošteno nasitiio in toliko oblečeio, da morejo na cesto Življenje na kme-tih je bilo ča^ih lepo. a zdaj je od dne do dne trse. liudje ne žive veo. temveč le 5e živ-o+ariio. Pri na«: je večina prsbivalstva tako obubožala. da takoreko? živi od rok v usta Da, Miklavž le umr! in z niim vred stf* umrli dobrota in usmiljenje Pravične de- litve dobrin, ki jih da dalo, ni v*č. Jn prav to je gorje. Cm se namreč tlovek ca-veda, đa je pošteno delal, vidi, da od dala res ne more živeti in tedaj občuta bedo kot krivico. NaJi prizađeti ionetje so po stra-Sni katastrofi upali, da bodo dobili vsaj malo podpore, toda nihče se ne zmeni m-nje. Njih klic je glas vpdjocega v puščavi. Naj bi vsaj v Dobrepoljski dolini pričell m kakimi javni mi deli, da bi se beda prebi-valstva vsaj malo ublažila, in da se njegov položaj izboljSa, da drugo leto našim otrokom ne bo treba reći: »Miklavž je umri!« Minister za telesno vzgojo v Ljubljani Ljubijasa, 4. decembra Z beograjskim brzovlakom se je davi ob 10. pripeljal v Ljublrjaao novi mmlfrter za telesno vzgojo dr. Vekoslav Miletić. Na kolodrvoru so ga takoj po tzstopu possdra-vih" ban dr. Natlaćen. senator Ivsun Hri-bar, v imenu sokoLstva prvi podetarećina Ganprl, župni načelnik dr. Pipenbachor, sta.re5ina Ljubljanskegra Sokola Kajzedj tn dirigent Verij švajg-er. minister đr. Krek. dr. Kodre v imenu g-asilcev, v imanu JZSS dr. Pavlin, v imenu Zveze sloven.s-lcih lah-koatietskili klubov g^. Gorjanc vi Sav© Sancin, v imenu Zveze koles&rskfh khibov g. Vosp-ernik itd. ^fLn:steT dr. Milctić Je pHšej v sipirem-stvu šefa kabineta Dorninisa in Sefa stro koame^a odjeka g-. TJlag^. Po tamenjavl pozdravov ^e je minister v sprerrvftvu g. bana odpeljal v bansko palačo. Minister si bo ob 15. ogledaj stadion ob Tvrševi cesti, na to bo posetil igrrifič« SK Ljubljane, ob 15.30 pa odide na Tabor, kj. r ga bodo pozdravili predstavnik! sokolske župe L-jubljana. Ob 16. bo poeetil kopaliSče SK Ilirije, ob 17. pa. bo komfe-re&ca zastopnikov eportnih klubov v knji-žnični d^-orani na banski upravi. Jutri se odpelje minister v Kranjt&o goro, kjer bo prtsostvor/al otvori tvi sokolakega okreva-lišča in smu-čarakega doma, potem se oi»Če najprej, in sic^r ob 15.30. sokolski Tabor, kjer bo sto-pil v stik a predstavnik i eokoLetva, §e»e jx>tem pa poleti naprave raznih eportnili klubov in drugih or^amzadj, fia konou le najstareiše **koliiko društvo Jugoslavije, Ljubljan&kega Sokola. Živilski trg Ljubljana, 4. decembra Danes je trg oživel kakor pred vellkimi prazniki. Značilno je, daje bil posebno sP- ?o**ipa Kri^aia. V ne- delio popoldno rinsto^! n^§ priliuMjeni in u^lV'ni gost iz Zngrcba gosp. Križaj v pa':-tiji Kecala v ^Prodani nevesti«. Njegova i naturu* in »očna kreacija komi6neg* me-^•tarja je z& vaakogar, ki p k ni alii*U v tej vlogi umetni.sko dotivetje, ki gm. ne srne zamuditi. Ostala saa«ta, 4. d«c«nora kateh£«m|r Barbara JUTK1: Nedelja. 5. đecaiiibra kau>U6ajai: Saba. DA.VAIKJE PRIREDITVE KINO MATICA: Dolomiti v plamenu KINO IDEAL: Rembranđt KINO SLOGA: Pater Vojteh KINO UNION: V zabiti tvme KINO MOSTE: Pod srečno z\Tzdei in Ljubavna groznica SOKOL &ISKA: Miklavžtv večej- za otroke ob 17.30, za odrasle ob 20. v Sokol-akcm dornu DRUŠTVO SOČA*: Predavanje dr. Vinka Sarabona O 25-ietnicl bafkiinske vojne« ob 20.30 pri »Levue SENTJAKOB6KO GLEDALlf^^E: >Sk«N denj< ob 20.15. Pri aobe^i in nedelj'kt predsLavi nastopi Sv. MikJnv* VELIKI DRUŽABNI IN PLI^SNI VEč^R sportnega kluba Ljubljana ob 20. v veliki kletni dvorani »Metropol* MIKLAV2EV NASTOP PRI LJUBI^JAN-SKEM SOKOLU, za cnlrask- ob 20 30 (za mladino v nedeljo ob 15 30) PRIREDITVE V NKOELJO KINO MATICA Dolomiti v plamenu, i»-redna predstava ob 10.30 KINO IDEAL: Rembrnndt KINO UNION: V zabiti teme KINO SLOGA: Pater Vojteh, ter izredn« predstava ob 10.20 KTNO filftKA: Tajna crne sobe KINO MOSTE: Pod srećno zvezdo in ljubavna gToaiica PODODBOR DRUŠTVA >KNEGINJ A Za »K-KA »Miklavževa ćajanka in naatop Ml-klavža ob 16 in 21. v veliki dvorani Ka zine VODPTVO V RAZSTAVT BRATOV &U-BICEV ob li. Vodi ir.ilr. Stele SOKOL I. Miklavzrvanje za deco ob 15.30 na Taboru. DE2URNE I. KKAKNF DANES IN .TTTTRI Mr. Leustok, ResJjeva cesta 1. Bahovec, Kongresni trp 12 in Mr. Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta. Stoga jači, nmšio^a tlmčl To vmlj* za i*#. prav pmtbno pe za tiwim, kt ie nl*Q organizirani. V organirnciji i* moć VM^4|f danu in po*Wc». Lahko bi ćelo r*k?tf i^a yc ritm tak, kaki ino Ima €>r%t*nizm:ijt>. Ctt pm organizacije tploh nlma, h Ćudtm stan 7j-kih iz lem pri nas mtnda nt. Zdaj n> s«? jeli organizirati tukimf ~ 6đ!ik*>\\mft in meci, potlej pa prhlejo na vrsto srednja j in nižja odliko\anja brez mečuv Vne mo-I ra iti lepo po vTstj, da ne bo rmeinj.tv. Odliko\'anci sicer nUo r&zred a/i ftt*n za-se tn tudt v en iam poklič ne sp<*Jaro, ivn-dar so pa začutiH potrebo po organizaciji, da bodo đeteini tzdainetie zaičite. mf»raf,i tuđi podprrre Mi Hm privn&čimo od *rc* obilo tega in onega, prirnumo fim tuđi pravico, da se orgenizirajo in strnejo svoje vrste tako krepko, da jim mhče ne oc# moge/ do iL\*e%a. Polog odhkovunce\' imamo pa tuđi ljudi, ki nišo odlikovani ne trpno ne h,*orm>. 'Ztt-enkrat so nemara ti ke v većini dol&o pa ne bodo, če pojde tako nttprei. ln rakaj bi se ne organizirali tuđi oni? \'jtm >e organizacija še bol) potrebna kakor odlikovan-cem, ker utegnejo kmalu ostati v manfkini in bi jim odlik&vanci sproti pozobnfi vse drobtine, kar bi jih p**dln z mtze dnbro'ni-kove. V njihovo orpjttnizacijo bi pa smeli imeti odprta vrata wmo tinti, ki nimnjo še prav nohenega odlikovanja ne kot \'QJ-ičaki na tej ali oni stremi, nr kr>t bivši \n sedunji župani ali gastlci ali k akt trk oh tq, Torej samo državljani brez ^sakišnih zu-slug in torej tuđi brez vsukrSnlja v to organizacijo Sitar. Iz Uranja — Koooj v««l na prra.v'ja na X v-sf^f^-kolakl zlet v Prago, ki bo prih,xinje leto. Pa tuđi ostalemu občinstvu ne bc ■ Sko. dovalo, če nekaj poucne^a izve o Pragi, kl je danes bolj kot krJajkoli matica Slovan-stva. Predavanje bodo spremljale akioprii-ne alike. — Miklavtev \efe-r za sokolsko deco bo kakor običamo vsako leto jutri ob 17. v telovadnici. Miklavž bo obdarovnl vse p: id-ne otroke. Za odrasle Miklavževc'ga većera letos ne bo. — 3. veo>r ^/Ljudske unlvorze« bo posvećen narrvino - manišin«»kemu vpr'i?aniu. VrSil se bo v ponerteljeJc 6. dec. ob 8. zve-čer v grimn. telovadnici. Tuđi v Knniu Iz-raznih predavanj znnni rjabMrist in preda-vatelj p dr Brnnko Vr^on hn govori 1 o: >Glavnth amereh sedarn^ga -nrrirsRro^rjfCfi razvoja*. To vrstna prriiavun^ na matine-jah narot'no-obr^rnbnih <1ru^*ev so rioeUpi vedno vzbuiala vel'Tto z^ri'mpn'e in ^m t -to prepričani đft bo ta večer *LJur!fke uni-verze« dobro obtskan. — Nafti visoko^vtci s(>oro^n.fo. ia bo 3. elitni akader-uski ples dne 22. januar ja in nai ostala dru*t\rfi ta c*atum un^ftrvfi;«. — Ilahovo ofM*reta: ^Pe»«e*n \nibfi2w.-nove jutri popol^ne oh 16. Pvemi1era v r«»-trt*»k zvećei je rlosepla poT orn irsneh. Pi1.-blikp se je r^bavala ob raznih komičnih scenah. vse pevce ln • igralce pa je toplo 1 nagradila. . _■■■■. r. Stev. 277________________________________________________ »SLOVENSKI NAROD«. »oboU 4. decembra 1»S7.________________________________________________r Sfrafl 9 Jutri bo otvorjeno »Petrovo' Slovemejia otvorttev, zdrtritau z ve«jfcn iiitipi« kranfske sofcolafce tupe, bo poleti Ljubljana, 4. decembra. Jutri bo v Kranjski gori intimna, a zelo lepa sokolska tlovcsnott; od pri i bodo ponosno sokolsko postojanko, Vi je bik ustva£r jeoa s tihim, požrtvovalnim delom, tako ^naćilnim za sokolstvo. Sokolstv-o je dobilo leno okrcvalUĆ« ali po&tn&ki dom. Je i bo sprejcmal pozimi in poleti oddiha ali okre- iiitve potrebno članstvo. 2c od jutri naprej >odo odprta vrata doma Sokolom sroućar-.iem in tuđi članom« ki bodo želeli prebiti lekaj časa sredi vabljive okolice Kranjske ;^ore. ki jo obkrožajo veličastne planine, i»c posebno lepe pozimi. Dom, Ki Smo 0a v splošnem opisali pred tedi^&tti, bo noail ime »Sokolsko okrcvali-£čc kralj« Petra II.«, zemljišne x domom vred te bo pa imenovalo »Petrovo«. Im© »Petrovo« bo združevalo v sebi stasom kompleks paviljonov, igrišć itd., ražen do-Tka. Kakor jim bodo dopuščala sredstva, bodo izpopolnjevali lepo postojanko; sezi-dali bodo paviljone za sokolsko deco. mo-flri rn ženski naraščaj, uredili park in igri-Jfca. 2e zdaj bo pa pred okrevališčem krasno drsališče, ki bo nedvomno še posebna privlačnost »Petrovega«. N*a zunaj slovcsnejŠa otvoritev »Pctrove-ga« bo poleti ob priliki veČjega sokols-kcga nastopa kranjske sokolske župe. Dotlej bodo že urejena igrišča za lahkoatletskc pa-noge tekmovanj, n. pr. za odbojko, tenis itd. Za novo sokol&ko postojanko vlada veliko zanimanje. Nekatcri so slabo poučeni in misijo, da je okrevaiišče namenjeno samo bolehnim Sokolom in da drugi, zdravi elani, ne bodo v njem sprejeti. Zato je treba posebej naglasiti, da bo okrevališče od-prto pozimi in poleti vsem Sokolom, dokler pač ne bo zasedeno. Pogoj za sprejem pa je. da ima Sokol poravnano članarino vsaj za četrt leta. Žc letos o božicu nameravajo prirediti sokolski smučar&ki tečaj v Kranjski gori in dom bo sprejel pod svojo streho tečajnike. Dom bo nedvomno dobro obiskan vso zimo, saj je v neposredni okolici Kranjske gore dovolj dobrega snega za smuko tuđi v* milih ztmah. Jutrišnja intimna slovesnost se prione v okrevališču ob II. Spregovoril bo br. starosta in predsednik Sokolske Matice E. Gangl. Slovesnosti se bodo udeležili za-j s topnik i sokolskih žup in morda tuđi za-' stopnik saveza in ćelo sam minister za tc-j Iesno vzgojo, ker se pravkar mudi v Slo-i veniji. Prisostvovali bodo še krajevni fak-i torji in obrtniki, ki so gradili dom. Po go-j vorih si bodo gostje ogledali poslopje, na-i kar bo skupno kosilo. Nekaj za prijatelje narave Domač izum šotora, ki po praktičnosti in uporabnosti presega vse dosedanje Ljubljana, 4. decembra M.ijhen narod ^rno in malo je o- 'oriti t.u li zunaoiji evet. pct?\eti čkn veO f>o- oruosti. Zlasti velja to 7a izume, ki so v ivorirst rtaj>iršim ^lojeni. .Naša država, prav posebno pa šL> na^a ožja domovina, je fx> svoji /.eiinlic; ..--ni legi iiealno toii.-O-e za planinarstvo. Prav u*ko hO naše »liv.H* voic* za^lovele preko nae-ili Niej in ieto z:\ letom j.iihaj.J k uaiu zi'ie o.a \ eč I;uf»iti*ljev kaja^ke>:a rip)rla. ^vet 'ijo prosti 5*^, ia. >»" o;i-fttfju nici-rneira piahu :u fMnitt- v i^Nt/o nara\o — č'.hi d'.jc, tiu biujj. Iu hih »kim iz?c:n:kom l>o iltv^o^o^ei izum e ka- ii • nas ]t* pre^enetil na- r.ij^ik !*oi»C"i;tc. ■i to ntorda kak>en epoliM'in [msn. bo |>a . av jorovo razvesol:! zlasti eportne kro^e : Ijii'li. ki rul'i nckjij ča«a vživajo na'nvo . a p!x«Ktcm. Gre namreč za nov tip šatora. Aaj, famo >.itor. bo morIjiv. torej v vsakem pogledu praki u*e.n ^ator. Izumitelj je dal Satom ime *Preniier«. l'n uravie nekaj naglih prijetnov in šator je bil postavljen, čeprav je Um::.' mi-nila mi-nuta. ^ele. ko emo ee otresii fici-e-r.cčcnja. pmo ei zadevo natan^neje orf.ed^'i. Zaprt iator meri v visino to^no >>1 Mi^t'a, v -irino pa 20 cm. Iz zaprtepa šatora jrlf*da •luralirminija^ta rodica, vdelana v kuu»truk-**'jo tako prirodno, da je preno* oa-i vee fno^aven. Konstnukcija, ki je nanjo pri-; eto platno, je iz orehovine in Fe cd|_irii Ivkarjasto. Na prigibalUčih. to je ia ko\e-n'h. so posebne duralominijaete ploK'ice v;irovalke. ki ooenoojro^jo pro•.'?»«<> trenje. Prakfia je aamreč pokataia, da ee bafc n\ takih raestib platuo oajjitri-jf* o-brabi. VarovaLke imajo racen tejja *e u*tij;no pckI-lo^ro in po svoji konstra-Cit.ii znatno po\ t-čajo odpornost kolen in varuje'o ore i pu-skoi*o jjrimemo ei'C6tavno ročaj, z dr i^r»> )•& ,-kriti*;-icmo (sn<>dnjo fflavico prut; jjornj;, kakor pri odpiranju de»žnika \q žc i-**" eaumMojno ra/.lezejo 5-tjrje rokavi ledene ko*'Str;tkc]je in avtoiuaiičDO razte^nejO prevleko. Xaf> \ tiikncaio v nalašč Aa v~> iaaio-^čti^ #>^pr-tino spoclnje }2"la-vice koviuabti ćep. ki pre-•pječujp. Ja bi sr! a vica zđie-rnla navalo!. Plaiuo je treba Io š*e pritrdifi na tsjMdujera denj -t4>ja: tn f-atar j<; jroiov. lako oJprtega l tali koto preiia.^amo kakor iežnik na po-ljul»no mt>U> Ce ž'-'l:nio šatoi priC*vrt>-iii, potisne uh) pn veKvkein etojalu v zemljo posebno roeieo. V* prinieru vetrovj-i.ua '..i-cie-nn hthko vliotl v šator od znotraj zaonemo. Tucii 7^.piran}e šatora j© zelo enostaviio. IIo-rice pore.irnemo iz z-cralje. oipneauo p.;:tno aa sporijem delu stojal in fra zuvibamo navz£o/. Xato izvlccemo čep iz epodnje glavice in šator ee setsuje. Veo /adevo je treba le se prevažati z dvenia jeuneaoma, pa, je šator že pripravljen xa traae^ort. Mar t»i je mopoče misliti kaj bolj prak-ti&nejra ok nevihtah? Tuđi na odpornost prorti vetni je mfelil iz-umitelj. Sa-tor je treba samo ohmiti z robom proti vetrn m je na ta način koBkor mofroče zmmjkna crooek na vrh i ko'-Ftruk-f.ije. Ražren navrvlenili prednosti, ima ta ?a-^or pred •iniffimi še to o-iliko. np>L:a pro*?tn-ra. Trna le kratko ročilo, kl se da uporabi ja ti tuđi za cb*»šainik. Nrjvr«"-ja prednost pa je v teži. Ta.::r> ;m.i 7'^/«in šator 7a 3 osebe v visino le -'0 ?m. " *'-rino 18. tebta pa 4 kjr. odprt pa viši-no 120 om. ix)vr->ino notranj*\!ia korT^tnejra prostora 3 kv. m O7irojna 2 in pol m j~»roi*tor-nine. Te številke ?o ^ri verjib šav-r'; re-vola fiorazm^rno vi^je. "a,vlir p\ tu«ll ;>ri šatoru ?a 5 o^b njeiro^a izbi ne pr<*e4ia 6 k?. Prepričani «vmo. da bo novi 5ator hitro naše! navdušene zagovornike Jn lo^ttl ne-obhtr«"ben eleherni i7lotn"Lwki «1 tužbi. H njegovi tipornbnopti priča tuđi •lejr'tvo, da je izum zhulil veliko taivnij^nje pri vo-jaških krosrih in da je izumitelj že pTJel večje naroTilo. Zaradi ocr-oniie-a ranimi-nja. — novi š>tor je zbu'-7il najvef-io po7nr-nofrt po vsef Evropi in ćelo v severni \tnp-riki, — i*e je pri na* že osnovala tmarm. ki izricluje te šatore na debelo. Tovarna je v Sulx)tiei. za*»tont*rvo 7?i na>'j banovino pa je prev7fln ajje^itura ^Tn^^rom^- ki -i y nadela hvaJevredno nalc^ro, pot*vp-~-;:ii naj-v^jo pozornost prvenstveno ii-jtr.afim izumom. Pripominjamo. da se bodo skoraj vsi šo-tor? 7-apirali na patentno zadrgo. ne pa na gumbe kakor drugi šotori. SAMO ZA DENAR JI GRE — Moja žena ie nemogoč-i. Pomisli, veđ-no iahteva od mene denar — zaufcraj de»nar, opoldue <1eoar in *zvec>r denar. — Kaj pa počne s tolikim d?narjem? — Ne vem. Nisem ga ji namreč še nikoli * Brata sobica in češka mnetnost Kdt doatojen saldjuč«k vvtt&astne r«tio-apektiv« umetoostnegm Z6-K> zanimivo s prekrasniml skloptiCntmi sli- kaoni bogato opremljeno predavanje o temi: >Brata Subica in ćežka umetnost«. O velikeon um&tnodtnem poslanMvu Ja-neza in Jurija šubica v likovnem življenju Pra^e in CeSke v enem najaiavncjših crt>-dobjili Cežke kulture, kl jo predstavlja za brate ćehoslovaJce generacija obnove Ka-rodnegra divadla. boeatem donosu dela slovenskih umetniltov k stvaiitvam takratnjh duhovirili velikanov, AU-šu, Brožžku, 2eni-Sku, prav posebej Se Vojt. Hvnalsu io venađcih moj-strov ter njih delorvanju v Piugi in Če-6ki nam bo predaval eden najboij&ih po-znavaicev umetnosti bratov šubicev, nji- hov eidlnstveni mentor, odlični naš unaet-nostni zgodovinar univ. prof. dr. Prane Meseanel. V profesor ju dr. Fr. Meseanelu poadrav-. ljamo zaeao nad vse uglednega in agilne-g-a predsednik a posestrintfKje lige v daljnjem kraljevcem Skoplju. Odlični naš prx.dava.teij se ni u&tr&šil truda dalnje zimske votojc. da pohiti med nas, da povzame ob zaključku maoiife-stantike prlreditve Narodne galerije v Ljubljani tuđi avojo najnneritornejSo In a^"-toritativno besedo, osvctljeno po po\-sem novih gledan jih na sijajne tradicije, ka ve-žejo naSo slavensko likovno umetnast z veliko umetjoostjo naših bratov Cehoslo-vakov. Vstop bo vsakomur prost. Vahimo pa ne le vae prijatelje češkoslovaSkega naroda, n&So češk>3io\*aoko kolonijo, raar;e5 tudl vse, ki se zanimajo za. slovensko 'ikovno kulturo, zlaMJ. umetnikc in znanstvenike, predvsem pa velja naš? vi bilo našemu di-jast\ii. Koncert Ivana Noca Ljubljana, 4. decembra Koncerti domaćih pianistov so redkost in zato ni čuda, da je vsak nastop domaćina dogodek. To velja tembolj za g. Noća, ki je že dolgo vrsto let stalen gost naših koncertnih dvoran. V vrsti nastopov, v ka-terih si je dobil koncertant ime pianista z izrazito usmerjenostjo v virtuozno reše-v*anje pianističnih problemov je snoćnji koncert važen mejnik in pravo preseneCe-nje za obćinstvo. G. Noć se je namreč otre-sel vseh virtuoznih slabosti, katerim je zaradi svoje izrecine tehnićne in receptivne nadarjenosti. prav lad podlegel. če je bil do sedaj njegov o*lnos do klavirja sporten — videl je v njem nekakega nasprotnika, ki ga je tieba na vsak naćin ukrotiti, in to tuđi za ceno čiste tehnike, lepega zvoka, izdelave podrobnosti — je sedaj odvrnil pozornost klavirja, ki je sam po sebi nedol-žno bitje, ter pričel krotiti svojo sportno. rekordno naravo, kar ima seveda. za po-sledico, da je postalo njegovo razmerje do skladb samih bolj zanimivo :n toplejše. — Skratka: Koncertant je postavil vse svoje velike tehnićne sposobnosti v službo sk'adb, da poda njih življenje v čimbolj dognani obliki. Spored koncerta je stavil zlasti v prvih dveh tretjLnah velike tehnične in muzikalne zahteve, ki jih je pianist rešil v primeri s svojimi prejšnjimi na stopi odlično. Zlasti je presenetila gibčnost, s katero je preskoči] njemu že preje dobro znano sfero Bacha. ter podal Chopinove preludije (12.), Nocturno v b-molu in 3 etude na zelo aparten in zanj topel način. S tem je od-kril g. Noć v sebi tišti dragoceni dar pri-lagoditve avtorju in je tako stopil na pot človcško in umetniško pomembnega glas-benega reproduciranja, g. Ncč ima pred se-boj se dolg razvoj, v katerem bo mogel razviti in sprostiti vse svoje nemale sile. K sppredu samemu bi imel pripomniti le to. da se pianistl v splošnem preveč kr-čevito držijo avtorjev (Chopin, Liszt), ki so prinesli sveto\Tiun umetnikom njihovo slavo, vendar si je mogoče pridobiti dober sloves tuđi z manj stereotipnim programom. Veliko delo pokojnega Szimanowskega, (da navedem samo en priiner iz novejfie plani-stične literature) caka ljudi, ki bi dvignUl ta zaklad prav tako, kot so nam g-cae-racije starejših. reproduktivnih umetnikov ohranile plodove predklasične, klasične in romantične dobe žive in zanimive. Fr. Bttrm Delođajalci odgovar]a}o Ljubljana, 4. decembra. Zdiu/enje pooblaščenih graditeljev odgo- varja na očitke govornikov. izrečene ua javn?m delavskcm /borovranju v nedeljo v dvor'-ii De'avskc zbornice: Delodaia'ci uvidevajo, da delavstvo živi v slabih sccialnih razmetan, store pa vse, za i7r»oJ;šan.»e rjegovega socialncga položaja. Prs ?k-tniivi kolektivne pogodbe so sprejcli skcrai vse zahteve delavstva. De-lodajalci se stiojjo drže te pogodbe, zato pa zahtevajo tu^i od delavstva, da se ravna po zakenih in picdpisih. ki veljajo prav tako za de'.ivre, ne &am*> za podjetnike. Toda delodajalci ugotavtjajo, da. se za-hteva od njih strožje izvajanje kolektivne pogodbe kakor od delavcev, ki pogodbo pogosto kršijo, kakar'da se ne zavedajo, da so se s svojim podpisom obvezali rav-nrui se po vseh doloćifih. Tako bi delavci n. pr. morali zaradi boleznine predložiti po prvem izplačilu, najpozneje v 14 dneh uradno potrdilo o vseh zadržkih pri delu, česar pa pogosto ne storc. Potrdila pred-higajo sele ćez leto dni ali še pozneje. s cimer zefo otežkoćajo evidenco podjetni-kov. Žc \r administrativnih radogov so de-lodajalci upravičeni apelirati na delojemal-ce, da strogo izpolnjujejo svoje obveznosti. V interesu delodajalca je, da čim prej poravna svoje obveznosti, ne pa da caka na izplačilo tako dolgo. Sđj navadno tedaj plača zelo tcžko, ko se naberejo znatne vsote. Delodnjalec ne more sam odrediti boleznine, saj nima za to potrebnih podat-kov. Omeniti je treba, da \r. teh zavlače-vanj nastanejo pogosto zlonbe, tako da delavec prejema hkrati hran-armo od Ol-ZD. od delodajalca pa bolezniiio. med-tem ko je šc vćasih zaposlen pri drugem • podjetju. _----------------------------------------------------------------- Večkrat gleda „on" njen obraz iz neposredne blizine Ali je lice vedno ta led negovano, da ne izda Vaših let? Ima polt vedno i medel blesk, živo \ in zdravo barvo? Za nego lepote rabimo dobro dnevno BH kremo: Elida kremo IDEAL. Ona^Sj obnavlja kožo, jo napravi giadko, polt ^ ostane vedno mladostno čista. Ako redno uporabljamo to kremo, tedaj bo ##on" rekel za Vas: to je negovana žena! K trditvam govornika na zborovanju. da bj se me/de morale zvišciti zaradi draginjc od 0.6 do dinarja na uro, delodajalci u«o-ta vi ja jo. da so se me/de v stavbni stroki po letošnjem stavbncm gibanju zvikile cc-\o n-ad dinar tia uro ter sn >c višje kakor 1. 1935. Delodajalci mso proti zvišanju me/d, toda pripominjajo, da bi se zaradi ponovnoga zvišanja plac podražilu stavbn-a dela. Ce se delodajalci upirajr zvišanju me/d, je to treba pripisovati samo temu, ker upoštevajo stvarno sedanje gospodarske ra/mere. 70letnica Beti Hotnanove škofja Loka, 4. decembra Danes obhaja v škafji Loki skromno in tiho v krogu svoje družine 70-letnico gospa Beti Homanova. Rodila se je pred 70 leti v Stari Loki na Martlnarjevi domačiji, ki je bila znana po sedmorici priđu ih in zalih deklet. Pred 50-imi leti je prišla prid-na in lepa Beti v ugledno napredno družino Homanovo v škofji Loki. Poročila se je z mladim gospodarjem Antonom, ki si po smrti svoje blagre matere Ane, kateri je bila Beti do tftd&j desna roka, ni mogel izbrati boljfie gospodinje, saj je od tega 6asa podpirala res tri ogle Horaanove do-madje. Globoko verna žena pa je bila vse svoje življenje narodno-zavedna. V narodnem duhu je vzgojila svoje Stiri otroke to je in-ženjerja to obratovvodjo TPD Antona, ftko-fjelodkega zdravnika Alberta ter hfterkl Anico in Delčko. Sama članica Sokola in narodne čitalntee je vedno rada pomagala pri teh drustvih prav j>ožrtvovalno gmotno pa tuđi s svojim delom. Skoraj ni bilo v fikofji Loki narodne prireditve, kjer bi ne pomagala gospa Homanova. Ko so odrasli njeni otroci, so stopili oni na mesto vzsorne matere ter po njenem zgledu sodelo-vali pri narodnih drustvih. Po smrti svojega narodno zavednega in poštenega moža Antona Homana je prev-zela na svoje rame gostilničarsko, pekov-sko in slašćičarsko obrt, ki jo se danes vodi prav dobro in vzorno. Njena hisa je radi velike gostoljubnosti znana daleč na-okrog. H gospej Homanovi prav radi pri-hajajo tišti, ki so jo imeli kdaj priliko spoznati, saj prav dobro vedo, da bodo pri njej našli prijazen sprejem in dober nasvet. Nikoli ni na njena vrata potrkal zaman re-vež, potreben pomoći, nikdar ni odšel od nje praznih rok. Rada je dajala od tega, kar si je prislužila z delom svojih prtdnih rok. Navzlic veliki zaposlenosti pa je se vedno nasla dovolj časa, da je čitala napredne časopise, katerih naročnica je celih 50 let. Se danes sta v njeni hiši ?^Slovenski narod in >Jutro, 4. deccnib^a« Tuđi ietos je Sokol v Kranju priredi! sa-mostojno proslavo praznika nđrtxlnejja in držiivne^a /edinjenja. čeprav je sodeloval tuđi pri skupni meddruštveni proslavi. Ob U. dopoldne se je napolnila prostrana te-lovadnica do zadnjega kotička. Zbralo so jo članstvo vseh edinic v krojih, a prišli SO tuđi odlični predstavniki oblasti s creskim načelnikom dr. Lipovskom na čelu. Uvod v proslavo je bil pozdrav državni zastavi. a na to je starosta ZavrHkiik spregovoril a pomenu n^podnega praznika. Prisrčno j© pozdravil tuđi navzočne predstavnike in zastopnike, nato se je pa spominjat med letom umrlih bratov. V uadaljnjem govoru se je zahvalil Nj. Vcl. kraljici Mariji, ki je 5. septembra krimovala razvitju naraži*j- skegj prapora. V zvezi 5 tem je bilo skle-njeno, da bo prednjački zbor vsako ltto na rojstni dan Nj. VeL kralfice Marije prire-dil mladinsko akademijo. Posebno zahvalo je izreke! tuđi dvomi dami fje. Franji Tav-čarjevi, ki je zastopala kraljico. Poslanico Saveza SKJ je prečita! fajnik Joža Cesenj. Ker je prešel br. Segulin \% narašćaja v ČLanstvo. je prevzcl nara^čaj-ski prapor br. Luin. Sledila je prevedV»a de-ce v naranča i in zaobljuba novega članst\*s. Kranjski Sokol že dolpo ne pomni taJcega številčnega prirastka novega ćlfln^tva kakor letos. kiir dokazuje, kako clohoko je zasuirana sokols-ka mise! med narodom. Starosta je še ra?delM razne diplome m priznanja in 3 himno »Hej Slovani« je bila dopoldanska slavnost zaključena. Ob 17. je biLa telovadn^ akademija Spet se je napolnila dvorana do zadnjega prostora. Nastopili so vsi društveni oddelki, v&aka točka posebej je v?q.ib. Za !O2riuJa rudarja TJraakarja Marti na, ki >? bil uslu-žben pri tukaj&iji rudarski družbi ^Ste-novakom. Težko ponesrećenega rudarja so takoj z naslednjini vlakom odpeljali v ma-ribo rako bolnico. Kakoo* smo doznali, se je Urankar prav tega dne vrnil Iz L#jrubljane 2 doma, kjor se je zdravil po nezgodi, ki 9e mu je pri-petila pred dnevi. Danes bi moral priti na pregled k tukajSnjeniu zdravniku. Ali na žalost ga ne bo već sem . . . Davi je, kakor smo zvedeli, v bolnLci poškodbajn podlegel. Siromak se iz globoflte nezaveeti ni već prebudiL Od Urankarja samega »e zato ni moglo rvedeti, kako je pri5k> do nesreće. Do-mneva se, da ga je na poti đoraov v Sp. Laže. kjer je bilo njegovo zaćasoo stanovanje, dohitei na progi neprićakovano oseboi vlak. Stroj ga je mahoma zgrabil, cakar ga je vaega potttega vrgel 9 proge. Našel ga je čuvaj bHzu zapornice ob žici, napeljani ob progi. Pokojni je bil star 33 let. Med svojimi tovarifii delavci Je bil aelo priljubljen. Njegova tragi&m smrt Je vztoudHa sploč:v> «o6utjei. Stran 3 ^rovrNS«K! NARODc. •obota, 4. decembra 1937. C;fev nfj JAVNOSTI! ODPRODAJAMO odi. do )!• decembra / zimske suknje od Din 380.—. zimske povrftmlke od Dia 220.—. VELIKA IZBIRA OBLEK INT KAMGARNOV MU O L U P LJUBLJANA, STARI TRG MODERNI KBOJ1 DNEVNE VESTI — Odlikovanja ▼ poitni siulbi. S srebrno kolajno la veatno sluibo e*> odlikovani: rva-ničniki na poeti Maribor 1. Ivan Sinković in I*rane Stern, na poSti Maribor "2. Kleniem GraTeiDauer; na pošti Ct>lje. Martii« >rr.*a; na poitj Ljubljana 1. Alojz Oblak. Franc Oblak La Vinko CvorAak; iui po&ti Ljubljana 2. Julii Grliha m Av«ust Jenž.u\ na f*>*ti Ljubiian«, Josip Kuro^ec; na ^u Ptu], Franc Novak, zvtmivnik: na i>oe.ti Kajheu-burL' Ivau Mirta, *vani?ni3c! ua pošti Mež.:t, Franc Golob, »vanifenik im na ix*^ti 2aW« Avffust Kranjc, »vrnničnik. —Oblelnica smrti na»«ga najboljgepsa romantika Ivana Tavfcarja. Uinn»tno ie, da *« proslavi ta pomembni dan 6lcve**n-ko živo priklical in davnib, davnili dni 7x>-pet v naše 6ase. Mislimo na njegovo >Vi«so-£k«> kro«niko«, ki nam v živi besedi na odru 5»» pikmt bolide in prisifnejše prifara ;>r>d ocrni vee one krasne tip*, taUo da se ti zdit da z njih in po njih eovori piewte>1j sa.« «vojo veliko peeeni Ijubeani do rodne mu irrude. NVmala za?luj»a na tak?m itp^liu >Yit=oske krouikM £re ua^i uinetnici Mariji Vpri, ki jo je res mcistr?ki priredila za na-So erc Jovan Handur je včeraj o-.lo/il evoje [H)sle. ker je bi! imenovan za direktor ja plasbene »kalž»o*ii di-Tpktorja beofrra.feke opere je imenovan S!o-venev. znani dirigent Brey.ov5ok. I FOTOAMATER JI! KVALITETNA AMATERSKA DELA V SPECIJALNI POTOTRGOVINI 1 JANKO POGACNIK ■ TVRSEVA CESTA 20. — Niiši prometni u radnici v KrflncijL Na željo francoake želeaniške uprave in na predlog1 generalne direkcije naAih želez-nic je pod-pisa] prometni mlnistor odlok, 'la odide v Franoijo na iTJpopolnitev s^tro-kovnega imanja 20 naših mlajših prometnih uradnikov in sicer od vseh železmISkih ciirekcij. V -kupdnah po 4 1.200 frankov meae^ne pla^e. V Krancijo 80 odpotavali včeraj. Blasnikova 9lVelika Pratika" za 1. 1938. je izfila in se razpošilja za ceno din 5.— za. vaftk komad. Naroćila na tiskamo J. Blas-nika na»l.t Ljubljana, Breg št. 10-12 in se dobi tuđi v trgovinah. To je najboJj priljubljen in najbolj razžirjen slovenski ljudski koledar že od oekdaj. — Turistična konferenea v Beograd«. Včeraj popoltino a« je pri čela v Beogradu tnmtična konferenea. kateri pri^o^tvujpjo za«ropniki tr^ovekih zbornih biin«kib uprav in tumučnih orgaudzacij iz krajev, eain-ie-reairanih oa turizmu. Zvezo za tujski promet v Sloveniji zartopa na konferenci ravnatelj ilr. Ciril Zi'/ek. Ronferetico je »klicalo trgovinsko ntinktrutvo v želji, da bi 66 že zđaj obravnava-la vea pereca vpraša-nja naieffu tuiisma in d^ bi bilo roosočc etoriti vee potrebne ukrepe ^a njegovo |,io-vzdi^ro. da bi bila prihodnja turUtična ce-xon« čim boljsa. Tako se Ho obravoavalo n* konferenci v prazan je ©aiiacije na^ejra hotelirstva, Un-fctiČnega dinarja, cen v turi-»ričnih krajih, uredbe o pospeševan}n turizma in pravilnikov izdanih na pođlagi te w#dbe itd. — Moderniiacija Beograda. Vf^raj popol-dne od 1". do 19. se je vršila konfere-nca v kabinetu taograj^kega župana pod pred-*«. Na konlerenci m nm#ajfrdi o raz- nih v{>ra^anjlh, ki ao v zvezi z rejTula^ijo in url^iiistianiini ukropi za ijradnjo Beograda. Kot uajvažnejSa vprasania so obravna-vali ureditev Terazij. Kneievega spomenika, okolice narodne skiii^čine, in ureditve raznih trjrov m parkov. Dalej so rsispravljali 0 gradnji dela\i»lvih starkovanj in o cesti za peišt'e iz BcK>^rada v Z^tnun in Banjii-o. Tuđi so dolovi li proetOT ta r.o\o ; ra' ^Muo palačo. Na konferenci ćo bili jjra-dbeni mini-ster Dobri roje Stožović, finan^ui ininister Dušan Letka, beograj&ki župaji Vla-iiosto. ker ie težje krniiti krave |K>/inii, ka-kor po.dti. N3vad.io se tU'H krma [>ozitvonikov tn pi-sitelji'v. .luiri ^o v Be^^ra iu iMauovni Otnrii at>or 2druže»iva umetnikov, znanstven mkov fn j isntoIjVv. — Poictauje narodnega premutenia za d%v milijardi. Po tntupiii linfincnega uiiii->trsftvi! rodo znažali narodni dohoiki v tc-kor-em lptu okraiz ^ mil.jard din. V prlme-ri z tanskim letom eo se povezali za 2 milijardi. Lota lOOft. «o zaašali narodni do-hodki 60.6 tniliiard. leta 1931. 4-2 milijnrd. T>reilun^kim 37.5. la-u pa 4'2.H. • l>n?l>l]anski vele*ejem Uo im^J v 1. 193S. uve prirefiiivi, ki jim to ix>krovitelj Nj. Vel. krali Pet«r II. S»x>ni1ailan^ki vele-^jem bo od 4. do 13 iuniia. Razstavljale bodo vee važne panone industrije in obrta, priključenu pa mu ho r>os?bna razstava čest. Jesenski veloseienj pa f>o od 1. do 12. septembra. Obse^al bo vee posebnih raz^tav iz |K><1ro?ja gospodor«tvn in kulture. — Nagrade raiijske p<»^tajc. Uprava ra-diofon«?ke oddajne postaje ie razp-5>ala: 1) '2 nacrradi (l-«evni in 2- cevni radij^ki aparat s pLu'ano radije.ko narc^nino za 1 leto) za nove ra«li(t?ke naiočnike. 2) 3 nniirod? « din l.'-OO. 8(>0. :Hitdio Ljubljana' Mev. 49 in ^tev. ."»1. Ražen teg* se ioi>o in?i>riu«ci.ie v uprnviii pi^trni ratliis.ke (K*;iaje v Ljub-lvmi Tvrie-va reista 2^1. I.IAN HJKPUKA, dunajska filharmo- ■ nija in pevski zbor v dunajskem ve- ■ lefilmu POD SRECNO ZVEZDO. Koi I drugi film LJUBAVNA GROZNICA. ■ Za Miklavža novi Popaj in Beti Bup. ■ m Danes in v ponedeljek ob 20. uri, ju- ■ 1 tvi (v nedeljol pa ob 13., 18. in 21. I I * uri. I | Kino Moste______| — Novi čeftki učbenik. Izvršni odbor JC lig v Ljubljani je založil in izdal »Ce-ški učbenik«, ki ga je sestavil profesor Anton Oven. Zanimanje za čeSki jezik je pri nas od leta do leta večje in primeren učbenik češkeg~ jezika je bila živa potreba v-la^ti Se zato, ker s starim! učbeniki in pri-pomočki jezikovni profesorji nišo bili po-vsem zadovoljni. Velika potreba po ućbeni-ku se je kazala zlasti letos, ko je število tečajnikov na Čeških tečajih doseglo rekord no visino in ko se naše sokolstvo pripravlja na obisk Prage ob sokolskem zletu. Novi učbenik je na prvi pogled skromnega obsega, saj ima samo 80 strani. Toda tvari-na je zato obdelana tem bolj smotreno in knjižica vsebuje še lepo zbirko čeških tek-stov. Učbenik se takoj začne s češkimi be-rili, slo\Tiica je pa obdelana tako rekoč mimogrede, podobno Mertnerjevi metodi. Odlike učbenika se bodo lahko kaj kmalu pokazale na tečajih. Profesorji so zadovoljni z njim, kar je odločilno za prvo preso-io. — Clani JČ Kg in dijaki dobe učbenik pri tajništvu po znižani ceni (po 10 din). — Smučarskt kraj i n» Korotkem. Da bd tujcena olajšaii bi van je. so v nekateoiji ko-irskih wnučarskih Krajih vpeljali aa »©-denadnevno bivanje posebne pavfcalne oe-no. v katerih so poleg jsrtanovanja vračun*-ni tuđi tri je obix>ki hrane dne^*no, kurja-va, rax^vetljava, vse takse in postredtaina. Po teh nlzkih cenah LaJiko v nefeaterih noanjših smućai-skih ki-ajih prelijete 7 dni že za 350 An. Povaod pa so »eveda tuđi dobre arrničarskt» dole po snani arlberfeld ir.e-todi. Podrobna obvestila se dobe v vseh Putnikovth pi^arnaii in pri Avfctrijekem tu risti^nem uradu v Zagrebu. Pra&ka ulica 9 Od krajev, kjor «»o cene p&všattrajae, omenjamo nekaj najbolj znanih: OaojSica iKanzelhohe) ži^oa želeaaiica, p. c. 600 do 900 din Malinitz, 1.200 m, p. c. 570 do 760 din v g-lavni sezoni od 20. XU. do SI., si-cer pvt ulica 8 na pokofcapališOe 1; Sv. Križu. Po-kojoki lAag ^pocnin, t^oostaJim u«še fckre-oo eožalje! — Pes iz BtifOjina w Dubrovnik. V Dubrovnik je prispel v ('etnek pea iz ftu^ojii* kmet Ramo Masič. Hodil je otem dni. V Du-bnovnikii ie imci opravke nx sodi^Cu, pa ee je napotil tja raje pešs k^kor da bi phif-al votnino. — Vreine. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblafno in nestano^tno vreme s padavinami. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu in satno Imeli do davi. v Ljubljani 26.9 mm pada-vin. Najvi§ja temperatura je zna^ala v Splitu 15, v BeograJu in Sarajevu 12. v Zagrebu 10. v Skoplju 9, v Mariboru 8. v Ljubljani 6.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 751.3, temperatura je znaSala 4. Barometer se polagoma dviga. — Dve smrtni nesreći v Zagrebu. Včeraj sta se pripetili v Zagrebu dve smrtni nesreći. Pod maneversko lokomotivo je na§el »mrt železni?ki Tianipulant Gjuro Kukolič. Tramvaj je pa povoril da smrti nekega moSkega. o katerem domnevajo. da je vpoko.ieni vojašld urtdnik Josip Pla!5. — Zaaledovan vlomile«. Varnostna ob-tert zasledTije 2$]etnegi Janecza Bergunta, ki je pred rtnevi ponori vlomil v trgovino Ancrele Petarfteve v Sp. Gorjato na Go-r«ij»kem in odnesol 18 no^h srajo, 12 spodnjih hln*4. vej. Pri Slc»veu^ki vaai v kočovskem okraju so pri delih na cesti zaposleni cig^ni. med katerimi >e bil tuđi 291etni Joco Hudorović. V6eo"3j 50 se pri-čeli cigari me*d seboj prepirati, nalvar 9« je \7 prepira razrvi' 5?plo.?en pretep. Med pretopom je nokdo pograbil seikiro in za-mahnil proti Hudorcviću. Pi'esekal mu j« lovo nogo in so morali težko poškodova-neg-a prep^jati v ljubljansko bolnico. ZVOCNI KIXO SOKOLSKI DOM V SISIvI — TELEFON 23-87 Tajna crne sobe Film napete vselune z Boris Kar- loff-om, znanim iz filma Franken- stein IV dopolnilo zvočni teJnik in kolor film Indijanci priđejo Predstave v nedeljo ob 3., 5.. 7. in I 9., v ponedeljek ob pol 9. uri. ■ V toiek in na p?aznik: I FOSLEDNrll AKOKi)__________I — I>va poškodovanca. Davi ob 7. j« vo-ja^ki avLo pcdrl na vo-.du BloiweLsove in Tyrševe ceste Tlletno vtlovo po železni^ar-ju, Uršuio ^iale*e>vo, t>Laxiujoćo v Pleter-šnikoivi ulici 28 ^raleševa je dobila hude praske po vsem životu, izpehnjem© pa ima tuđi levo r-^ko. V Korovu je jerm^.n pri mlattlnurl pograbi! 171etnega po*estniko-vega sin^ Je, tia si je z?iocnil tu dl več rebe^. — Zakonska tr:*.^ed;ja. V i-'enjaku jj ho-L-*i vj-okojenee ^!1^hailu J-cva.ncn'itx v&oraj ubiti svoio ženo. po'^i« si i«^ pa končal življenje. Z leno je -iivel IH let, naj-akrat 6e ie pa naveli'-a! :nr si irbr,ri! mla-io, ž.eno in tri olrok^ je pa za pod i 1 oadel z nožem. N*a pomor ji je prtekool o^e, na kar je mož zbežaJ in ee zabodel v «srce. — V pijanosti uhi! brata. Delavec Mijo Jurić v Subotici je abil v srejo svojega hrata Pera. X kleti sta pretakala v^'no :r l:o Sita ?e ga med tem detom posteiio na~ pila sta s^ aprlii. Med prepirom je Mijo svejega brata ubil. Xa policiji ie zatrjeval, dA je bil tako pijan. to. Priljubi jenemu senaralu eo priredili danee te-den v kletni dvorani pri Miklifu poeilovilni večer, ki *o se ga udeležili tuđi najvižji prenietavniki oblasti, tako ban dr. Natlaoen. župan dr. Adlešio. prvi »>od^tarešina SK.l liangl in nvno^i druvfi. V ponedeljek so se od nj^ga tK>sk>viIi oficini*ljubljanske garni-zije v zaključeneni krogn. Snoči ob 'J0 se ie general Popndić s >opro20 z b'H>graj*kim brzovlukom odpeljal iz Ljubljane. Xa kolodvoru se je z>>rala velika množica njegovih prijateljev in 7.iiancev. pa tuđi odličnih predvtavaikov oblasti. Xarodine dam? so co-spej poklonile i*>lno na rod je cvetja. Ob s>lo-vesu je ij. generalu jicniba zaigrala kora^ni-co. —lj Slaba kupfija na Mikla*ž**veni sejinu Milklavževemu e^jaiu letoa nebo ni naklo-. niem^>. Prei^nja leta ie bila na njem od jutra do p'OMie nofi živahna promenada, Ietos se ga pa izogiblje ćelo mladina; navdrše-n\e za sejem in nieirove dobrot.» se je ohladilo pod dežjem. Prodajalci tožijo. da ni bik) se tako plahe ktip<*iie na Miklavievem 9ejinu, niti v letih najhuj^e krize. Prpj^nje čaše 6o *? li ud je v»ai zanimali za ra7«*tav-lj«no blago in £e gnetli okrog njege, zdaj pa nima tradicionalni sejem ve2 za ;iiko£ar privlawM>sti. Znaci Ino je, da tožijo tuđi ne-kateri trgovci nad slabo kirpčijo Ziidnje rasa, eeprav «o ti obetAii, da se bo ieto^ ie znatno poznal na^top konjunkture v trgovini. —lj Poplava ua karlovčkem niostn. Pre-hod čez karlovški most je zadnje ča^e eko-rai n^mogoč, tramvaj r<* tuđi že ni začel prevažati j>e>cev samo ^teno f>kof>Heie ob v^aki uri, Kdor si želi blatno kot*eii. l« lnhik« ^^fipl s hodnika na «"^tift2e, ki :#• tuđi r*oulavli?no. Zj* na«rner k te ie o»xrorie z blatom nvtomo-bili. 1 Tehoti t'ei kar?o\ški most ie portal pravi probieni. — ti Mik'avit»r;ini? \ klrt'ii re"t«vruri)i >Fnn»nc< v^iu bo ; r'p^s'o oU;lo do!'re vo-\'i\ 5inelia da'cv ir ♦*>• a. Dfrilj? m tje^te s«^ rjreii-uia^o ;>ri b!:i l:\]:i '■ k\tr Se tuđi lahko rezerviraju miže. Xa|K>m.itte ei; Mi« I klavi v >Emonie je ia7.^>4u?la grdii livada, Ja razna društva razobe^ajo nad ct**tami Ln u'icami reklamne. Ivodi^i platnene ali papirnate plakate, kar zelo kvari lefx>to lilice. Te navade so se fcače-la pofilulevati h> -o za todoč« ne bo dovoljevalo zobenih iakih neokusnih rekiam viet m je t»r«*j \-aako izo-heAanje sli fin >h plakatov bez rm\o pr»[xyve-ktov-»ekeija Ljubljana vabi na predavanje, ki ho v tc^k 7 d***e 'J0. uri v predavalniri mineraloSA-H/a inAtitnU* u livene (vhod $ Kongre«iiietra tr^ja). Pre-da\"ai bo dr. ine. h. c. Mirko Kos, profer-or tehniake visoke Sole ir ravnatelj rvetneffa i)re:?Jcuievali<4Sa v Curihu o preisJcavah in izkustvtb na iavreenih žeie^^bt*u>ii$jvih z^radbaii v č*vici v latili lt>24"l«3T. Prof. Rož, odličan iaanjstveuik, po materi »Joven-skena roJu, porablia priliko svojega kratkoga bivanja v Stovei;i.ji. du niuH iminn ^tro-••'ovnjakooi v strnj^ui obhki vjjo^I^ v <*>-t?ežn<> delo. ki ga \v izvniil iui |^«olju ma-terijatne kontrole in preiskiive izvr&ejish Uon^lnjkoij iz žel^zoi t^tana v eni izmed t^hui^iio najbolj napretinih držav — v ^vici. Zaverd, ki ya vodi prof. Roš, inu* dar.eti. po xa*iluL:i n;;^otm ro;aka. svotovno voii!:io vitino na v&'*h poljih materijalno- ' >bjri?nih preiskav. V r.u\\ ko tuđi naAa drža'v« tn zlasti tu-di n«v« ožja d^Kmovin« inv^etina visoka vaote v l>«tonake in ž^le«o^>^ton«Jc^ zufradbe \\o predavali* ilot(>vo san imalo \ve Ptrokoviit? kroue. «i. prof. dr. Rv4 i« trost Ta voda 741 pre^kavo materijala iva*© univerz^ in l'dni/enj;1 tii«o>-iov^n«kih in-/onierjev in arhitektov, setkcij« Lj'rbiiaji«. Predavanje bo^io pi>iaAnjevalp ^teviiue i?ki-optičiie slike in dirtirrami. V.riUgwHti *>tiro*»ki mise ino« ti. zato so njegovi apisr" aa đeoo pravi užitek. Priporoćamo tnplo KoiHbaivo-vo poveet nxiitelcem., ki bi radi sr'ojo -co rajTveselili sa. Miklavža. M; Za bo*ič e 1-epim in povrti s« s patriotskim Oi+vrwa, Po\rest : Kralja sta razveselila« je prvotno izhajaLa v »Mlađem Jutra«. Piaec Je »e^ daj zbral ->ra^tree©De uck*Hite v »Tiskovni zađriigi«, v vseh Vnji^rumah im pr^r-pišate! ju aanieno.. — li >4Ske«lcnj<. za-bavno i-n «1nhovito Kran--Ik>Io 4.. nede!jo 5. in ua praznik 8. t. m. ob •20.13. Igra, ki v*>ebuje mnogo komčnih ?4-tiTacij in izvrt*tnih domisle-kov, >e biLa spre-ieta pri obeh vjurizoritvah z velikim navdu-šeniem. (tt^instvo, 1-i i« do dobra napohi^đro dvorano, se ie izvrstno zabavalo in }• n«-kajkrat pri odprti srt»nd pn*kiTiik> igro ft u3Vi.iušenkn *plavziom. Pri pradtotavi »od»-lujeio prvi igraJai odra: Onaulovec, KoAak, Lavrift in drujfi. Pri e-obotni in ned^lfski pr©tlaitavi bo naditopil sv. Miklavi v apreuiv-»tvu aa^elov. Metista in vra^ov. I>arila s* sprHemajo pri dnevni tia^ajni v *obolo in nep je namenjen Ie aa odraale in otroci ni majo do**toi>u. —1] >0 25-letuici balkanske >«jntx v Ati-švu >Sooat ho v soboto 4. t. m. ob V't'21 pre-daval g. dr. Vinko Sarabon v salonu pri >Ivevu<. Predavatelj nas po povedel 25 i«t nazaj do onih dni, ko «*e jt- osnovala balkanska zveza in so naSi slovaneii bratje prljeli za orožje ter izvoievali v >>orbi proti Turkom svojini »obratoin ^vobodo. ki i ini io ie Evropa žo toliko *a^a obota La. Obl.jurl* ie bilo v.hIfio dosti. izpoli'tv-* nikoli. Pred i" leti so zamutili južni Slovani. da ie najbolje, ee 3e ne zana^ajo na dni^re. Preda-vanip bo izpolnjevalo odeoli bO skioptinhiih -ilik. na katerih borno viđali poaajiifznji bo-iišra. armade, voi^kovodje. *rrrxzo*^ vojne itd. V'abl'eni vsi in v^i dol rcvlošli. Vstop v^em prost. — lj Jan Kiepuru v kinu Mo*te. >Pod »re^no zv^zdo< je naslov najnovejšemu du-naiVkemu velefilnui. v kt«ter^n! igra crlavno vlotzo slavni tenor:*»t Jai» Kk-pura. Ko! part-nprit*a ie le-pa Luli H«>li«»nberg ter Fripd? ('zei«i. 7A »sm?h ja ekrbita Th^o Lin^ptn in Fritz Imhoff. sodeluje Innaj^ka filharmonija iu jvev^ki zbor. Kot druei film pa te»?e L'ubavna srroraiiia« v glavnih vlocah Ho-bert Moiitszomerv in Mvma Lov. Za Miklavža va:n je pa kino Mov'e pripravi 1 iznena-lenje s slavnim l'opajeni in B#»tty Bup. Ta bosaJi eirored ]o danes. putri in v jkmkmI**-lj*k ob običajnih urah. —U G. Lavrif. pril ju hijeni komik ^entja-kobsfcega gleđali^fa izvrstno zabava u!e-dalce kot jeoljavi Peter v Kranifevi zabavni komediji Skcde-nj-, ki io ponavljajo ^entiako4i?ani jutri 4.. v nedeljo S. in na praziik H. t. m. ob *N).15. Igra je d»63gla izrf-den uepeh. Obfinetvo. ki je |>ri oh^eh »t*>-t^edanjih vprizoritvah do dobra napolnito dvorano #*e ie izvrsno rabavalo in je igro nekarjkrat pri o^Iprti f^ceni prekinilo z nav-diisenini aplavzom. V ostalih vlogah sr-delu-iejo prv? modi odra. Kdor se hoee spet od srca nasmejati. naj poseti predstave. Pri iiobotni in nedeljski pred-tavi n*HPto.{yi m-. \Iikla\-* 0 svo^m *prpm«tvoni. Harila se sprejemajo pri dnevni blagajni v sohoto in nelelio o^i 10. do 1*2.. od 15, do 17. ter eno uro pred zametkom. Kupite vslopnie? že v prt^dprodaji. Miklavžev na>iop je narnefljen lp za odrasle in olroci ni majo vstopa. —lj >4okol I. priredi v nMelio .">. t. m ob jol K>. uri popoldne v veliki dvorani -fkoiskeua doma na Tal>orii za dt**o mi-klavz-»vanje z novin ijul kim sporeJom, ki 'o trotovo popolnoma zarlovoljil deco kakor tn !i odrn^le Na proeramu je — petie d^liliee Miklaviću. — r^ianie it»b^k!h kri-tatrt v v r»re-!dvo,rju neoe^ — ka/novana liKi'c riiufVM v i-le.-u ^ j>»i*k!i^tn — raj«injo , dijelit« v priraUovaiiMi Miklavža. — na*itop Miklarievej:« p^arčka, ijo*pori«rck« vra- tar^ksi in po£*ar£ka. — n*stop st. Antona t« |)>tjem i>e^aiic m U-co, »utfltr.p Miklavža * MfJ-eui^voHi ai^feijw Ui parklj^v — otniaritev dece. Vstc^-nina: »e«1eži im>) 16. ure v ionak\ tfarderoi>i na Taboru (vhod iiacproti vojaltii«)). —4u Novi §a?f»tn 'euko>«m ple^a^ru 1 at od n—KAflina«. VaaJco oedeljn oti 16- ari >ltx>ow(iaiiit)u &*#><. X**k t»r«4c in fo«<. l'«s^bta«< pl^« nm ure in iniorma«ije v»ak dan Otjaki i majo (Kl|>U»t. Vnpop |»TOt» legitimiranju —rj PUtnoU- Tibeta ne ero* i*o***Uti ^r-rapGC .ziaati iie *ne nit nA)fr.'©tejRr goror T^ajLahimalacak^ni pogw|u rm KaJlan. Pod okriljem SFD bo preJavul o frrofih turah po 'IHoetu LKmaJfcauD g. <4r. Hcn*>ort TicHy. kstetremu 99 >e pomte&Bo prltl v pnjp»we- .ano deS«do. Mec! "m mf«©ca je borhl po txxp (taftoM ter podrot) no srpo«nal obiftaj« In lt"»-t; V ^c^vilnlti slikali njLm bo pokazni *ftk» Tibet. PiwlavkJi> ae vr& v tw(^ 10. t na. ob ?0. v dvorani D«A&v«*ke abornire ft. MfitloAJČJtvi otsrtl. Flar-kfcot <^a.r)amo«i to aanimivo prireditov. —U l>Ttithi »v. ClrtU Ia MetoJa »La da- »x>\"*i^ i$r. AWr\ In Janko J^b+in**. \% I4tib- | ljaue nit^»to vvncjt nm. %tu\) pc^. An, i>k1- ! kraj£Ko>ve 1OO dtn Isacr^aa bvaia: — lj o fran«*.©-*«: m vi^^^sfcivn vlrtuoKtt Rckmrtu Soet«v*w. Ka b^> k»«vc*4!i tirad v po-ii«del>!4t v L^b^ftjii. pa** krtt^H. Iz Sui n»jv«6i4i noitnćuun' nate dobe Njegovo .'iava y *mcx va tn b**^n podleti ua njegove ^pc-Tf^l« a*^o^^w.. k>tinio rtjego-vo v-isoic? usTiM-n-rot. Cala J-"ra«>cdja *m i^onaAa z n$cn **A. z rajv*f jun int«rpret-^ra flvo^e vi K^&^be. *l pa se ;^a ©ortuAnJe. kai*r Hf.t pokA^atl vr- ! Soeteiii v ctni£iu gr**"**>«Dih ^.rvtHh. 7ito ' omozarjeano n« ui»gov 'krmoartoA nađtof> v I xv>n^d«lf^k, oc* 6. t m ob 95 mi ▼ veliki I F'llhaiPmooif^d i*»< gr* "č &» vaaJceun n)0K>ctn X.t*r-c*l»rt«i. Vlad^ Je, »tora. Je lamaj II kit, a 1 ^uJuyito t«3iiiiVu' ot*vla<4a klarV fcn itffvaia, tuđ! r-%j te*je skladbe v i^pt ls^-trv^tađijl. Vat.* (9c& njcnfii u^peiiov na krma&rUmu, < 'JV. ♦ j6 biia, đa >e ttoblla aa r*m*)a pi^fo a-jfrtUio p«i t*>kirrMyvranJu aUactth piiLT *ar. clne l*>. t ni. v nult Fl»i«.rnfT I jemac, da*. ilOffi« ltan, flM UA, idravuik. Sfiiw«tfytn*%r \Uri)». iO let. pofttreiniiin. Li tec Anton, 'U lot, *to h^ar|a. Bale !*»•* S4 l«t, prof*-*or 7 p. in m«A6an Lfirt>!j., Ilu-ikrf«k Ivvu, rol h>rm:*T> 76 )M, aa*»tMii«5a-Krja-vcc A*>j#iJ. 7» I«, **riJMi-«L; *O5^«sr, Krteal Tonudt, l dao. %ki esaboatikaria m ()O0]«t.n:ka. V ljr«.ik*l Juna* 1 boiakn iwj»«^1 • 3ivja^ KifcTol. .iri !«< -ielavHi Ak.Nec rra«*, 17 let, sm o^estnJita, G<*r J«/.4«x>, u*x^. 9t*-ri trp, Triaker *v*l!j€tfn. 44 IM, natekaJ-, Krl-i^vnir.ka uL 11, Korale Jan««. « Bir-^cn-, ntn sliuidnje. Vidiib Nlarija, 32 Ut, fcena me-sjtie*k©«*« moj«tT», Za^r.'b, Papei Anu^la. 4 le*a. hii delav,«*. VoM^a >nia. ooi. U^t&aj. >rez Kr€ko, Hr#h Fm ne. «i let r>non«*vni de-lw7W\ Vf*»d pri VrhniVi, PtrnM .Iatu»z. "© let 5ol. up«rntelj. Ko»tanrev(oa, A»r4a. Hort-lo«ar fraaiftiSka. M i«t J»r. knAarla. **v»-ževo. oW. St. Jnnž, Kay* M«n|a, *> let, preAižitkarica, Sp. Lop, o*<. Ml**M pri Ko-i^vju. Cerne Ivan S2 Let, M^k^^Mmik, 5»-štar Jera, roi. P^pier. TZ l«t, iaoa pi*^«tjil-ka, Gore;ic Atbin, 9 mv^oev, s/ifi i«»*eMni-ka. Selo. oW. At. .V*pn«i. #r«z Krino — !| Miklavievan)« pri S*ntiaknK*anih. .•9kede>ni<, zabavno Kr«n4Aevi> k<>i!iediji>, M ie bila 8f»rei?ta z velLk:m n«vdii>*»i \mn in z apLavzi pri odfM*ti ;*c«ni. i*oaiWalni danee. jutri in na prasrJk S. t. m. i»b 20.15. Pri dana^nfi in iii+riišnfi prw^l««vi i-asto^i sv. M^'kla'V'ž fc 3pr«inT*rroira. Pri »eiitiakohoanin bo spet mniOfto srneća. Ha-rila se aprt jeanak> brezplafno pri dnevni I hhiffajni dane« in iatri od 10. do 1*2, t>! 15. do 17. ter etno uro pred zamkom. Krr io za Miklavžev vtfir radi svojevrstriO^*i in pc*»lroeti .^pore^la veli-ko znniTnajije, kupit© vr.topnice že v naprH- Otro. i k mik-1a\"i*fva-niii niniajo vstopa. — Obvezarno vabljeno 'lan»tvo, da ol 11. uri napov«*4ani sovttanek Ž.iipnp«ra je^lne^a oJčA*ku zaradi tehnicnih ovi? «<■ 1m» vriil in s^ bo isti vrši! v kratlc*3^. NTa^e!ni5rvo sokolske ?.uj>e Ljubljana. — Priporofanio za Miklaviu in Roiić: N\*-^opisno le/po Pravljieo o carju SaitaniK A. S. PuSRina v /Jahtncjii prevo-lu O. 2u}^;;u"iua, dalje vl>ela Otona Žuf»f»Tif*i<\i< v 3 l.nji-jah. Olioje ji vzonio opreunil Marko 2u;utn*iS. In dolifo vrsto znamenitih i/.virnii; kfijikf. Zahtevajte prospekte! — Akalemska wlui-ba, Ljubljanu. SelenburLjovu H T. u— Vodst»« v raz9ta\-i brat«»T šiiblt*** bo v soboto 4, t. "m. ob 15. \\>dil U> Zor-man. V n^leljo 5. t m. ob 11. bo v^lii £. dr. Stele. sTort — V^em .«[sortnim prij;ili*!it'iii in in-mrvm tein potom ^iioro^am. ti« »e^m Iz^topil ii rlan?tva Motosefccjje 2SK Jlprnirti t<-*r i*ro*»iiu. dr* .tv v botioi'f1 za bilo kakr^iit-koli informacija ti>«a k!ubj. niluV vef ne ol raca nanio. ,li»kob Ciglar. bi\wi nafflnj.U in teho. referent Motcft. »Heruiee*. — Go^dui tek otfpovedau. Goz4n! tv»k, ki so ga jMt,*i boicli piired:ti SK Ilirija, Smuča.r^;] kluh Ljubljana in SI< Eeka, je ćupovedan Krmite uboge ptičice! ^tpv 277______________________ »SLOVENSKI NABOD«, aobota, 4. atli epoiuinja* ;u, ka-ko \ciici*>tiio >o nekoč tjrosJavljaji ta »voj piaznik. To ni bii le pntznik rudarjev-delhVLcv, iiKirveč ora/oL,*: vst^a tutla^Ue^a al&iiu, t. j. rudauskesra ddtavti.ua in nnme-£€ei:s:va od nujvi-jeg-a do injniijeu i. od vozalo v in kopačev v '.finski) roviu d«> pro-fesi;f-nihTov v rudničkih d«?lavnlc*nl> airoj-nieali in elektraruah t.:a do - ^Livetv ni dnevnih kopih in uiadiii>lv:\ v pisama!]. Y*e ee je ta tian zbralo pre i rmlni&o jriavno Pi?ar:iO. ki ji etari nidarji 5e «iane* »uavijo fcra^Oina. Tain se je zbra'o tm!i uradni£tvo in ko t*o p'ineeli iz plavne pit^aroe starodavno rudario zatstavo sv. ftailure, -/a.-rit-cice ruda?jev, je rudr.rska godbu ?aigrala zn^no rudarsko koračnico, ki ved-uje v?e Želje ruđarjev za sre?o v življenju. — Razvila ee je oiriomna povorka, ki je z delav-sko £Oi1k> na čelu odkorakala k cerkveni proslavi rudaivk^a praznika. Xa*o so ee vratile ni iar&ke zabavo pozno v m\ Ru^-r.ik je dcHvsivo veako ieto pojrrjj'il in v vceelem ra/položenju se je razlepala pe-som in zvoki <:odhe po 'ioljji trbovel.^M dolini. I'anašnja rmlarska mladin.i o tem ve^eljn •vojih oeetov in dedov ]p malo ve. Toliko pač, kolikor jim *fari rudarji pripuve.1u.jeJ0 o veselih in težkih dneh tle-tih čaaov, ko »o rudarji živeli sic^r ekromueje. toda mnogo te* je- in trie delali. n^ro »Sane«. Dc!o.-oi ča* *me6tili t>* nji vgegtraneki napredek ;»a .»đi'M.n^ rtz-.■iiere. Na^i rudarji *o irauivijo nulairkt ga ptarni-ka *icer obranili, toda ne {Av^iavljajo jra već tako pompozno k;tkor prel davnimi U-M. Družba je š evcje tirani ohrauiia etaro tradicijo fer izjilatuje ii^*.»3;;;o !c?c rudar-iem za U praznik takozvani Barbann de-nar. ki omo^oča nakitu ru^arjem in namc-.ščencem, da, ee vsaj za trcnotek otre^ojo rt2kih nii^li na tegobe danainjiti dni tei na ■ežko in nevanioćiTi polno de'o v tensii:h janiskih rcvih in dnurili rudarskih obra tih. Mnoj^i. zla^fi miaj^i rudarji, ne vedo, za-kaj ći je rudaižki ?tnn i zbra 1 baš «v. Barba-ro za svojo gtanoveko zaštitnico, Of:nn#no^. z^ikaj si je vprav gv. Rarba:a izbrala ridar^ je /a 8v*r>je varovance. Iz starih zapi:-.kov In prlpovedovanj srarili poiu-enih rudarjp«.' po-£iicinaino. se pr.javljali najprimitivnejši j:ote»ki rudar*1 vn. X;f*n o?e je bil nekega *i*re j»lol>oko v »ovu. Xjejr«)va hrerka je imela zle ?hrnje. *11 se !'O očetu prjpetilo n^kaj ^trti?n?ira v jami in koj »e poiiitc!;: tja v rov r^r -.ra pvareče pozvala, naj tako; /. njo oddide na diin, Ćm >ta zaputila jani^ko rovo. je s trn Ano zahre-■«?alo in rov se je zru>il. Takrat čo i^i ruder-ii izvolili hrerho te^a rudar ja, ki jo po* tala pezneje svefniea. /a itvujo fcriSritniro. -— .lutri bodo toro] ruilnrjj pnwlav:li avnj tradioijonalni praznik. Kakor prt>j>nja leta. t^e bodo tuđi }e'oe> /brali ob 0.30 prod rnfi-rji^ko jrlavrm pis*irno. kjer prevzaniejo ru-• Jarsko ?.it*tavo in krenpjo k eiurbi bo£:i« !;i bo ob 10. v iupni eeikvi v Tibovl^ih, \*a prodv-ečpr rml.'irskepa |ir t/.i;ik;. I^tp] drevi prireie rudnički namešč^noi v dvo-rani Forte ^ s^le'ov^njeTn znancu đruJtv-neira okteta proslavo praznika sv. Rarba:e ter bo naatopil tuđi piiznaTii rui!aiF-%i ::i?.7-kvarr»'T. Iutri zvećer pa prirede v dvorani ^Ulavskc.ua doma prc^Iavo vuiarKkftzTi praznika % tiiuko postrirn pif»oredom. V,<*e kaž*1^ da l>o tuđi le'nšijji nuiai>.'\i pn/n:k v<^-^tiaii*ško pro^^ivlien ra^o. kakor t=e ^tj*«!*'* l'i, p° vsejj priliki Pa >e zdaleKa ne tako. kakor g^a je n.a£e rudarstvo prnziiov^jo ria je minlia. Ker se navadno ob takih priiikrh polaga-jo tuđi ko-nčni obračuni. oziroT-na porofila o delDvajajn pazličnih organiza^ii. društev itd. v do!oč:jii pcMk}\iai d^bi. bi ne bilo napadno, če poaamo nekaj pedatkov tuđi o cielovanju te športiic panog"8 v minuli sezom, ki baš letoa, v nadeljo 5. t. m. slavi rcetek jubilej. Minilo bo namreć na tanke 50 ]et od ustanc^tve »Kluba sioven-pkiri "bioikiistov v Ljubljani§njlini kole-sa-rskimi prircdltvaml pri nas moraino omeniti: ^ Hernieso\»o« poclutL^ko krožno dirko, etapno vožnjo po Hrvatski in Sloveniji, zvezano dirko v Cflje, *HetxTieso-ve« dirkališč-ne dirke, * Sav Ino« dirko na I>olenjsko, dirke »Ljubl.iaiiicc?; . junioiSito dižavno prvenstvo, banoviiu^o pr\-enatvo. »HermtsoTO« gorsko dirko na Turjak, dirku tVrhmke.; In &e neka] drugih. Pri vseh teh dirkah, na katerih je bila iKiehžba konkurentom- vedrio močna. posebno mlajših juniorskih dirkačev. je bila borb&nost dokaj živahna in tuđi pcvpreč-na brzina teh mte-iih junior je v je večkrat r.adkriljevdia povprećiiost starejših prvorazrednih dirkaćev, kar je victen znak. da fe bodo obćutljive vrzeli. ki zijajo v kategoriji prvorazrednih, kmalu i2pv>polaile 7. dobrimi in svsžimi močmi. Najre^nejši kandidati za to izpopolnttav ao dirkači-juniorji: Pavel Premk, Jože Gregorič, Lađo Ker&nik, Fi-anc Podlograr in še nrkaj tirugih. živahno udejstvovanje pr\ih dveh že par sezon sem rapidno raste in si je Premk posebno letos nabral precej lavo-rik. Prav tako se je Vala-ntov Kersnik po-kaz&l za vztrajneg:a in živahnega konkurenta, ki pa rau je pogoatejše udej^tvova-nje na kolesarskih dirkah zara;ii oddalje-nosti — ker je vse zvezano z denamimi žrtvami — onemo|ro6eno. Ker se je juniorski kader v lttošnji sezori znatno pomno-žil še z novinii močmi, kar se je ziasti opalilo na zadnji Herniesovic dirkališćni priredatvi, ko je n^stopilo nad 40 konku-r^ntov, je jasno, da ae bo med njimi na-šel že niarsikateri dober, ki bo dclaJ di-už-bo prej omenjeni četvorici. Scim lahko što-jemu mlađega, a žilavega Paneurja, ki je ra dirkališču niarsokoga preserietil, moč-nega Podmilščaka ter &e nekaj skritih moči. Pa tuđi malega Grabnaria Franca ne smemo prezreti, saj ga vidimo skoraj na vsaki prir*ditvi, kako noće zastajati za svojimi sovrstniki. Tuđi ta mali, koraj-Žui fantek dobro napreduje. K^j je pa s prvorazrednim i dirkači? Njih vrste so, kai:or vidimo ob naslopih. precej zdecimiraue, kar je treba pripisati služitvi vojaškega roka. nepovolinemu gmotnemu atauju, naveličanju zaradi ne-uflpehov, neupoftt^vaoju njUiovegia udej- fctvovanja med ja".nostjo < preskromno po-l^očanje nnšaga časopis ja o tej športni pa-nogi ob pJ-irt-ditvah > itd. Brez dvoma si je Ieto« zaslužil največ priznanja naš znani Kranc Gartner. Edini on (Ce ne žtejeino &em še mariborskega fetefajia Rozmana i ^e od slovenskih dirkaćev lahko ponaša, aa je kot dirkač 2a slovensko kolesai'stvo v letcAnji sezoni največ doprtne^el. Saj je ni bilo prireditve, kjer bi ta naš agilni kole&ar ne naustopal. Hazčn na vsefr don.a^ih priredit vali nas je fant ćastno zastopal dvakrat v Bolgra.-riji. in s*icfv prvič z Rožmanom, Gregoii-čem starejšim, Bricljem ter Pi'osinekoni in dvema drugima diikačema na prvi etapni vožnji iz Beograda v Sofijo, kjer je v končmi etapi na sofiiskem dirkaliAču pred vso sofijsko publiko tako briljantno tri-umfiral naš prizmajii Rozraaa Drugič pa na težiivni etapni vožnji iz Sofije v Var-no ob Cniem morju. Obe etapni vožnji ua-žih kolesarjev — zadnja pa posebno — sta bili Lako zanimivi ter tako polni ži-vopisnosti in doživi ja j«v, da je le škoda, da se ni v naših časoplsih o njih nić po-ročalo, saj se veudar o vaajkem drugara športu taiko na dolgo in široko kaj rgdo ra ispisuje. Povsem ncpričako\'ano pa se je v drugi polovici l(-tošnje sezone povzpel visoko ne-utrudni vrhniški dirkač, Oblakov nasled-nik, Karei stini, teprav mu je skoraj v vseh naatopih bila sreća le izredka naklonjena, faiit ni klonil, teinv©<5 je vztra^no nastopal dalje, dokier m svojega cnja do-segel 3 kar zaporedno zasedbo prvih m-:flt in to vedno v konkurenci z nevarnim Gart-nerjem. Aled najpoanejnbnej^e letoiinj« njegove zmage se šteje prvenstvo oravske banovine na progi Maribor—Celje—Slo-vttnjgradcc in pa rekordni čas njegove gorske dirke na Turjaik dne 31. oktobra. Tretji dirkač. ki ga moramo tuđi omeniti. jo Jule Kačič. Tuđi tega tumpera-mentnega koledar ja ni manjkalo nikjer; ima pa skoraj poveod amolo. katere se otiese sele v dirkaLdčnih naatopth, kjer žanje fkoraj vedno lepe u^pehe. V zadnjih truningiri na dirkališču, ko je padel, pa si je fant tako hudo poškodoval roko, da je moral vsako radaljnje udejst\'ovanje za letos opuetiti do popolneg-a ozdravljenja.. Divkač Ivan Trobec je znan favorit le na dirkališču in je Se vedno, kakor smo videli, na viftku svojih ^>osobei<3»ti. Cestne dirke .seveda njemu n«, ćiše. — Rutinirani Abulnar, ki se je pred letom odpovedal amaterst\^u in prestopil v profet^ionalizem. se je po rastopih v »Tour de France« in v Rumimiji nakoiiko razočaraj, če*, ni ko-lesarski kiuh < posubno v profesionalizmu) tako sladek, kakor bi utegnil kdo misliti, in dosedaj Še vedno koleba med tema dvema kategorijajna. — Xe&daj žilavi in otporni Val, Moenil: iz Domžal je po vmit-vi iz vojaške sluibe znatno popustil. a kaže. da bo z \ztrajnim treningom »pet prišel do prej&nje veljavc. Dalje so nekoliko napiedovali: Golob, Grum, Podgtimik, Anžić, h katerim moramo prišteti de nove, in sicer Orla, štibernika, Kelšina, ju-niorje štirna ml, Bračuna, Lipovšica. Trob-ca mJ.t Cotmana tn še nekaj drugih (Be-seda gre tu le o dirkačih ljubljanske pod-zveze in je zato iz poročila izključenih še nekaj dobrih slovenskih dirkaćev.) S priananim prvorazrednim dirkačem Karlom Lavrihom, ki smo ga zadnjač vl-deli tako uspesnegra v grlavsem državnem pi-venstvu in ki se je do vojačke službe pri na« tako živo udej^t-voval, je slovensko kote»4y»tvo izgubilo enega poineoctbnejiih konkurentov, ki je mnogo otoetal. Ko je t«, ariM aodftvpo fiusil vo^iki rc*. j« po privatni inicijativi ootal v Beogrradu, a ei-m* U tsjnođnje. komaj pondalote m ko-lemrstvo pridobdk) đragx)ceiiega borca v tem sportu. Drugi, nič manj poanenUmi dirkač pa, ki je svoj cjls st&i veckuo v prvih vrstah, bo za prihodajo aetaooo prvo-orrvanjeno i^gubo nadoniestil Je to SaJvo Kru&č, ki se je vrnil od vojakov in Ujavll, da 2«U ■ ]tioie**F9tvo>m nadaljevati. Toliko o prireditvali in dirkačih. Kar ae tiče kodes&rake org&na^sacije, t. j.. ljubljanske kolesarake podzveze in pa klutoov, borno tu le kratko onienili, da ;« po i&redncm občnom ztoru, do katerega je priSIo zaradi neurejenegra zaključka po-stojruekeg-a izleta, podzveza »e vedno v kainih vodah. Zakasni ocfcor, ki mu nače-lnje g. Voapernik, Cisti Y»e sporne toćke, nastale do izređnega ob^ne^ra zbora, na-toar priđe 8 kosćaimi prectlofi to Atepi a» redati abtai zbor, ki bo lifinifn Jaa«ia.rja 1938. S «prejetjetn zakljuftkov pr'hodnjegra retT». Se- čtaD^tk. fiK. usUnovnikov in bivših ^Unov >Kluba slov. bicikli«tov Ljubljana 1887« bo jutri Ob 10. dopoldn© v kontoerrtai »ot* hotela jMikličt I. nad^tr. Pr©dJ?e^r;ki o«ir. delegatje ^»portnih klubov *e vljucbio vabijo k udeJečbi. Prijateljem slovenske mladine j/. v o u č e k* mi*> zuani itustiirani mla- i •iiDčki ii«t. ki ž€ '<& hi /ubava in uči nUare\*il-ninu izeeijenišk'Uiti dclav^kimi koloui^anii v Evropi in Amerik* l>o »Zvonce.:« budi! v miaiih t»rc:h Ijubezen do rmiiiega jetika in £k"d>pne demovine. tako tla IkkIo o-Tro<*i. ki gt> doma iii tivobouni. »ulno vc.leii o oni!) in milili na one. ki njao doma in ui^o >vo^K>d-iii. vsi oni. ki žive izven ^vubodne domovine, pa bodo ctitiii, da nnajo donia mlade ro-jake-i»njatc!jc-, ki initfMj'j n«n)e. Veliki .prijatelj naš« mladine, p^atcl.) dr. Ivau I^ah, *t* npni!-> nt'deljo. j>i»vecVjio iz--oljea^^rn, napija I mei drugim t^!e tthrne l)e$pde: ->\'^ako Uto na ta dai si moramo vtii i/.frtaševari vest. ali hiio storili vs^, kar je v na^ih modeli, da na^i i/^cljeni-i čutijo naj.j Ijubezeii in skrl» žanje, še lr>l} pa, da etori-n»o v^e, kar je treba, da prejinejo iz douio vine duševne Ina-r.e, li^tov in knj*:^, ki naj vež^jo vsak<^ra eloverjskejra tloveka. jveeV no j»a mladino. 6 tsraro dojnovhio in p:ina-.;ajo v vse krajc po svetu. kVerkoli /ivi nas clovek. pozdrav v d<^mari h^sedi. Tako dc!-» moramo podpirntl vt^i. ki n-mo v ^voUodni doRio\ir.i in n;:m v?;*; te h;:evi° Ivane ne manjka. Ako £ie za tu, «'.a i»!irani-i.-i naš ro.l. raztrrsun i>o svetu, iie hine l»i.i vr>Kiša-r.ja. kje so «ircdi*tva xa rt'Mtrv.« Te uzvišene naloge: /aliavaii in učiti domaće otroke. oUguem pa ijo"skati \>e. ki ?o razkropljeni j>o »v^u — odrezani in odtr^i-ni. iz^eljfni in pora7,u«>>ijcin — in j'ia ^^'i'k mesec prina.šnti inkrpnili jnv/dravov iz dal.V-ne, >k^'*ne domovine — ?o^rov ^rlas bo ?ia!no Viudil m!*ie! na Jn'at'.v i ti ?e*+r:co on-utran n»pjt» in na mlado po'^olcnje- ki ra+? * izven na^e^ra ožjejja doma ?>o na.-i dr/.avi in v tti;ini na Koronom, v Piimoiin, r>o WesrfaUkem. N'i/.ozc.Mvskem. Fr;MvX.H in Ameriki. in nvu (vh ran jal in krt'pi! vf-ro v naš rod. Uf>anX v na.:o bodočno^t in Ijube- 7sn đc naac ©kupuo domovine. Z fcefciocn-: Mal polo-ži dar ded o« oltar! sHipamo pr<*«l elo^renako in ju^^lm-ar&ko javnost. NaSe delo za nlov»n*ko mladi.iO nujno .jKvtTeinije krepke opore ootilja :«vcvie. ki jih boste kot igU-dtn donr»ljnl» |x>k!onili ^iove^uski ^hiduii: r«j ali oni obmcini ^oU ali »iimojni druilni, temu ali oiuiim dnunk ne l>© teiko, ker jc p«>treba. taku i^Tonina. Vi pa l»o»t« imeli zavisi, da i& mal pr^pc-vc^ oniotfučiitc veliko Mo in tla lx> in)ad:na clor.ia in v mjini ts hvaic/.'i^tjo -pn'.'ii'niala vj.it: darove. -Zvonč^k« l>o uvede', d^piso-vanje c?loven«*kili ot;<»k o*l \seh kraj-?^T «v(^-ta, da l»;>mo ve le!L k-iko na^t mladina tivi, kaki* napreduje in re>.i >eH >d «lonif.»'in?. \yt t*a:n )x> ontal pr^4lvH*»in miadin^i le-pt)6lrviii Vat, ki i rii.n>a otroški *>\\M t-c*, iV-sar si najlw>lj želi. V/Brojni in propiiran \ni • iel lr>mo prir.ašflli 7a d^latek. Zi narodn«*. božične in dnise piav^nike lvo nai mee.'oruk '»l>javljal primei-nc t*!avna*iie i^re, iui*s>ive in dekhuuai'i^e. ki jih patrfbujejo prrcJitc-l.ji o/> takih prilikah. T«.ko *« bo okoJi ■Zvonf-ka-, ki x:i ho *e mulaljo vodil ige-irov prc^kušoni iivrti*e»lanji ured.uk 'r. Pavv! Kpilin. razveo novo življcTij-e. /ra*tv ^-o no\ kroir naro-dn-e^rn de'a, h katereinu iskreno vs-i»imo \>j. da so'f].ujejo vKtLk po >v.vi moči 7.v ipo prvih Atevilkah. ko piidtmo y zv^io 7. na^imi hližnjimi in daljniuw mani i ;n ne-/.r.a-nci, ki ho.lo začuli jr'as >Zvoiičkai +uA\ f>ni. ki »o na.ibolj otlilaljen: in odtujeni od nas. .se l>o T-okazaio. kako vn7.no je po*.bn-si1 o n.u>Pira m'a l:r«-kc2:i lis-ta. Prva 2elezo in plavži-. Predavatelj nam je v poldiugo umem govoru na poljudr.i naćin obdelal razne vrste kovanoga in Utega želeia, njegove se-stavine in naćin taljenja, kar igra pri ka-kovosti in odpornosti največjo ViOgo. Po-toni skic nam je predočil ustroj novegs. plavža in njegov velik pomen za železar-sko industrijo. Dosedaj je bila železarska industrija vse preveč odvisna od stare^a železa, katerega je bilo vedno težje dobiti in kateregra cene so sprićo oberoževanja raznih držav — rasle iz dneva v dan. V bodoč? bo železarska industrija porabila mnogo manj starega železa, ker bo iz že-leznih rad pridobivala potom plavža surovo železo. Toda tndi ta proces ima svojo slaho stran, ker porabi večjo množino koksa, kar zopet občutno podražuje proizvodnjo železa. Treba bo v doglednem času izgraditi električno visoko peć, za tem pa tuđi novo električno centralo. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem mlađega strokovnjaka -— ab-solventa Srednje tehnižke sole v Ljubljani, ki nam je na zelo preprost način obdelal sestavine raznih vrat železa in ogromni plavž. ki je življenjakega porrena za nado železarsko industrijo. Na sporedu je še ćela vrsta predavanj strokovne vsebine in socijalne zakonodaje. Predavali bodo stroko\Tijaki iz Ljubljane in iz tukajfeijc železarske industrije. Poljčanske občinske zađeve Poljčane, 2. decembra Na zadnji občinski seji je predsednik g. DetiČek ugotovil, da proti občinskemu za-kliučnemu računu za 1. 1936/ 37, kakor je bil sestavljen in razg^njer. na vpogled ob-Canom od 19. do 23. t. m. ni bilo ugovorov. Zaključni račun, ki izkazuje 220.000 din do-hodkov in 210.000 din izdatkov. je bil po kratki raspravi odobren. Frav tako ni bilo ugovora proti ubožnsmu zakladu, ki je bil popolnoma izčrpan. Občinski odbor se je dalje seznanil z vsemi spisi rekrutov za 1.1919 in predloži iih vojaški oblasti. Ker je banska uprava, zaradi ponavljajočih se vloinov ra^-eljavila svoječasno odredbo, da lahko opravlja posle občinskega blagajnika občinski delovodja, je bil izvoljen z* blagajnika občinaki odbornik g. Josip Gajd«k iz Sp. Poljčan. G. Pihler se ponovno poopla-sti, da prevzame posle cerkvenega odbora. Izda se dovoljenje za otvoritev gostilne Sattler Leopoldini iz Kočne^a. Občinski odborniki so sklenili, da občina ne more sodelovati pri akciji za pomoč prUađet'm po toči, ker ji to zaradi neradostnih ired-stev ni mogoče. Pač pa je mnenja. naj se prizadetim odpiSe.io davki, s cimer jirn bo zelo pomagano. Občinski lokal v Polićan?ih se odda v nijom. ker se je hranilnica preselila v lastne prostore. Nato so se obra\Tiavale razne proSnje. I Prošnji banovin«k©g» BdraviUica v Roga- . iki Slatini glede oddaje v najem občinske-ga kamnoloma z:; dobo 10 l?i, se ne more ugoditi, ker je obćina nmenja, ua se mora v prvi vrsti ozirati na don*aće ponudnike, v ostalcni pa so oJdaja kamnoloni v naiem samo za eno proračunsko Ieto. V izogib obupnim razmeram, v katerih žive danes vpokojenci, so poslali prizadeti na obćin-sko upravo resolucijo. ObčLjaa je glede na to zaprosila bansko upravo, naj sporeči prometnemu in finančnenui min'.stru sklep, naj se ugodi upravičemra zahtevam žel. vpokojencev, rentnikov in miloSčinarjev in njihovih vdov glede ukinitve. redukcije in izenačenja pokojnin, ougovarjaječih današnjim razmeram. t Odbomiki predlagajo, naj občina po^kr-bi da bo prenehala nedovoljena prociaja vina brez prijave, ter naj posebno pazi na prekupčevalce. Dodeljen.'h je bilo nekaj ubožnih podpor. Rancinger štefan pa je bil sprejet v domovinsko zvezo. — Občina razglsSa. dp. bo prihodnji teden priapela korusa. ki se bo delila med obča-ne. Naročila naj se v posarneznih krajih oddajo krajevnim obč. odbornikom, ki bodo secname dostavili občini. Cas delitve ko-ruze bo pravočasno r.azglaštn.* Nak-iadne prijave zgradarine naj se vlaga jo od 1. do 15. t. m. pristojni davčni upravi ali občini. Vsi vojaški obvezniki se ponovr.o op.oza.r-jajo na stroga navodila o prijavljanju in odjavljanju. Vr3ak obveznik, ki prispe v občino, se mora javiti v 3 dn?h, če pa zapusti občino za najmanj 30 dni, se mora tuđi tam prijavili. Iz Celfa —c Zelo nevaren prija te ie t vm**** In tuđi pri im^pr»vi oOkrtto pftmaM ivoje ^-c V* oeljrid bolnici ie umH r btki^tk. 67-letni koCar Ivan Weber z OvtroilMffa prt C€ljv. UtMg% dne je umrla v Fretar-n»v\ ulici 22 v Celju v .isold starovtl 81 let p«rlea NežA Cokanova. —c Sofeotalio olutdani!j», kl je y torek đoecgla lareino l?p u.sp«ht booo po?io*f!i v a«del)o atm. ob 1615 ▼ Mu»Ui»m gle-d&liScoj. --* Lj*4Mi4i muHIlAM V p^^M^k 6. t. m- ne bo predavan.m —c Zaoimtva n^onietna tekjua. V n#-d^ljo 5. t. m. ob 14 15 ae Lk> prtP«la »a igri^u pri »Skaini kletu pod*aw»sn& pr-venstvena telema med celjcklml Atletikl in Olimpom. Tekmo, ki bo gotovo zelo *l-havna in nap«U. bo sođll «agftU»a sodtttlc. —O Noteo I<*«ni4Prt Mariji pom£^a>< m. Glavnem trgu. h Ptw|a ^— Kat-' - - *o (fotif* , —4*fa* Vaf« pr#c«j (rr»iiKyva ki pm rvkdiior at bo »4o-^tovAl. Ma Ljutotuensko c«ato Tmmtm.i» Mi trdi grtmuxt iz Slov BistMce Kjr pa je ta t*c*&U ht iak» napeta tako. -se»tniki ta pntožujejo, da fia> voda <*> **$>-jh nalivih i« 7Jtl1va klMi, bo trdba ud^H r.a rekon^trui^ijo Me. Certni ooH>or je io-hil ir lani jwmi r<*»tnt valjar, pa a* ** aW crt>kr»t ni&mo vi4eli rt4 ceaUb Ali V4 ne £*-7a)o, da s# Ljutuni *-WWa tetta popoiAOitti pr^ki>pl(ft i«>r n*4o wiav« [<>»•*© ifi :>wY\1\o lK»v»lia? Se-\tA}n. 5. de>c4Xi>br& 8: Kmeck: trio. — 1» Cie, j^jiraČiit, *p&-rt-d. — 9.15: IVmio* *<*rkvtH\* &\š0bm ic iri.ao%^ko eerlve. — lXiu: V*r*ki ff**n jr-!t-, I'ol Uka ifirt r-Jov«) vo^ii ^loii* *. — U: Krotka msa \jfd&. Mari im Kom»:iu*a>. — 11 .'iO: OpoMaw«ki k«u Lort (S->'it^T3jeU R.iiiijak' arte&o* & g, AJtiftiirider Koiacio. ^l&u Nar. g4c«dL). — VS: C[*a, v-f«T«^, *#{H>reve^v«o*< (Oki-"i'iia pr^ip.j''i:a od i t.40 do 16. ure). 14: K/vurtjt numd'4iu. — 17: Kmet. fuj^pttfLar--ka ii*v,viila ;n rene. — 17.30- >-Vikiav* po-\-o»-i oirokom. — 10: Ca», rrt^u«. porobi*« s;xired, olvtstiia. — 1»..^>: N. d*o#w*farH 1l»: Z« kratet cas (ploW»»). — rfL4ft: ^%^ me, poročila. — 1-^: č«**, spor©d, oi>ve&Aa. 13.1-'^ \ r*la veor-huv (H^^*> — ^*' ^1^ j me bonu. — 1^: Ziira-vstv^ua ura: ^pkjiii ' \i,ii)kl bol»ani (8. dr. AtiIo.i Br«ceiiV — 1tf.20: Vali-ki (pl'^e). — 1S.40: Kvite«»m kronika: Borha za »^ofvenski knjiže*'*! !•- zik 'l'. prut Frauce Vodnik) — li>: 0**, i visine, porocitr., ^jx>rftiJ, oW«rtiIu. 19.^0! :>ac. ura. 11*."A): 7?nimivoet'. ■- ttr Ile*»r-v i rano za prenos. — 22: C*n.3. NT«?mf, tkj»«-cilu. ^!>orc>J. — 20.^: R^i^ki ja«. Vt*mme oh '2:1 uri. Tnrek 7. der»m*»M 11: ;Soi*ka ura: Kako s*> ifctrdjni proti pr^hiaiin («. dr. Frmit« VLm). 13: V «tMtfkrf>-neni ritmu (i>LoŠče). — 12.45: Vre*iie. po»o-iila. — 13: Cfo*. i*r*oc(Ki, or>v<*triit. — 13.1 li: Vee^i opolJ4ivici koncert (Rada/ii oirk*-sicr). — 14: Vreme, bor«a. — IS: V*s<*l» in l-o^kiK'ne iffra M«'^i«trov trio. — 18.40*. ("lov^k e vid* ruicioiiiiljie m'm\\ (g. dr. Kr. Veb;T). — 19: C«<. vr«ne, poroiHa, »po-iv«!, obvestila. — 19.3D: Nar. ura — 1^.50: Zabavni Usinik. — '-^>- Zvoki l deZ«i«» (^id-^-e. __ '.»0.10: Vilko H«^hl^r: oroifcila, ipart*!. ft.15: Korani i eo ipi4jii"W. — ^.45: Var&ki govor (g. f*r. Vilko F^jdi^a). — 10: Prervas cer^v*-ne gU=*bf» i7 Ijub. >t(jln;ce. — 11.1?>"- OtrtaJfca ura (vodi jiič. Slavioa VetioajzoA'a. 11 -*$&: Opoldanfiki koncert. (Sod-*lu>€-ta: HadijAt ori:e?ter in frr*kic4»*iA c*i i-i. do 16. ure. - 1f>: RliaFKi s^ks'^t. - 17-Kmtt. ura" Kmet. kf-mija - k-inetovaVevtaT© tovalka i-n prija'teiiica (ing. lSoffdan Paiiorr). 17.30: Vesel i>ofK>!da.n. So-iekutjeta: Radijs'-ci ork^ter in Veseli hratci). — 19: Nae ura. iy.3T>: Prern** z I lunu ja: .1. I*aydn: ^tvar-jeuie — iz-vajano ob priiiki Vi'i letnic«* Društva prijateljev gla^*. — '?2W- C'a^. vre-m*». porobila, ^porpM. obvertila. Kotiec ob 2H. uri. Četelek 9. decembra 12: .hi^oolovanrski ojH^rni |**vri (^k>ž»Ce). 1J.40: Vreme, [K>»ox'ila. — 13: Čas, spored, ohnestila. — 13.15: V»*.~] ■'fepoMnn^ki Iton-t^rt (Kadijkiki orkt*t-r). — 14: Vreme, kor-%r. — 18: Mladin-iltf pe#p" roje jjdf. Ma-n;tka I'rif«Unv.rtk: Adamic: Mladi p«»kp p**-^ini, (ra-g«» Trot^ntirji, V korotan, S»ir»-H(\i. re=riav;.nk:i. .Toz'^*. Slanica. Paidsjo snežinke, Molitcv. — 18.40: Slovpn-teina za SlovprKe in. dr. K'.idolf Koljrič). — 19: t'a>, vrline, |K*roxrila, sporni, obve.4ila. — 19.20: Xae. ura. — IO.'jO: Ztf.avni koti?*k. 20: Koncert operne ^riaftb^ (Radijski orkestar). 'JO.45: Violinski virtuo/i [Jo^čf*). — 21: Pregled ^vetovne klavir*-k«» literature. 2*2: Čas, vr«*m<\ porobila. Af>or©d. — 22.15: Lahkih nog na o-kros (ploic?). Kouec: *>b 23. uri. Pete^k 10. deeemhra 11: šoV-ka ura: Dom — icira v t^eh d^'Ia-njili — izvaiajo brezroselni učiteljski abi-turijepti. vodi ir. S. Mehora. — 12. 1\> domajo (f»loWe). - 12.45: Vreme. porobila 13 J Ca$, st>:>red, oiyv*^tUa. — 13.15: Slavni orkestri ierajo (pk**e). — 18: Zpnfeka urat Kuhinja v zimskih mjeriti (cd*5. Ci!ka Krekova). — lb.20: Fraiu-oski operni spe-vi (r>kv?o). — 18.40: FrancožMnn , £■ dr. Stanko Lphen). — 19: Ča#, vrpme, ivwxxai«, > pored, obvestila. — 19.:>0: Nac. ura. — 19.50: Porobila o iiđt*ljt*r»rih. — 20: Oporni ?ramel. — 20.50: Xylofon>k^ colijti^ne to?-ke (ploiče). — 21.10: K!av:r«ki konpcrt r«. iSuzanna Rotoje partije moje druge tekme z F.u\vejem po kvaliteti mnogo viš-je. necjo partiie prve tekme. Nobena partija sedanie tekme ni bila izgubljena po probi neprevidnosti. kakor se je zgodilo v 12., 14. in 25. partiji prvega matcha Pa tuđi tii ni šio brez napale toda delale so ae v zclo te/avnih in zapletenih položaj.h. na pr. v 7. 10. in 17. partiji. V teoretič-nem pogledu je prinesel mntch mnogo dra-£oi;ent"2a Slovansku '"bramba ki se je Tak^o pogosro pojavila v tej tekmi. se je ?7ka7ahi kot eden naihofjših obrambnih si«temnv. Naibolj.v partiji, kar jih ;e doSi! Ruvve. Stil bili 1. in .V. izmed mojih pa 6. in 14 Smatram za svoj velik moralni uspeh, da sem prisilil svojega nasprotnika. da se je odrekel svoji priljubljeni slovenski obrambi. Vendar pa smatram to obrambo za povsem zadovoljivo. Ceprav je prinesel Euwe v njo mnogo važnih zboljšanj, ne smemo misliti, da so vse njegove novosti res ručno đubre. Tako je igral Euwe v 4. partiji Dd5. Ta poteza pa »e slaba. Na drugi strani se je pa tuđi meni posrećilo n-ajti nekaj okre-pitev v slovanski obrambi, ki se je zlasti izkazala v U. in 15 partiji. Telesno se počutirn prav tako dobro, kakor pred začetkom tekme in storil bom vse, da obranim svoj formo do konca. Bojim se samo časovne stiske, ki me je ve-Ijala doslej poldrago točko: ćelo točko v 13 in pol točke v 16 partiji. Bilo bi neod-pustliivo podcenjevanie nasprcrr.ika. fe bi se zanata! na njegove napake. Seveda jih dela. toda *e daleč ne tako pocosto, kakor bi se utegnilo zdeti na prvi pogled. Zmož-nesti dr. Eu\veja cenim visoko. Zadnji veliki turnirji. fcjer so se srečali vodilni i*ahovski mojstri rlasti v Nottin-ghamu in na Semmeringu, so pokazali, da so razlike v moči teh moistrov neznatne. Vsaj pn igri v turnirju se je pokazala knt odločtlni činitelj forma mojstra v danem trenutku Zelo zanimiva bi bita prireditev turnirja v dveh kol:h med osmimi prvimi 7ma5ovalci nottinghamskeoa turnirja — Botvinnikom. Capablanco Reshevskvm. Finom. Emvejem Aljehinom. Lasikerjem, in Flohrum ki nai bi se jim pridružila še Keres in Levenliš V eni zadnjih številk revije »64« sem čita! Ctanek o ustvarjanju sovjetskih mojstrov na polju teorije otvoritve Po mojem mne-nju sta avtorja tega članka — Belavenec in Judovic — preveč skromna Skrbno pre-biram knjiqe in članke i/hajajoče v So-vjet^k! Rusiji :n usvajam ne samo poedine poteze, temveč tuđi ćele nacrte in osnove. Vaiveč koristi mi je prineslo to. da sem se seznanil z novostmi sovjetskih mojstrov v ^icilski igri in Niemcovičevi obrambi. Princesa je vzela rokoborca Romantična poroka hčerke eđinega belega radže v Indiji Princeza Baba Valery Biookova, hči belega radže iz Saravaka na Borneu, se >e cmožila z angleškim rokoborcem Bobom Gregorvem. NajnovejSi senzacijonalni ro-manček v londonski ciružbi se je torej ven-darie zaključil s poroko, o kateri so cio zadnjega trt nutka dvomili. Prlncesa Baba je še zadnji dan pred poroko oklevala pod vplivom brzojavk. s katerimi jo je obsula njena mati iz New Yorka. Prinop-sini starši so »e upirali njeni poroki z ro-koboreem in oče ji je zagrozil. da jo bo razdeainil. V tem pogledu zadeva še ni urejena. Prineesa Baba je najmlajša hči sira CharJesa Vvnora Brooka radže iz Saravaka, eđinega belega radže v Indiji. Njegova država, severaozapsuini pas Bornea meri 130000 kv. km in šteje GOO.000 pre-bivalcev, Malajcev. Uajakov in priseljemh Kitajcev. Ta državica izvaža zlasti ben-cin, nafto, p>per in premog. Radža Brooke vlada pod angležkim protektoratom, in je tretji beli vladar svoje države. Ustanovi-telj njegove dLiastije častnik anghške mornarice James Brook, pu.stolovec kova podjetnih angieških korsarjev starih ća-sov, se je napotil v štiridtsetih letih pre-teklega stoletjii z jadrnico, oboroženo r.a njegove stroške na južna morja. Izjavil je, da hoče prine3ti južnomorskim otekom civilizacijo. Prispel je pa samo do Bornea. Tara se je ba£ boril bruneskl sultan proti upornim Dajakom, ki jih ni mogel ukrotiti Biouke je ponudil staremu sultanu pomoć, s svojinu mornarji in s četo sultanu sve« stih domačinov je zatrl upor, poteni je pa ostal na otoku. Oženil se je s sultanovo hćerko in kmalu prevzel vlado, baje proti sultanovi volji. Toda znal si je pridobiti zaupanje in ko so malajski pirati zažgali njegov grad ter pustošili po deželi, je imel Biooke že do-volj udanih privržencev, s katerimi je kmalu prepodil bojevite prltepence. Ta-krat se je bavi! z njim tuđi ingUški parlament, pred katerim }t bii Brooke obto-žen krutosti- Toda b€li radža je izpoibil vse obtožbe, angleSka vlada ga je priznala za neodvis'iega vla^iarja pod zaSoito An-glije in mu dala naslov peera. Zadnja leta mojega 2tivlienja je preživel sir Brooke zo-pet v Angliji. Umri je v Devonshiru. p>o- tem ko je bil f>osadil na pr^stol svojega, nećaka Charlesa. L^-ta je vladal do leta 1917. Pridobil si je mnogo zaslug za po vzdigo poljeueistva. Dal je zgraditi već že-leznic in iz neznatne vasice Kuchinga se je razvilo pod njegovo vlado vzorno pre--tolno me-sto Saravak. ki žteje zdaj blizu 30.0<»0 prehivakev. Pod njegovo vlado je Auglija oficijelno sprejela Saravak pod svoj protektorat in leta 19O4. je podelil Kkivaid V7II siru Charleau Ln njegovim aaslednikom naslov > Njegova Visoko^t i-adža*. Sedanji radža sir Charles Vyner Brooke je prevzel vla tarske posle leta 1918. Kro-nati se je dal v ognljen] zeieni uniformi Jarne^a Brooka, bogato okraSeni z zlatom, obdan 3 poglavm u domaćih plemen. Po znatna ju np zaostaja za svojim pusto-lovskim predniKom Oženil se je kmalu s 17-leLno hćei'ko vi»counta Asr.era, pivo ,ji-rigentko jazza. ki je bila s »vojim orkestrom na potovanju okiog sveta in se je ustavila tuđi v Saravaku. Starši so ji ođ-svetovaii poioko z radžo, ćeš, da je to na,pol divjak. ki ima v svoji džungli već tucatov haremov. Radža je pa lahko do-kazal, da j^ bil vzgojen v Cambridgeu. kakor se spodobi anguškemu gentiemanu. Nevesta ]e odpotovala v London, podjetni radža se je pa napotil za njo in malo je n anjkalo. da je ni ugiabil. Pred povratkom na Borneo je še pravočasno pos'al vT svojo pre3toLnico v AnglijI kupljeni top, da je mogel svojo nevesto pozdraviti s primernim žtevilom to-povskih strelov. V upravi .Tvoje driave je navezal na ti^idicije svojega prednika. V službi ima 70 uradnikov anglešKe civilne služb*?, ki &e mefcjavajo vsaka tri leta. Gospotiarsko je Saravak aktivtn. njegov izvoz presega uvoz skoraj za dve tretjini in neprestano napreduje. Lani je izvozil Saravak samo nafte nad 700.000 ton. Toda romauntika se v Brookovem rodu podtduje. Drugoroj?ni princesu Pearl se je omožila z dirigentom jazza Hanyem Royein, najmlajša Baba, stara 21 let, je pa vaeia kot rečeno rokoborca. Bob Gregorv je rokoborec srednje teže, kpo raščen, sinipatičen. prej akrobat nego rokaborec Bon se v pro-stem slogu in up-jiabija zlasti elemente jiu jitsa Katastrofa polfskega letala v Bolgari)! PoMCsrcOto se le ▼ BodopaUb gorab — P«sa4ka ia vrt triie potaiki mrtvi Poljsko prometno letak? na progi PaJe-0Uda—Varteva mo već dni po^reAali, v ne-deljo bo ga pa konćno nadU. Geta bolgar-akih vojak^v pod poveljatvom oekega po-roćnlka in trlje prostovoljno prig-laSeui planinci ao naAU ponesrećeno letak) 2600 m viaoko v Rodopekih gorah. Po katastrofi so divjali v gorah snežnl meteži, tako da je sn.€% razbito letalo povsem zasul. Samo del zadnjega krila se je videl iz snežnega zameta Eno krilo letala je ležalo skoraj neposkodovano kakih 400 ni od trupa. Izmed potnikov in posadke s»e ni nihće rešil. Vsa trupla so nadli skoraj zoglesiela. 2e v nedčljo so poslali 12 Sofije komisijo, da bi na mestu preiskala, kako se je nesreća zgodila. Letalo poljske družbe >Lot«. ki je lete-lo iz Palestine preko Soluna v VarSavo, se ie dvignilo v zraCne višave zadnjič v to-rek teden ob 11.15 v Solunu. Ob 1145 je prestregrla njegove klice radijska postaja na sofijskem letaliS^u. Letalo je bilo ta-krat okrog 25 k"m zapadno od Petrića. Ob 11.50 je prestregla Sofijska postaja znova signale z letala, ki pa nlso bili več tako razločni. Ko je prosila, naj letalo s\'oje poroeilo ponovi, ni bik) veo oog-ovora. zan-nji* so videli letalo v biižini Ftodopakib gora. Očividci pripovedujejo, da ao sttAa-U kmahi po 12. uri silno bmenje motorja. kmalu potem pa moćno eksplozijo. Letala niflo vidett. ker je zakrivala gore g^ata megla in ta je na^brž zakrivila tuđi katastrofo. Pilot Je letel nizko in najbrž Je zadel z letalom ali pa samo z enlm krilom ob pećine. Ta dotnneva je tembolj verjet-na, ker so naSli eno krilo precej daieć od letala. V ponesre*€oem letalu so btM trlje potniki, dva Poljaka in en Avstrljec, ter tri je člani poaadke. Na letalisću v Sofiji so najprej mdaliU, da se je radi slabega vremena pilot Sofiji ognil in letel naprej proti BukareJti. Ko je pa prišlo iz Bukarešte pojasnilo, da letalo tuđi tja ni prispelo, 30 ga jelivare-do iflkati. Iskanja se je udeleđtila tuđi četa vojakov in orožnikov, dalje 24 bolg^-r-skih letal in 1 poljsko. Iskanje je bilo pa zelo težko, ker so Rodop»ke gore akoraj nedostopne in ker jih je zataivala gosta megla. Četa, ki je raxbito letalo nasla, se mora zahvaliti za to samo naključjfu. Knez Starhemberg đrugič poročen V kapelici SobieJFkega na Kihlenbergu na Dunaju se je poroćil v ćetrtek bivši vodja Heimwehra Itnez Starhemberg: z igralko dvornega gltdališča Noro Grego-rovo. Poroka je bila v adventu brez vsa-kega pompa samo v intimnem krogu star-hembergovih prijateljev, okrog 20 po žte-vilu. Za priči sta bila grrof Georg^ Thum \Valsassina in baron Antonin Szudier. Star hemberga je poroćil gražki prelat Gros-saurer. Bivši vodja Heirmvehra se je poroćil dragić, njegov prvi zakon z avstrij-sko grofico je bil cerkveno ločen. Trajalo je dolgo, predno so priž!e cerkv?ne oblasti do pi-epričanja, da je bil prvi Starhem-bergov zakon neveljaven, ker sta oba po-ročenca tak rat izjavila, da sklepa ta za-Konsko zvezo na videz in sicer saoiio na pritisk staršev in proti lastrd volji. O Starhejnbergovem razmerj.u do igTal-ke Nore Gregorove se }e govorilo na Dunaju že davno. DunajCani so ćelo veden", da Gregorova preulanskim ia lani ni na-stopala, ker je bila. v sanatoriju v Budimpešti, kjer je rodila sina. Dunaj >e potem sprejel slavno igralko z navduSenjem, Ko je zopet nastopila v neki Shakespearovi igri. V tem časa je bila Starhembergova politična zvezda že zatonila. Krepka Schu-schniggova i-oka je zaključila njegove račune Ln napravila konec njegovim političnim pustolovščinam. Starhemberg je bil proti povratku Habsburžanov in proti skupni politiki z Nemčijo. Ko se je Pa A vatri ja z Nemčijo sporazumela, ni mogel Starhemberg već ostati v vladi. To je pomenilo konec rjegove politične karijere. Tarzan ođhaja Neko.' !-veu>vni plavac Johnav \V«ilr??niiii-ler ?apu^ca karijero moža iz pragozla Ed-^ar Rit-e UuiTom:!^. avior Tarza.ia, ki mu ]p priiR'S"! v*\o 1 Tfinoženj^, je nanirr'č od-t-topil izključno pravico filinanja te px>?tave lastnikn pojietju 2S0H L^>-eru. Ker je Weij»mii!ler. ikd jK>!iodbi vezan na prei^nje-ila las-tnika Tarama, -lružho Mt?tro-Ooldwin-Mayer. \v iz lekmovania iz,lUjuCe:i. Novi Tarzan bo bokser lUen Morr:^. ki ie na»topil prvič v filmu Kid (inlahatano\ita jK>liti^no etranko. Novi klub ima strofa pravila. Član lahko poetane -amo tibti, ki je v znak ^rote^ta najmanj tri dni titraial. Angleži pa na be-sede ne dajo mnoizo in zato mora \t?ak novi i*lan dokazati, da ima res za seboj glađavno Stavko. Do^lei se ie prijavilo 50 Clanov in vsi 5O dokazali, da so gladovali po vee dni v znah protesta. Člani taga čudne>ga kluba so tuđi biv^i kaznenci, ki 60 vodili ffladovno stavko v ječi. Clani kluba so [x>-stali tuđi možje, ki eo glaionali dom* v znak protesta proti ženara, ker se ni*so ao-tele podrediti njihovi volii. Te ©tavice SO se pe nič ne govori. Zanimiva znanstvena poizkusa Zanimiv ziLanstveni potskus *e pripravl>a za prihodnjo pooilad. Prof. Picoard, brat slovečeaa beltfij^ke«ga stratosferndga letal-ca, se hoCe dvi^niti s svojim stratosferuiin balonom v visino olcrog 15.000 m. Iate«a dne pa poskusi ;»rof. Ein^tein spustiti se na dno moria. To ie iz&vtil atsiatent slavnega učenjaka dr. Lleivelyn. Xa dnu morja ho6e EinFtein s svojimi eotruđniki m»d cta-u^m izmeriti privlačnoK zemlje. Poskus bo etorjen, čim bo dograjeaa po- l sebna E inate i nova podmornica, dolga samo 8 m. Vijaki bodo vleJcli polmornioo narav- no*t proti morskemu dnu. Zvezo med pod- niornico m »tratoefernlm balonom bo vzdr- \ ževala Einsteinova i>omožna ladia. ki bo spreiemala Einsteinova in Piccardova poro- i čila in sporočala ot^ma skupna opazovanja. : Ce bi 6? pa prof. Picrani ne mo^el v i«?tem ! ^asu dviijniti v stratosfero, ga bo runlome- I etil prof. Hanshton z univerze Cohimbia. ' PiiTardov brat je nameč bol-shen in ni iz- ; ključeno. da l>o moral svoj poskus prepu- 1 eitiii dr. Mariffhtonu. Hormon prltlikavcev Med lludmi in ii^in^ naletimo da prttk-kavoe. v BT^lekeiii •▼otn pontnko pvittk^~ t» konje. pa«. kokoH itd. Med Itmhoi m> uao« plemena pcitUkarot* v Atriki. ^kot-aki aćeniait dr. Lrf^neur >« odkril bormon, ki prepreci rtmt Ta bormoti učinku je nji-eprotno od aukvina. ki rast poapafruje. Dr. Laoneurjev hormon je tarej kriv, da #> na svetu pritlikavci. Plenieoa, ki imajo v mvo-jem telesu ta hormon, ostanejo okrnjena. Raziekovalec ja dal temu hormonu ime pyj»-main in dobil 1» je iz moće deiiandakih ponijev. Ni ee mu pa de posrtjčilo dobili hormon v obliki kristala. Kuuci, ki ao za-ržiH ta honuon, nišo ve£ raAli, temveČ «0 postali ćelo manjci. Čini pa nišo ve£ dobivali py»nnaLna, «> ieli zopet ras*L Pri nekean 13-ie-tnem de^tu. ki )d tTpel na adtToineifaliii (bole^tna rast), čo se i»ikoj pokazale blatrodejae poeled ice pyginaina. Rpst je postala normalna. Ufenjaki domnp-vajo. da ti se dali & pomofjo teiia hormonu vzreiiiti ljudje, pripra\mi po svojih pritlik*-vuh po*tavah za na-katere voja^tko «frrh«*, Icakor za letala, tanke in podmornice. Naj-pre bi raist take*;a vojaka zadržovali s \>yz-maLaoni, ko bi pa odsluži!, bi iobival nor-Tiialno hrano, ia bi &e normalno razvil. Seveda >o pa to zaen-kTat samo ilonin«vp in ugiban ja. 3000 let star čoln Iz i-uskega mesta FVunae poročajo, 4a so na-šii v Semenovaki grapri v Isudc-4cul-^em okraju. kjer so kopali teanelje fa-r-me za r»jo merjascev, dva žrtvenika ln velik, iz brona vlit kotel. Noge deirilnih mizic imajo oblike levjih ta*c. V bttemi »o oAikapali bronasto figuro bika. Nateteli no tuđi na oeta^nke tlakovanih ceet in trga, ka* priča, da je stala tu v pradavnih 6a-sih većja iias^lbdna. V reOti Bugu so pa našli in potegtuli iz vode stajođaven Colu ter ^a p^ropeljali v Leningrad. E>ela. je vodil perof. Orbeli hi on pravi, da .erre za. aelo dragoceno najd-bo. Laboratorij gozdno tehnidne akademije >e napravu mUcroanalizo lesa, iz kale-rega je čoln narejen, in i^azalo se je, da je ležal v vodi akrog^ 3.0O0 let. Colu je iiva. in polkrat većji od do«' -.j najdf ruh pobiMii 6t>lnov. Ščepec soli Zgodovina nas uči, đa se č^cnvfc ni nik~ dar ntč naučil od nje. -7/— Evropa dandanes konrumira v*£ hesed kukor đejanj. »Menche*ter Gtiitrdinn« Modm /• edina kraljica, ki /e ne morefo vrečf « pr+ftota. »Muskete« Izreći upanje, da bodo znUani dovkit fm zelo priljubljen način, kako pomiriti pa~ ctenta pred operacijo. »Troy Record* —II— V Xemčiji bo postavljen tpomtnfk »n#-znanemu iado\molfnemtt*. »VPorld A?€vteu'« __II__ Trgovina 2 Ijudmi m \e zelo itpopolnila; včasih so prodajali na sejmih svinje, dan-dane* 9c pa Ifudfe prodajafo sami. —//— S pamet jo se dandanes ne prerinei niti v noriinico. —II— Kdo ima prijatelja, k\ gt* *r ni prosit trn poeojUo? —II— Bla&or gluhim, ki Hm ni treba po&luiati političnih govorov/ —U— Ko bi bili Ijudje tako siti kruha kakor perad, bi ne bil več nihče lačen. —II— Srečen ja. kdor ne ve. da je tepec; raio jt I« vedno toliko srećmh ljudi na svetu. —II— Včasih je vtlja* prtgovor, da kdor laže, krade; Če velja ie dandanet, kradejo v.tl od spodaj na\'zgor in od zgoraf navrdol. —II— Menda /« res, da fe resnica vedno nm strani močnejSega, res pa ni, da je močnej-H vedno na strani pravice. —liče časopisje dandanes mnogo Jaše, mu moramo iteti v dobro vsaj to, da mora za-motčati mnogo resničnega. —II— Tuđi griko abecedo bi bilo treba *pre-meniti, in sicer tako, da bi nt bili alfa in omegd rače tek in konec; ali ni botj eno-stavno, če rečemo edino besedico — korupcija? —II— Vojne brez njpovedi nišo izumili Japanci, temveč — zakonci. —libi o bi Ijudje nalagali pamet na obresti, bi ne mogel nihče oboč-itefi. KULt t-KLMOST; 14 Svet v razvaliti ah =====-—-____ 4.^_____■1_^. -_^.,„±—~^I~^lJustolo\'ski ronim — Kaj še! Tako tega nisem mislila, dragi moj inžervjerček, saj tuđi jaz većkrat kaj zamenjam. Ne jemljite si tega preveč k srcu. Clovek se enkrat zamisli, zagleda .... — Da, gospodična Evelina, to je prava beseda. Zagleda! In kaj morem za to, da se obračajo moje oči neprestano tja, kjer stojite vi, pa nai delam karkoli! Potem pa sežem zraven. Zdaj veste, kako je s tem. — O vi porednež! Zdaj bo pa name valil krivdo. Zakaj me pa gledate? Kaj imate od tega? Saj sem itak tu podobna bolniški strežnici. V Bostonu lahko vidite lepše obleke. kakor je moja tu Bouvier je bil pa že pristopil k Evelini in hitro jo je prijel za obe roki. — Kaj pa poćenjate? — Evelina, nikar me več ne mučite. Saj dobro in že davno veste, da se neprestano oziram za vami, da vas vroče ljubim... — Kaj? To mi je pa res novo. Bodite vsaj dostojni! — Ne, ne izpustim vas, Evelina. dokler mi ne poveste, ali smem misliti na vas. Glejte, pokvarim vse preparate, razbijam retorte in skledice, segre-vam prazne epruvete in gledam, zakaj nenadomm popokajo — skratka, počenjam neumnosti za ka-tere res ne vem, ker neprestano mislim na nekaj drugega, kakor bi moral misliti. — Kaj je vam pa prišlo danes na misel? Saj me napadate tu kakor divjak, — se je ježila gospodična Martelova, toda njene oči so se smejale. — 2e mesec dni se pripravljam na ta korak, Evelina, pripravljam se povedati vam vse, — toda vedno me v zadnjem trenutku zapusti pogum, če-prav nisem bojazljivec. Danes je pa moralo to iz mene. Ali se ježite name? Kaj ne. da se ne ježite? Ljubim vas iz vsega srca! — Ali bi razbili 5e mnogo retort in epruvet, Če bi vam odgovorila, da se ježim? — Najbrž vse na svetu, Evelina — in nazadnje bi se do smrti izmučil, verjemite mi. — To bi ne bilo ameriško in zato vam ne ver-jamem, sicer pa to tuđi ne gre — kdo bi pa potem pomagal očetu Edgarju? Saj morate vendar misMti malo tuđi nanj. — Torej se ne ježite? Evelina se je zasmejala in odkimala z glavo. V naslednjem hipu jo je Arthur krepko objel. Predno se je prav zavedla, je napravi] mladi kemik brez formule in predpisov tako sladko »spo-jino«, da se je kar ni mogel nasititi. Vedno znova je poljubljal Evelino na ustnice, oči, obraz in čelo, in po vsakem poljubu je zaklical: Evo, moja, — Evo, — EvicTca! Resnici na ljubo bodi povedano, da se je Evelina po prvem presenečenju nekoliko branila — toda videč, đa ji to niC ne pomaga, je kmalu opustila svoj odpor. Končno se ji je pa že zdelo, da si je mislila svojo zaroko prav tako., kakor je bila zdaj sklenjena .. . — Mislim, da bom storil prihodnjič pametneje, če bom na vso moč potrkal, predno vstopim v svoj laboratorij, — se je začul naenkrat glas za sreč-nima zaljubljencema, ki sta prestrašeno odskočila. — Stojita tu kakor Adam in Eva. O. grešnika! In nimata kam bi se skrila. Zato je naš gospod inženjer vedno tako rad hodil v dolgočasni laboratorij. Glej no, glej, kako imenitno mu gre delo v laboratoriju od rok! — To se je zgodilo danes prvič, gospod, in midva se imava ... je začel Arthur svoje opravičilo. Eh, neumneža, to sem vedel že davno, morda že prej, kakor vidva sama. — so je zasmejal Ben-son, — »In nikar ne mislita, da prihajam z name-nom izgnati vaju iz raja in uničiti vaiino mlado srečo. Saj sta kot rojena drug za drugega in moj blagoslov imata že vnaprej, čeprav ne vem. ali sta ga vredna. In smeje je zri Benson na srečna zaljubljenca, ki sta zaman iskala besede zahvale in radosti. IV. NA KROVU »MARSA« Oko žarečega majskega solnea s? je lesketalo nad gladino Tihega oceana, podobno neskonćnemu zrcalu, ki ga nastavlja zaljubljena zemlja žareče-mu obrazu solnea, navdušeno ogledujočemu se v njem. Bližalo se je poldne, ko se je naenkrat prikazal iz vode hitro premikajoČi se kovinasti val jar, Čigar vodoravna, kratka rama se je večkrat zasukala okrog svoje poševne osi, potem se je pa poćasi dvi-gala vedno više, dokler se ni prikazal majhen, okrogel stolpič. Slednjič se je pa zalesketal na solneu dolg kovinast hrbet podmornice. Začulo se je škripanje vijakov in že se je dvignil pokrov stolpiča. V njegovi odprtini se je pojavila človeška glava, vdihavajoč z naslado svež morski zrak. In kmalu se je povzpel na ploščadko, kjer so se še vedno lesketale zadnje kapljice vode, krepak mož, njemu je pa sledilo šest drugih. Trije izmed njih, oboroženi z raznim orodjem, so jeli meriti lego čolna in razgrnili so pomorski zemljevid, na katerem so iskali kraj, kjer so baš bili. Kmalu so svoje delo opravili. — Glejte, plujemo prav tu, kakor sem rekel — " a pot do cilja borno lahko prevozili do jutri po-poldne, — je pokazal eden izmed mornarjev na zemljevid. — Zares? Meni se oa zdi ta dcl poti še precej dolg, — je ugovarjal drugi. — V dvajsetih urah borno gotovo na visini Bostona, ali ni tako, kapitan! — fo je obrnil prvi na moža, ki se mu je lesketal zlat našiv na rokavu. — Jamčim za to. — ie od^ovoril poveljnik, krepak, zagorel mnrnar. Po svoji stari navadi se je široko razkoračil čeprav ie plula ladja mirno po mirnem morju. — Sicer imamo pa do jutri večer še dovolj časa in zato se nam ni treba žuriti. ' Sfc-V 277 »BLOVgUBgr NI>OIkf adMa 4. lw«rtirm Ift.__________________________________________ Bfnm 7 Ponarejalci kovancev obsojeni 2e tretjič zaradi ponarejanja denarja kaznovani Jakob Gabriek |c naredil sa tooo din kovancev Ljubljana 4. ueceiDbra. Včeraj eo eodniki maiega senata j$ pred-aednikuin 6. o. s ?. Hajkom Lederhasmi sođili petorico, ki je poaarejala kovače« ia jih razptčavala. Prvi je sedel aa založni klopi ear znanec eodi^ča, 8ivola*i, 81 let stari ključavaićar Jakob Gabrtck, ki te već let luna stalue^a bivali^ča. Drugi pole?? nje^a je bil nič manj znanu Anton Kroželj, brez-potodni kleparoki pomoćnik iz Po^ljrorice. Koiiiaj je pit"itai kaz-eii 1 leto in 3 mesei'c robije. CM »soje n je bil pred malini senatom iia 8 meeecev »uo^ega za pora zaradi razne-čavaiija ponarejerien* «Jenarja apelacija pa mu je zvisala kazen na 15 im**ecov robije. Na st^lijfeu na poziiajo kot »' rihotapca. ki mu pošteno "iclo smrdi. Pred IeH je po njegovi krivdi prižel ob življenje neki «ieiave<\ ki je manipulira] i raz-srielivoiji katerefra je iznađe! e.im KroV^lj. Tretji iLa zatožni klopi }e bil j^vt^tnik Petelin Fra ne. že eiv možakai. ki ee je dal zapeljati. tla bi re?it svojo zelo z.vlnlženo veliko p»«©rtfvo v Ffakhni. Će^rfi rbtožcnec je bil Pet^linov ein Anton, peti pa kova? Alojz ?.ebelc iz liuč. ^^»fožbo dvžavn»?oa tof.ilca ,e zt**roDo'- i Branko <"»t»!ar. oba Pere-Hna ie brauil advokat 1r. TavČar. Oabrška in Krpila -?r. Mirovni k ex offo. Zebelca >a -ir. C«»rne. PONAKEJEN DENAK JE VKUEL V MUK JE Gabriek je prizual. da je v kovaćnici po-eestuika Peiciina % KaKitni v maju i u ju-dIju letoe uredil kovnico za ponarej^ij de-Dar. Ko je pri.-ei iz kazni-ii:ce- kjer je od-»eJei ieio &k je tr-dU, da je Peieunova žena bila \;s& aavdu-»ena / izverielu. da mi deLati ■ifciiai in ona je pripravila m«»£a in sina do i«*;ra. .1a so (Jal>ršku nudili vso srotsioljub-nobt v hisi. Pravila je (iabr.^ku, da btari Pe-teliu prvo uo& sta. ki je iVvTeiinu obljubi I. da ei b».*ta deoar po b;-nt^ko dcJila. Srari f'etelin se je sagovarjaj. ia eprva ni hotel bprejet! v hišo Gabrftka, ker je ve-dei, da se denar ne sine ponarojati NTi :z-kljuc'eno. da je bilo re$ tako, ter da ee je Petelin u'lnl .^ele oa pri^ovarjonje in na obljube, kar ee je z.onare.ieva!i-a denarja Jakolka finLv.ika. Morda je eirari Pe-t-elin verjel •rovork-am o prošlu i em Preie£-niku. k.trerej-a so baje nck.iteri naieU, da j'm je ielal bankovre. eJ^rit v kleti. Se đa-nftš se eli^i ix> *3eže}i. kadar nanr-se pog"*>voj na boLTarine -la je temu ali onemu izmed njib Prelet^nik naredil premo-žeoje. Oai-ršek je oil Petellnov jro*: n^or^] xr-c-*ec dui. V tein času ei je nabavi! t»t>^ kovino, katero je kupil v T.jubijan: iz/l-eli! je nu^'loie. si pnVkrbel pesek in vpe potrel>-n«> oicije iu fa^riciral v zapute*1 i Pe'rjjnovi kovarnici kovanct1 po 10, 2Q in 50 din. P?i vl!va.r»ju kovani-ev mu je nomadi! ti.di Peiel:tiov čiin Anton. Za o1?rotf"6000 din jih jo trn red ti. ob e'ovenu je sa poIov'od kitv^n-«*ev pobaeal v fivojo malho, polovico pn. je pu-sti! Petelirovim. S **vojo fH>'o'ico 9e je rJabr§{>]< o-liteliji' z vla-kom do Ko^evja. od-tikI pii je .^el po< na 5u4;ik ky»r i« \>v po-narejeai d?nar vrgel v — monp. Š'^niKi so ^e i*tii«'ja!} frrmlu O ibr^kovetra /airovorj. «J3-br5f»k ^i ?e dovc^lil ta ^ps« 5n ;e tr-lil V7trajno. da je koran^e vrjrel v morje. 7a-i>elil je svoj 7airo\or ob konrn ?e z ocvir-kont fd^i*. da je kovaLce ^elal sam:) zato» ?a b; jih domaji off!■»•iov^K. ne m» l-u«1i vaz pc?a-•*•:■ i' Pre'^dnik: Pa kar ?j» fiOfjn din Btc jih nan*ti'i za oe'edovanje? Državni r^nler: Za'o m'>'ein? Gabr^ck: Sai spni hotel vlivati «?\ eti:i(*e. r>B nir»eni mosrei dobiti .jikie^ «iobreira mode 1 a. Pre-te^dnik: L^ norčujte se in zbijajte Sale! Oabršek; Na ?re ni^osar t><» pravici TK>vedufi. Ker mu ne ver-ianicj'K ka'lar rožnico »ovori. GAHllšKK FN KROsELJ SE VAJDETA Ko ^e je OabrJek vrn?1 s SuJnka. je »e!u-f^jno« are^a1 na cesti Kro&lja ki^ree.i že nei:aj let pozna. In ->t je portal r.a teien •Ini tildi Kro^ijev past v Pod*]ron'ci. THsto dnr eo pa zac-^li i»oiiar**;c ii kovamM ^r^'iti po vseh okuliJkih vsuseh in po vr.^eh v Tu-hinjski doitnl Ka •ejmib so hneli razpee«-valci pOĐirejenejcra denarja mtjveč sreoe. Gabrflek je trdil. ds ratpečani ponarejeaci nišo bili njeeovi. S»j jih je vnjel v r^iorje, 0 Krokijem pa ttrli ni^a narediln no\*ih. Temu zagovoru bi Sla vera, «ko '»i »lan -^ku verjdi, d* j*e svojo ->obvico kovancev iz Pc-telinove kovačnice r«e vnrel • mor:e. Ga-brSek j« tuđi zanikal. da je lal Krokiju 16 kovanoev ix» 20 din % nanx*il.jm. naj r'h ne*!e ?.<>belcu in mu jib proda zr\ 1 f>*T Ain. POXAREJEM KOVANH Z\ OKR.AS - N.VRODNT. N?0§E Kro^elj >e pa pri^nal, da mu je Gabr*ek dal vrećico nonarejenih kovanoev, od kat-e-rih je 16 nrodal Zrbelcu «i 160 din. S"veda tmii Kro5I.ni ni nilife verjei. ko jp trdil. «1« je ?.ebe\rf\ »amo faradi te«ra pn>l.al :)v?»n-ce, k&r fTiiii ;e 7.che^ iriavil. rfa ;ih bo r>o-treltoval za o'cras n.irolve r.ošp. ne pa z:1 ra7r»e?«vanje. Kro\-ni. Tri žertske. kRteri™ je neki ncT.n.i-nrr ptačrtl /.v-i-t^k e poi.areicTi^n rl jT.ari*CTT\ re#s n*#o nr>jr]e kot oriče 7 »eo ar>'(?" f>ji-,<; potrditi, f*a ie b\] tn KroSelj. Po'Ir.ben T>a mn je 7e1o rvo T»o^^.ivi m> no oJ>r^u. ^a*ir?t-k > pripiimnil -la sp Kio^eli pa^ izpov.iriri nnnj -ia pa v v#»e vzeto »iz luft?€. v ko':kf;r oHrprnen *^TJe njedra. Stnn Petelin ie ^kf-^ano r>rirnaV dn ?t> ie ma|c» w »tfeke, k«r s» đ«laii d«- nar. Za okra^ S000 din postrojenih kovaA-cev je tAkoj po odhodu utkopal na vrto-nelcJLJ jih je ui eku^al raxp*ćati, pa. ni imal do«ti ereoe. V promet jib Je spnvtl samo po 20 din. Njegov ©io Anton je priznal, da je na velesejmu nupeč«] va. 900 din koVmn-cev po 20 ki 50 din. 2ebeie pa i© trdfl, da je na-meraval n ponarejsnft od KmH|a lrap-ljeoih kovancev rc« napraviti pa« sa okra« narodne noie. Po^kn«il je »lelati tođi eo kovanec za 10 uin. pa se ni obue*eV enega za. 30 din je pa »kinftal »pmTki v protr.et. STROGA OBSODBA Ponarejera-lce eo i zaledili oro&oiki ▼ Pod-peči. Dae 1. arrata so &retira)i Petelin a, dne 1. oktobra G&br&a in Krokija, ćn? l± oktobra pa Zebeloa. Po 4 um em fekanju eo našli v nopavico tavitrh in na PeteUneA^m vrtu zakopanih 98 ponaiejenih kovancev v skupni vred-nosti ?830 din. Drfavni toiilef >e po zakljućeneiii dokaznem poetopaLJii la-htevaJ g^ro^o kazen w^ v«tr. k©r «k> afot.ožeo-ci oflrodovali državo, ehieti pa male ljudi na d*»?.?!i. FraViU-i eo orv>7oriii na vi?j olajšLne oko'noftti tu pledirali ia. nrilo ka«en. C^b 1". uri nopolđne j'e :»r*»dst Infk Le/!?rha& rr/z-j*lasi! t*o:'i>o. '"H>sojerkci eo io sprejel: precej ravn(xi:išao. le et^iri Petelin jf« Hil v*hr potrt in ei je bri*al solz^. Cahrkck fe '»H oh^njen na 6 let rohije in na 1r00 dit« flei.^'ne kazni ter na tra»n«> iz-^ubo časm'h prnvic, Kroš«!i na 2 lotl robije in n?» 4?0 đir den»nie kazni ter rv» ?z-«;uho či^tnUi n"avic ra 5 let, Franc Peteiin na ?(-idrugo leto rohije in as 600 čw denar-.le kajni t?r na ?2^ub»*» častniii pravk z^ 3 leta. Gabrš^* in Kir»št;li <;ta kaže:' tako? sprete'a. o«ti»H *o »i pridr-j žMi r**k za prrjavo priziva. Planine so m mašccvaie Resnična zgcnifba o rsedosic^rern vedenju „planincevu Ljubljana, 4. decembra Zahajal sem iia piai:ino v obmo-rju Zla-torogovega kr»»l.iestv^ ieto za letom, ^a dališi čas; bila mi je clrug: dom, tih ;.o ia-nioten. a vzvižen nad morečo vsak^jnjci-s-t jo. sred' nikoli pnkcienih trat iu temnegft jelovja. Obzirna planina s kixarr»:.. » pastir li in i?v'no se m; je zdela kot čvdov;ta pes^m večne lepote. ki je ločila divjo. ska-lovito nagoto sliiho dostepnega vis^M^^r-skega sveta od ozke doline, vklenjene v dirir.daj ljudstva. Bilo je neke^a neHeijske^j po-poklneva. ko sem se vracai s sosedre planine, kamo -vem hodil pv>?i>sto obiskov.it zani-rnivega. sivo!asega planšarja. C;m bi'že sem pribaja!. tc-m poz. »raejši sem posta jal. O, da bi bi1 taxrat daleč, da-leC proč od planine, da bi ne vide! in iie »liSal tega. kar se je dog^ialo v koči! Me-i nar-avčaioC-im ropotom in vpitjen> sem tni se ojunaćil: — Dober dan! — 2iv:o! Zdravo! Lc naprejl — se ie pilano ogbišalo vsevprek. Množica rok ine je ^agrcbilc in pctisnila od vrat med se. V kotu so zahrešća'? stni-ne bruč£ Oolg'n nv je ponudi streklenko. — \a, pi.' — K:ii° *t je t\(\t\ drugi. — Nre mara^? — P'j tavžcnt hudifev, sai s:, verdar font! je *AV\ treti*. — Poolcj isa^e babe, ?e te >o ee i.1"i r«.<»ruk^1e! b kor;hačcM b; jih bil oplaz;!, kar po vrsti, če bi £a bil itnel. Borba dvuj:ce rok proti št:r dc^eturtci bi rni tudt ne prines!« nruice. Da bi mogel pr*ti vsaj na plan! Rrsč je venomer hrcs^al. Pohotno žen-šJć se mi je približilo, vreAčeč: — Gres plesi'? — \j p-eVrn! Z mTiko serp si priboril pot do vrat in /be^il z Dalcsrjo oskrunjene planine v h\i\d i^la>teqa drevja. Potem me je gn^io navkreber v kameniti sv&t; sedel sem na »slo>U ler pntisnil vrc-Co n: r*?zfco!eno g'avo n« sivo, mrzlo skalo. T huta razdrapao^ga skalovja ni je bila h)]ž'y* od vsrli ljudi. Pogled mi jt obvise] na dvojici orlov, ki «tn v elegantnih 2avTo-,'ih krili'a nad £frozečimi vi^irami in prepadi. Moćne ve;enw sape, pihajoče z naj-višj;b V7>"tin. so mi poljpfJUMPa ra%prSl!e bo-lesi ;n j^to. A čuj." Odkod ti glasovi, zamolkli m dnljm, s^r'.nostiii in »ve5ani? i Pris'uhnem. — Xič. Priscžeir, da sem dobro ćul: i — Vaačevik" se bom! ; — Kdo? sern v-prušal, obraćaioč se na , v*e stranj, da hi kje zaslutil živo dušo i — Kdr»? po lovim. I Moli". Nobenega j^lasu \*eir«e skale ki ! mol je /e t:?očleti*i. \ Od'c1 sein na rrb previ?ie stene, raz : kiirero sem imcl razgled nad vso Dlanino; i kakor nu diani je Ie2a'a pokojno pod mano. j Tem doli se se jj.r: živina >e je vraćala <* paše. 5ivin- i Ccta sa še mulib ^tne bilkc ir bila raz- ' iirop'ie.ia. čim bolj so bHp oddaMer;a od | stari-ov, ! Starejši pastirji so ukali, ml«j^i piskali TudT ;a? sem zaukal in jim pomaha,! v po-^drav ■ Na nasprotni strani je nastal silen \*ri3č. nom'S; s preSerniin smehom. Obrnii sero se tia. Ona 'th--*l se je odpravhala s planine v znamenju preveč nalokaneg.i alkohola. Jrla >e je n vse preteke: »Vaj bo žlzrz a!' pa mlada, v^ika ima funta rflds ...« 1 Sreć. i.vue kotanje. obr.tbliene z redk?- i -n; bort vci. so se sieCali dvo- in četvero- : ri-»/ci. [ Pri or. k> se mi je zdaj rudil v globtni. )• bil odiortMO ia mImt«^ m] smd«, kl sem ga motril < vi*irwkega zaklon*. ICakor na dogovocjeno zcuuneo)« «o se od trgali sVrje krepki blki od črede io se z*gn*li v odhtMJoće, Hitro sem si bil o* jasnom, k*j je bilo vzrok Uvrntoketm nipađu. 2iTordeče, kri-čoće jopice io nit« 00 bile tarče nzjArje-nih bikov! Onim ni šio v mAmto, Bo jim je za kožo! Preostalo govedo je revaje obataio, prav tako so pastirji kakor vJcopan? preplašeo*. rrll divjo gemjo, ki ie vodila čei drn ia stm, brez imniljenja. Čez jaše, Jtore. gr-morja, kamenje, gori in doli, dokler ni kotftčaLa tam, kjer se prelomi planinski svet s strmim pobočjem v dolino. Nikogar ni prezrlo budno Mcovo oko, nikomur ni dalo časa z« odmor; sele beg s planine >im je nudil varno /avetje. Ko je bit poslednji nrpridiprav odsnan, so se upeLani biki pomirili in se, ue me^eč se već 7a usooo sovmžnika — krojio »tvar-»tva! — poklevno vniili, kakor da sr ni nij posebnega dogodilo. Z zadosčerjem seni Se nadalje opazovđ1 z v^oke postojanke epi'c»g a!p;r>ske dranv\ Videl sein 5e to. Lar je bilo drugim očein $e zakrito. Ljudje so polzeli, drvcli z neverjetno nt»-glico po melišclh, hi*r?je, vedno hitre je. zdaj po dveh. idi.} po štirih. nercdki »o se trkljaii, .lepr^tovoijno, Lakor je p^č na-ne«lo. Brrz dvojna: bmu^eni, oprasknni krvavi, pobit", še \xA: raztrgnr.i ko poprej... — Teh ne bo z-lc^a već nsT2aj! zezn si m!-slil zadovcljeti. Tedai sem doimel. kar mi j" bilo še m^-!o prej uranka: Plan;r»a se je mt>J*CćV!i\a* Zsvrislcai sem na ves niki kulLunuli or^anizaoij in oblasti. j>rušrva^ ici do-J'ijejo ixxi oZ^i-TJ^tn-CerJr/eiifc dvorbni I*»tx>r nho pripr3.vi]Ji proeslave zeciir.je^^. \ prosUvi 1. ci^fti^i-ai'a so "oii** po obćiii iv,cb^c^ie . ariiw- dr-žaivne zasta^^. &;<****? j-e im.e>l Sc-tjoi iepo &!avn->stno akideml^o Poina dvtvrjr.a je živahne ula'jiavala. M^viluliii aok'.ar^'ci-jnm. petjii, te^ovadb: ili govoru. Tiiai ćo-polclaiLska davno**tn«-i sejr* j«^ poJ^aj^alq, kako p-risi^no slai-i sokoLstvo pm'^riik 2e-dinjenja Ju^o^lav?i'T,ov. O!j tej r>-^iiki 1? položilo so-c:»iF,ko zEobiju^o 1G runlh čli-nov. - Mikjavi priđe v Sokol?K:i đc*m v ne-deljo o. t. m. £e o.b 18. iSTarrv^L:** za dar^)-vesspr^v^.rajo Lsio'rm tega Jjic eđ 14. do IV. ure. Na sporeilii je 2rj>et nova, prijatna ig'rica cr. Ramov?A >Miklav?, j* na Poeuvju«-. SO K O~L 1« đecetnfee? v feietliki Metlika. 3. -| storii, '^ar p^č d^/ka^^ijc. da »o sedunji pro-i>UjT\ pretcsn; in di je bilo nujno i»otrt.bno 1 dfl si je dru'tvo prićelo postavljati obšir-j nejše prostire. Hv^ilcvredno je tud*, <* \ je I t'ruštvo prirr-di'j "kfl«iemi;.j m aam 'Irrav-• ni praznik in ne ra nedeljo. kakor j- bii 1 dasedaj obiCai. k^it: klvao tiko se bo tj»id-I «tvo pr^.ičilo ssoštovatt tuđi ^.aro^ne pr^~ I zni-ice, AkaJe-miJ5 s** j. pr'f-'a toCr,o ob i0. s i sokoLUo k^rtacrico. Po «>t\^:-:tve^«*m pr-i voru dr'jsi^trrja sfa"i.s*e br. Hi.ie*-> rja se ! ie ired svsr«\jciT. d'žavnt him ie dv-^niU državne. tr<~-brjn:ci\ Z*&ćl\n je prigodna de-> ki-iriacij« skupine ru?; rilajsih Šol;oličev. O j>3ir>eiiu 1. djcniiPia ie ^ovoril br. Turk, polem je p& sledila lepa alo^-čki. Zji tor.ii ie laosku d^rca, 16 p'> *ievilu, stnimrio in vzorr.o izvijala s»oje \aje. Va-stop ženske dece s sVlr^bo ^a. p?serri +i'o jo^eru«, k» no io c'ikHce pole same msđ izvajanjem, ie že! primerno pn/r*r.r.je- no I sol:oiski himrii »Lc T«i»rej« ie izvaj*la osmonca molke dece s\ojo »kla<]bo liko vzorno. da je popo'noir.-a ^aslu^i'^ b^rci* apla z ra koncu točke. Lepe so bi'e tuđi ua?Ie^ članic, petorica no&egt iwx«M«Jft te iMtortci cIabov. Kot zadnja telovadn« todk« j« a*»topila o«m*-rica ženakeg« naiaačaj*, ki >• ▼ Upfe Č9-Akih noiah izvaj^U »Ce&o be—do« ia bik za dovršeno točko aagrajen* 1 burnim odo bravanjem. Akademij« je bila i*kljočen« 0 krasno živo sliko: Bek KrajifM 1. deoem-bna z deklamacijo, ki jo je nat^aV ta. to priliko posial br. G«ngl. ObCinstvo se je po akademiji «Klovo!j-00 rđ/hajaJo, deca an mtntaVSaj pa ao bila potem v telovadntoi obdarovana » mOckv-2ev«4kim darilom. Vse točke relovadne alcudemij« )• testa-vil tuk. tehnifni odbor, v katerem 90 bf. Rajmer Slavo in »es-tri Turk Marija ka WpO7arjamo todl im 6a-iarko. ki jo drue»t\o prirod: na praznik &. decemS*a. Živlf enf« na Jesenlcah J »icaio*.', 3. dtH^etitbriu Pri kultum-^fi' .Jela niočno ovira napredak velv»ji duhovna rarklajioat. kl niet^anatvo 4e!i u,; v€*5 fekoraj en tko n^CMhiib ».upin. ki ee pjd rH/n*mi »teL 1^-ort »Tia prt>t; d^u-r v Sloveniji nišo m^Jr med svp*-ovn;m| nazori tiUco od*ro in pr!o*x>ko •začrrrtne k^kor ▼ naši kotlini. To ae dovii ne cnaia na ^uib in v javnOi lok.-illh, k'er i»o r.ri*p.'cJn'\i mirni in ' o^e'^tni, to a toliko hu;?i bof «e bfje ?a ku< t*ami in d- df.v'. S;>rićo ♦#) duhovne napetosti pa hudo trpi r'uUurno h-mnano in te'fsno vi*ro)no «Jf-k>. Pr'fttd^i te ali udj skupint* ekoraj do-•*!edr<> '^T»->r"rrtJo ori:** Tltve evojih n?wiorot-nlkuv. TVttovi in o>orhi ?a t>l^f^Tiek ni ri'-^n*- *+*MtmiHo-tahDO***!. Ti' i>rrr.io rl«vnn vlo«r*> hl^dn! računi, oob«c xv**tr in rtuli ^tri koinoloi. Pn- n:n:n;c velike oene. Pvoho!« Hr«ti«*vo hi riT?;iVi*«r 4pr drajr? ulipni ?re«]a se aamo N» P'^ztic *ratt*. ki pc nif6r l^p<» *H4.)o. t'>fvi*x^. V 7*'^'^ n:w -Ih i*1 v rp>T*T)c t^ ^^o tif'avrev rfnM o -.'^jjosl't^v. T«"c*o Tiiimi ':** ^^or«i r^^oviru <1o-.r>nčinr,v. V nv.kj»*eHb dnr*'n-ih 90 m-T*»'i*1**T*I v«» odrrmll r»tro'»i, marfiVi^ r»^ *r*mn ori\ kl e N^"f) V7/*r*nfr vfV'k^ dr'r^ino. Vaval pr***iVev va pre'^m v i4nWvn V M 1 !»."«>'«»♦ i?. V evJJen^i iih V *^ okoM fVVTft, I ki >e ff»ik:«.jn ha đolo. I V fpl>>nem bo $*• rs/merc n^ d^lovrem j ^tru prečoj t.Ik^IJi?«!«?. T7?»^t«M «0 tu«!i r»ro- J v^ti nfi ra?un dri^h. S!A^n;f fa ra^'V-'in«« j >1r>rr:v:ia p liSi" ker ^p '«oie Mnifo-rme, 1-akor hudi? kH*R. I V ^kV*!*?*1! ]e v *o\«rni x:»?<1''' o)V>ratovi+i I v"so!ca p?Č. ^i j*» tip ^n p^nn* vme^a r*»v'r!a. > Tiho. brc-v sl.ivncB*n*S ^•nvoro1'. ivrnd te I ^ojelitt. j*1 zvVl ohra-toviti tf> ni^le'"''! kr>- | los. k? era e cca»i tr.otr«? vfliVr m"<**t***> IJi- Vifiok« T«ec. ^t >* H^'tKfo on^ftala Acm4©nl !ti nnTK»poT ir r.a] r<^ v«ptt. *cl no pri *em p^P-to^ati. k»*fifrot. ▼ I«*f5*o ^« i»r"'tT>«»1*-o ho- L Brezovice — Sok«»(»ka. reta * N'>*ran*;h rorjr.ib ;e prav lop*> n-ro<;!^vilK v ~\»~ 1n\e(]cov. Nuto 90 se ^r.vzr^i v brvtrif^m rau-jro^x>n: jv>in<*nlli o noT-lnu enalre pro^»av> v prihodr ;e-m li fc j fo-r *n n^Vntori n?»\r7fJH re[fi\i, ;:t vodio tn.\"o jir^-lnva Vm*M* a^mf, >v5im 5*^ 7a to «?»t^oM Tw>VTir«"i ^vo*1?n na-nt>.1? n« va>i< j?. Sol'*':' T?T*r*iT'»Hi niti kot reTp'rvn* r^icir — p ^'m^*" -*a pf^v mri rwv I ie py>Toh n*» r^^ru, c*j on. ki 'p f« lan ro-11 oo'rf-ko rp!n'J'!'j<> v c«"-tVov v ur;formi rp-"^r-\i»e<:a o;icirja k«l orffa /a^ida ▼ Mel-liki. Pr^d ine^M*! smo roro^ali, ^ji f* us«t»i-novitt v Zlmvf.rv^npfr^ loma r M^tlik' im,- ' ^'.'i'raia. I>re8. .'W^mV'ra bo *1,ti! r*v; otvor-| ien u- rrii'^1 bo #1 *JV<**iiri* b1«!«^!^1'?!1!^ dfMovanjptTi. OtvcriVv '>o /^i^ti*"^^ «; hiH-it n»*ko rP7-iiavo K* osUm v M*t.liki ff*i«i dni. l>f!a n:* pr?urt- i'tvi ^ro^'c.ov in onr^-m; .=io v c'h.vn^ni 'roniti«. Za dom *v> «# afia»*iri»:i proel^r; v bi?i nai «>Wino Vetl!-ki <»ko*if:. *?»^ ^vu-fifa 5tiri vrf> in «1 n'.jrn'Si prostor. i NAJLEPSE DARILO ZA MIKLAV2A zbirka D. Ravljenovih Srtic, novel rit satir so 1 * prva knjiga založi „C^sia" Ljubljana, Knailjeva 5 ^ tiskovnih pol, 128 strani žtiva za samo IO9« vezano v platno 1S#«* 6ia NarOCniki MSlOV^nskt>^a NarođdM knjigo lahko naroče in nam zanjo n-^kažejo denar po danes priloženi po ložu ici, kar seveda morajo sporočiti na drugi strani položnice. — Upmbite aaročiinico v tem oglasu in nam jo pošljite v odprti kuverti kot tiskovino (postnina 25 par). datum ___........ ................ - Uprava *tSlovens!cega naroda" 9 9 <-S2 Ljubljana Naredam D. Ravljenovo ;.•* *ko črti<*, novci ir satir »/GOHRE BREZ GROZE«, ki je izila v izdrji z^lcžhe »Ceste* v T jubljani in aicer firoSirsno za 10c« din vezano za !£•— din Denar sem poslal skupaj z nar&čnino ^Slovenwk^a Nfiro^fl*. Pošljite mi položnico, da Varu nakožem Jenar. ToCfen naslov: Nezaželjeno prečitatL ' Sftan fc> »SLOVENSKI NAROD«, mdb&t*. 4. decemtva 1MT. £bmr 2T7 ( MATADOR II. V6 4+1 cevm superpozicijslci V prcicmnfk z oktodo - regulator zvoka - osvet-/ ljena slc?la z izpis^nimi imeni posta? • sclck- V thnojt SkHz - pr«ikalo 21 vse napetosti - 9 / Wattna koaćna pentoda - ? Talovns območja: V 16.7—31 m, 19«—585 m, 725—2000 m. 4+1 cevni super *. .H *.>..« mi« Din 141.— MESEĆNO ,, PHILIPS RADIO zastopstvu H* SUTTNER9 Ljubljana Aleksandrova 6 Ugodrn nakap starih aparatovi MALI OGLASI Beseda 60 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda Din 1.—k davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglaaov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. Beaeđa 50 par, davek posebej NajmanjSl znesek 8 Dm NOVI MODELI Zimske suknje, nepremočljive Hubertus plašče, obleke, perilo L t. d. prodajamo še vedno z znatnim popustom. P R E S K E R Sv. Petra C3sta RADIO-RAZSTAVA ot-orjena pri Forte v Trbov-Ijah. Velika izbira, nizke cene, ugodni obioki, Radione, Orion, Telefunken, Schaub itd. Radio-GuČek, Trbovlje. 2798 DRAŽBA hiše, gospodarskih poslopij, vrta itd. Vodmatski trg 4t bo 23. decembra ob 10. uri, sodišče, soba 16. Najmanjši ponudek 105.368.50, kavcija 15.810 Izrabite priložnost. 2800 PreSite-puhasto in volnene ^^ gM jf^ ^| gh so praktično darilo. Naročite pravo-^^ ** ^ J| ^ časno pri R. S E V E R — Marijin trg 2 Slovencem v Zagrebu se priporoča domaće slovensko pođjetje »BKLNSUICR« Pariški Modelsalon, Ilica 54 1. Zagreb. — Izdeluje po meri v najmodernejših modelih pariške tvrdke >Brunswick« Pariš vso moško in žensko garderobo po sledečih cenah: Fazona nio-Ske obleke Din 350.—, suknja Din 300.—, damski plaše (Model) 200 Din, oprave od Din 80.— dalje, obraćanje obleke ali suknje Din 250.— Naročnike v provincijo na željo pesetimo z vzorci, in vsa nr.ročila va obraćanje in modeliranje oblek v provincijo izvršujemo po po-Sti. 2742 50 PAR KMLANME ažuriranje, vezenje zave<*. |>e- j rila, inonouramov. ssumbnie. Velika zaloga pf»na fx> ".75 «i'n. .".lnhiaria«. Go^posvetsUu cesta 12. BAKVANJE LAS upecia'mo izvršuje v v,-pti nijan sab Fr'zer?kt ?aion »Rakar«. Prežernova ulica 7.. nasproti «la5čičarn? >Kcv^ak<. M\-2 »♦♦♦♦♦♦»♦«♦«♦*»««♦♦««♦•»♦♦«♦»» S\'eže najfinejže norveško ritoje olje iz tekarne tlr. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in sla- botnim osebam «♦♦«»»••»»»•»♦»»♦♦»»»♦»♦»♦•♦»« PARNO 2AGO v Ljubljani, z lepim skladišćem se odda v nnjein ali sprejme družabnika s potrebnim kapitalom. Ponudbe na upravo >>S1. Naroda«. 2802 Svet Miklavž bo dan's prišel ter angie, parklje s seboj vzel sam Bog- bo njega dol paslal da bo vse pridne obdaroval. Prinesel bo miljon daril ter jih med narodi delil, Kitajcem bo prinesel tanKe, Norvežanom moćne sanke. Japoncem dal bo vojne pline Francu pa najboljše mine. Nemcem vmil kolonije majkam sliko blažene Marije. Nam poslal bo konkordat Leon Blumu atentrt Opoziciji sporazum bo dal med narodi sovraštvo s'jal. Sv. Miklavž se bo z vsem svojim spremstvom ogflasil jutri z\-ečer ob 8. uri v gostilni Kr a mar, na Dolenjski cesti 5. Darila se sprejema- ! jo in razdelijo brezplačno. Go-stilničar je za to priliko zaklal prašiče. da lahko z domaCimi kolinami postreže družini sv. ^liklavža. kakor tuđi vsem drugim cenjenim gostom. WABRA čevlfe kupuje »MIKLAVŽ« — S>ITJ-ČAJUTE IN GOJZER.TE za deco in odrasle, ker ve, da je tam NAJBOLJE IN NAJCENEJE. Ljubljana Gosposvetska 13 — (Kolizej) Beseda 50 par, davek posebej. NajmanjSi znesek >s Din rRNO KAŠTELANSKO VINO in razne delikatese dobite pri I. Buzzolini, Lingarjeva ulica. 2790 OREHOVA JEDRCA in cvetlićnl med nudi najceoeje I. iMENART, Doražale. 59L 1 ---------------------------^—— . - j štajerska jabolka dobite poceni pri Gospodarski zvezi LJUBLJANA, TYRŠEVA 29 KLASIČNU STVLrOHISTVO ! cio Davi najboljže tovarna Ma-len^ek, Dravlje — >Slepi Ja-j nez«. 2803 MANDARINE, SMOKVE banane itd. dobite po ugodni ceri v »Veletrgovini južnega sadja, Ljubljana, Tvrševa 4S«. ---- I Beseda 1.— Din, davek posebej. Najmanjši znesek 15 Din i:\ONOBXO STANOVANJE in lokal 3X5 m takoj oddam. Pojasnila Cojzova cesta 1. 2802 GOSTTLNO na perifeiiji z već lepimi so-bami in 80 do 100 hl, se odda. Ponudbe na upravo »Sloven-skega Naroda^ pod »Kavcija«. 2802 Beseda 30 par. davek posebej. NajmanjSi znesek 8 Din BRIVSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Miško Zalletel. Rimska cesta 24. 2796 Beseda 50 par. davek posebej. NajmanjSl snese* 9 Dio ISKRENO PRIJATELJSTVO* želita dva gospoda, vitka zuna-njosti, 28 let, v boljžih razme-rah, z izobraženima gospodičnama. Slike poslati pod »Za-nesljivo«. 2804 DRŽAVNI USLU2BENEC nesrečen v zakonu, išče pridno in pošteno gospodično ali lo-čenko, starost do 30 let, radi skupnega gospodinjstva. Resne ponudbe na upravo >Slov. Naroda^ pod »Lepša bodočnost«. 2799 URE—BUDIIJCE SREBRNINO ZLATNINO dobite v najveoji Izbiri pri H. Suttner Ljubljana 5 Zahtevajte brezplačnl cenlk! Razirna krema ^SL^f% A \J%B I\ EDINSTVKNA NA SVETU ! Za občutljivo kožo in trđa brado! V VSEH DROGERIJAH U< PARFUMERIJAH. NAŠA NOVA MODERNO IN HIGIJENIćNO OPREMLJENA tvornica kvasa stalno obratuje PrijKirofa se VOJNOVIC & Cie I Ljubljana — Vig | Otroški vozioki Dvokole^a, Aivalni najnovejših motor ji. stroji inodelov triciklji poprezljivi PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEL LJUBLJANA* Karlcv5ka rt^ta 4 — Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26 VSAKOVRSTNO POHIŠTVO in LESTVE Vara izdela po mijnižjih cenah tvrd ka L lEPiE ISUKLJAHA. — IGRISKA tJUCA S. \ Nazaduje se vendar vsakdo vrne i iCnf S- br. 19 830 1933 ^^m Moja ljuba in dobra soproga, oz. sestra, svakinja in teta, gospa ^^M I ANA KORNIK I ■ roj. RANZINGER H ^^H je danes, dne 3. XII. 1937, previđena s tolažili svete vere za vedno ^^H ^^B zatisnila svoje zveste oči. ^^m ■H Na zadnjo pot jo bonio spremili dne 5. decembra 1937 ob U 3 ^^H ^^M uri popoldne iz niše žalosti, Jesenkova ul. 8, na pokopališće k Sv. ^^M ^^B Križu, kjer se bodo zemeljski ostanki blagopokojne položili ob str? ni ^H ^^H njenih staršev k večnemu počitku. ^^m ^H LJUBLJANA--GRAZ—PELJS, dne 3. decembra 1937. ^H ■■ ROMAN KORMK, sopro^; ^H ^m Rodbine RAN7INGI K, PAVLKZKK, I>R. Rl SA ^H Z nobrnim drugim reklamnim sredstvom ne morete đose*l en»-Kpga aćinka, ka!:or $ ćanopisnim oglasom. ćljjar detokrog je ne-omejen. fasepis priđe v vsako bi&o in g'ovon dnevno desettiso^em ćttateljev. ttedno ogta-4anje v veliketr« dnevniku Je najuspe vseh cenah od 115 napi ej. ženski ^Usantni od G0 Din naprej. Smućar*ki zbili ali divani oti 14 0 Din naprej v vseh najnovejsih raznctcTostih. Vse bla^o je samo iz prvo* vrstnega usc ja ( brez papir ja t. TRGOVINA CEVLJTEV, pre je Dunajska c. »Pri Pollaku«, sedaj »TRIUMF«, Kolodvorsku ulica 11. TJrejuje Jo3ip Zupančič — Za »Narodno tiskarao« Fran Jeran — Za upravo in inaeratni dei liBta Oton Chriatot — Val v Liubliar