OSVETA DNE PODPORNE JEDNOTE Dl, pondeljek, 18. junija (June 18), 1928. TmtII ste v n u mber 142 Uvaževalia konferenca za ustanovitev tretje stranke Konferenca prične dne lt. julija v ChlcagU. ^ ^^^ o^djonakTlH» ve- liki skoraj nepremostljivi prepadi. Chicago, IIL — Konvencija republikanske atranke je pokazala jasno kot beli dan, da delavci in farmarji nimajo ničesar pričakovati od obeh atnrih strank: republikanske ln demokratične. Nt konvenciji republikanske stranke se je «godilo to, kar so pametni opazovalci pripovedovan, da se zgodi, želje opozicije so bile pokopane in njih upi uničenh Se preden je bila konvencija republikanske stranke zaključena', so se le slišali glasovi, da je čas ugoden za ustanovitev tretje stranke in o-pozicijonalcev proti obema starima strankama, v katerima zapoveduje Wall Street tako brezobzirno, da se ne ozira na najmanjšo željo opozicije. • Joseph A. Poirier v Minneapolis^ tajnik organizacije, ki se je ustanovila pod imenom Odbor organizacij, je podal izjavo, da se vrši konferenca dne 10. julija v Northern hotelu v Chicagu. Na tej konferenci se bo uvaževa-lo, ako je prišel ugoden čas, da se ustanovi tretja stranka iz o-pocicijonakev proti obema starima strankama. Odbor organizacije je bil u-stanovljen na konferenci v mesecu marcu v St. Paulu. Poirier izjavlja, da so med onimi, ki simpatizirajo s tem gibanjem. verne Dakote, Smith W. Brook-hart iz Iowe in George W. Nor-ris iz Nebraake. "Na konferenci bo zastopanih okoli dvajset držav. m Interesi tel} ppozicijonalnih skupin si seveda nasprotujejo, dasiravno « pripadajo voditelji teh opozicijonalcev k delavnemu ljudstvu, ki dela v industriji in na polju, ker ne zapopadejo, da je edini njih pravi nasprotnik kapitalizem, to je gospodarski »istem, v katerem se blagovna produkcija in distribucija /rršita zaradi dobička in ne za ljudske potrebe. Do složnega nastopa pride šele tedaj, kadar bodo voditelji oposicije spoznali to zlato >n veliko resnico. Različni interesi so le navidezni. Ustvarili so jih s h u testiranjem zagovorniki ni propovodniki kapitalističnega gospodarskega sistema, da toliko laglje obdrže delavno ljudstvo v temi in lahko en sloj izigrajo proti drugemu. Zdrava človeška pamet pa govori, da ve-■ika denarna moinja izkorišča farmarje in industrijske ročne in umske delavce, vzgojitelje in učitelje v svojem lastnem interesu, ergo so interesi vseh ljudi, ki pripadajo k delavnemu ljudstvu enaki ne glede na to, ako Jih imenujejo farmarje, delavce, inženirje, profesorje, učitelje, u-radnike sli le )uj drugega Vsi morajo delati; da se prelive, od sadov svojega dela pa morajo Plačevati davek veliki denarni m»Anji v eni ali drugi obliki. Kazlitaa imena ljudem so da-)i gospodarji, odkar ao se polaa-tili sadov dela drugih, da laglje 'z i Krava jo delavno IJudatvo. pravzaprav stanove, ki tvorijo delavno ljudstvo, drugega proti drugemu. Farmarski voditelji romajo k demokratom Raaočarani, ker ao jih republikanci dobro potegnili sa nos, sdaj upajo, da jim pomaga demokratski jackass. Kansas City, Mo. — Voditelji farmarskih organizacij se pripravljajo za drugo romanje — na konvencijo demokr. atranke. ki se vrši zadnji teden v juniju v Houstonu, Tex. Imenitno potegnjeni za nos od republikanske stare garde v Kansas City-ju imajo zdaj še eno upanje: da se jih usmili demokratska stara garda in vpiše v svojo platformo njihove zahteve. Voditelji so še izjavili, da pol-I jejo še te dni deputacijo k new-yorškemu governerju Al Sm{-thu, prospekti vnem u predsedniškemu kandidatu demokratake stranke, s prošnjo, da se defint-tlvno izreče, če podpiše McNary-Haugenov farmarski zakon, katerega je Coolidge dvakrat ve-tiral, ako bo izvoljen. če Smith to obljubi, bodo farmarski voditelji agitlrali za demokrate. Grožnje glede "tretje stranke" zdaj počivajo v rezervi. Treba je počiricati, kaj rečejo demo-kratje. Ako tudi v Houstonu dobe košarico, tedaj bodo morda bobnali o samostojni akciji, ako ne bo že prepozno. Vendar pji vodje upajo, da so demokratje voljni obljubiti vse, samo da u-lenejo republikance. Najbolj jazni so farmarslfi senatorji. Oerald K Hj* iz Se- predstavniki v Minnesoti, W4e- consinu in Severni Dskoti; v teh državah ima progresivno giba-npje največ privržencev. Far-marske organizacije v Iowi, Illl-noisu in Indiani so bolj konservativne, zato jih bo težko pritegniti h kaki samostojni polit tični akciji. iMflil rat* of DuaUn mfc vinii^vSSL It«, Asi sf OaS. I, ttIT, Odmevi iz Mim Humorist Rogers ss poglobil v farso republiksnske konvencij«. polteno tehtanje pre- Načrt Chicago. — Osebe, ki naročajo premog in ao v dvomu, da prejmejo naročeno količino, lah-i*to verificirajo, ako ae obrtjo na Chicago Bottor Business ,r" dvs dni pred dostavljen-rj"TTi premoga, da polije svojegs t^htniCarja, ki bo prisoten pri ¡Stanju. To ushigo stori biro •lačno. City, Mo. — Znsni humorist Will Rogers je posetil konvencijo stare garde in odnesel med drugimi tudi sledeči vtlei "V sredo je katoliški škof molil ob otvoritvi seje. V četrtek je molil židovski duhoven. Oba sta demokrata in prijatelja Smiths — in najbrž sta med molitvijp držala dva prsta križem v žepu misleč sama pri sebi: Bog naj le vodi republikance kamor hoče, samo do zmage nel — Vsekakor bo treba nekaj več kot molitve, da bodo farmarji spet dobre volje Voliva govori! Zion City, 111. — Ko se je Wilbur Gtenn Voliva, poglavar tu-kajšnje apostolske cerkve, vrnil poto vsaja po "ploščatem s ve tur Je dal inporterjem svoje vtise: "Rim je krasno mesto, Pariz je slepilo, London je kakor Zion City, Jeruzaleip Je zanimiv, Carigrad pa smrdi!" — Nadalje je Voliva rekel: "Edine rešitev zs vse ljudi na svetu je fundamen-talizem. Ku Klu* Klan Je najboljša organizacija na svetu in Herbert Hoover Je nsjslavnejšl mož, odkar Je umrl Lincoln. Vol-stsadov prohibični zakon je na isti višini kskor deset božjih za-povedi. Naj bo kakor hoče, saj pride konec sveta v sedmih letih." . Evropa debatira a ame- mWM* "Kdo bo naš prihodnji predaed nlk?" je lakonlčno vprašanje Namšk* buržuazlja hvali Itoo-verja, fašisti v Italiji pa bi radi videli Smitha. Berlin, 16. jun. — "Kdo bo naš prihodnji predsednik?" To sarkastično vprašanje je objavil neki berlinski list upoštevajoč dejatvo, da je povojna Evropa bolj in bol j finančno odvisna od Združenih držav in da se njena gospodarska politika usmerja v Ameriki. Važno je torej, kdo bo prihodnja štiri leta vodil usodo "ameriških kolonij" v Evropi. Nemški buržuazni krogi so zadovoljni z nominacijo Hooverja. "Hoover je močna osebnost in Amerika bo z njim dosegla veliko v4č kot je pod dvema zadnjima brszbarvnima predsednikoma (Harding in Cbolidge)", piše demokratska "Vossische Zei-tung." List upa, da bo Hoover izvoljen. Hooverja pozna vsa Evropa. Saj jo je nasitil po premirju In obvaroval boljševizma! Pariz, 16. jun. — Komentarji pariških vodilnih listov glede i-menovanja Hooverja so ugodni. Francoski uradni krogi se drže kislo radi izjave v republikanski platformi, ki se glaai, da Evropa mora plačati vojne dolgove, ampak Francija upa na drugo gospodarske/ugodnosti iz Amerike, zato se mora zaenkrat potolažiti s svojo usodo glede dolgov. London, 16. jun. — 1 'Daily Mews" pile, da Hoover je prvi ameriftki kandidat, ki je dobro poinan na Angleškem. Poleg tela ima Hoover prijateljsko sočutje s angleškimi interesi, zato mor* AwIua-pozdravUA prihod-njega voditelja najbogatejšega naroda na svetu! Rim, 16. Jun. — Fašistovsko časopisje je malo poročalo o dogodkih v Kansas City ju, zato je tudi komentar o nominaciji Hoo-Verja bolj kratek. Italija se ga tudi hvaležno spominja radi njegove pomožne akcije — in to Je vse. Fašisti imajo voč simpatij do smeriških demokratov In predvsem do demokratskegs voditelja Smitha, ki je katoličan. OTROÄKA NERAZSODNOST POVZROČILA SMRT ŽJCLEZ-' NIÖKBGA DELAVCA. 11-leten deček nalofttl kamenja na železniške tračnice. SpseialvMe, III. — Dečki so se igrali ob železniški progi Grand Trunk železnice. 11-letni Steve Sareny je dejal svojifa tovarišem, da jim pokaže, kako ustavi vlak. Tovariši so se mu smejsli in ga dražili, da kaj takega ne more. Sareny se je uje sil. Nsložil je ksmenjs ns tračnico in se nato vsedel med svoje tovariše, ki so čakali dogod kov. Kmalu je pridrdrala motom» dralzina z železniškimi delavci. Preden se je preddelavcu posrečilo ustaviti draizino, je zadela ob kup kamenja in skočila raz tir. Dečki ao zbežali na vse strani. Mrtev je obležal 60-letnl Wll-llam Randolph, preddelavee je pa zadobil težke poškodbe. Kasneje Je policija is Blue Islanda aretirala 11-letnega Steve Sa renyja. Toča napravila veliko Ifcedo Medicine Ix>dge, Kans. — Ve lika nevihta In toča Je uničila pšenično polje y Barber okraju, 60 milj dolgo in šest milj široko Petdeset aktov polja, posejan* ga s pšenico, je uničenega. Ako da se ceni na milijon dolarjev. DESMIAT- «1PSUTIC-Nl CIRKUS Seja narodnega odbora demokratične stranke je še sklicana. — Takoj drugi dan pa prične konvencija. Washington, C. — Clem Shawer, predsednik narodnega odbora demokratične stranke, naznanja, da je Iklicana odboro-va seja sa dno p. junija v Houston, Tex., to jš na dan pred začetkom IconvenkU* v ravno to mesto. Odborofa seja bo izvršila zadnji aranžma za konvencijo. Znano je, da ae pbleg drugih političarjev za pred"«)* kandidaturo poganja Al. Smith. guverner države New York. Najbrž se bodo zoMjt odigrali ogabni prizori kot na zadnji konvenciji. eni delegate bodo hoteli i-meti za predsedniškega kandidata polifičarja, ki je po veroiz-po vedo van ju protestantski, drugi pa 'Al Smith* jk i je po veroizpoved o van ju kaftSllčan. Vaa znamenja kažejo ga to, da sproži sopet versko vpnUanje, dasiravno je jasno kot fceli dan, da oni, ki zagovarjajo kapitalistični si stem blagovne stribucije in jih moleh, ne delavnega lju jo onim, ki so na svetu zara ukcije ia di-pira po avo-piral telenj ker škodili gospodarji italističnega gospodarskega sistema. Za de* lavno ljudstvo je veliko bolj u- prodsednilke-i gospodarski Jal Springfield. III. — Governer Small Je sklical že tretje Izredno gaaedanje legislature sa 19. junija. Zdaj je reforma semljiške-ca davka aa dnevne« rodu. f>—J J.I.. „ Lti m Kendal vlile, Ind. — Fred D. Bunting, delavec pri Home Telephone kompeniji. Je bil v pe-tok ubit pri delu, ko Je nanj padel težak Ulefoaaki drog. mestno, da ga kandidata, sistem kipi nega, mesto da ga vpraša, na kakšen način moli in h kateri veri pripada. Katoliški tovarnar aH podjetnik ravno tako izkorišča delavce, ko protostantovski. Farmar mora protestantovskemu bankirju plačati od vknjižene-ga posojila na njegovo posestvo obresti, kot jih mora katoliškemu, dokler je v človeški družbi uveljavljon kapitalistični gospodarski sistem. Bog ne potrebuje nobene pomoči od ljudi, kajti so nsukl onih, ki ga oznanjujsjo in priporočajo ljudem, da ga čaate je vsemogočsn. vseveden» . neskončno moder in neskončno do-brotljiv. Tako bitje pa gotovo ne potrebuje najmanjše podpore od slabotnega človeka, da mu lahko ukaše, da ga mora čaatiti in ne potrebuje za svojo ČsšČenjc prav nobenega posrodovslca ali agenta. To Je tako Jasno in raz umljivo, kakor da je enkrat ena ena, ali da ogenj ni voda. Človek mora sam pomagati sebi. Izbolj šati mora življenske razmere v človeški družbi. To pa lahko le tedaj izvrši, skp izvoli Javnim uradnikom in zakonodajcem ljudi, ki so ss odpravo sistems blagovne produkcije In distribucije za profit, kateremu pravimo na kratko tudi kapitalistični gospo-l darski sistem, in delsjo za prihod sistems blagovne produkcije in distribucijs, kateremu rečemo ns kratko socialistični gospodarski sistem. Vera torej nima nič opraviti s preuredbo gospodarskega si h tema. Vero v ta gospodarski boj so porinili ljudje, katerim Je na tem ležeče, da se kapitalistični gospodarski si stem ohrani, ker se s svojci v nJem dobro počutijo. Zato Ims delavno ljudstvo pričakovati od demokratične stranke ravno toliko kot od republikanske. Obe sta si podobni kot jajce jajcu in obe zagovarjata In podpirate ka-pitalletftšni gosfiodarskl sistem. To naj ai delavno ljudstvo zapomni ln ima v mislih, kadar bo odhajalo na volišle In lahko mu bo gtaeovati sa kandidate prave stranke delavnega ljudstva, ki Je bik in je še danes sociellstič na sa Jsns 14. Itlt Razpokiea v Kollog-govi mirovni piščalki Štrene je smešsl vojni pod tajnik a svojim govorom pred kadeti. Waahington, D. C. — Ko sta zadnji britskih prskomorsklh posestev in Indijs sprejeli splošni Kelloggov načrt sa odpravo vojne med glavnimi ailami, is vsem-ši Sovjetske Unij«, j« Kellogg odkril, da je vojni podtajnik Robbins ispodjedel njegovo stališče. Nekdo je čital govor, ki ga jo govoril Robbins pred kadeti v West Pointu, ki so sbsolvlrall vojaško šolo. V tem govoru je Robbins izltz mrzel curek vodu na vse mirovne govorice. "Nihče, ki gleda na xgodovino z jasnimi očmi," Je dejal Rob blna v svojem govoru, "ln na sedanje delovanje narodov, ne more verjeti, da je napočil dan miru all da prlhsjs mir. , , To je nekaj, kar se upa doseli že sdaj, nekaj sa kar se moli, toda nekaj, kar se ne pričakuje, da pride preje, preden bo minilo veliko generacij. Kot so zdaj človeška čustva po vsem svetu, se vojni najbolje izognemo, ako smo nanjo pripravljeni, da smo ji kos." Javna tajnost Js, ds se Ksllogg strašno jezi zaradi toga mešanja štrene od strani vojnega depart-ments, kot je bil lani, ko je fo-neral Fries od službe za strupene pline, postal bomba DuPon-tovega kemičnega trusta, da Je bila poražena pogodba proti vojskovanju s strupenimi plini. Legije je pomagala DuPontu in Kellogg je Izlival svojo jeso ns vso zvezo. Toda pogodba Je vseeno mirno v gospodu saspala. Trinajst dstel plačalo blizu sto milijonov. Waahlngton, D. C. — /unij Je mesec plačila zadolžene Bvropo svojemu upniku stricu Samu. Dne 16. junija je zakladniški tajnik Mellon prejel vsoto $90,-767,666 od trinajstih svropskih vlsd na račun vojnih posojil. Največje plačilo Je poslala An-glija: $67,200. Franciji Js plačala $11,260,000 Ivi Italija pet milijonov dolarjev. Druge dežele so plačalo; Belgija 676,000, CehosloVsklja 91,600,000, Estonija 9100,000. Finska $181,460, Ogrska $29,-188.01, Letvija $40,000, Lltvsn ska $82,072, Poljska $1,860,000, Rumunija $400,000 in Jugoslavija $200,000. ZAKAJ MU8HOLINI AE ROUO-VILI PO ITALUI7 Ameritkl bspkirjl ga podpirajo. New York, N. V. — Arturo Ubriola, Italijanski socjslist, ekonomičsr In držsvni poslanec, js obdržsvsl predavanje med svojimi rojaki. Predavanje Je bilo dobro obiskano In mod drugim je predavatelj rekel, ds se Mussolini zaradi tega toliko časa obdrži na površju, ker ffs l»odpirajo ameriški bankirji. O-menil Je tudi umor italijanske ga socialista in državnega poslanca Giacomo Matteottljs. ki so gs umorili pred štirimi Uti štirje MussoliniJevl podrepmki. DELAVCI! K »IRGIKIJI NI DELA To poanspU: Delavci Is dragih držav, ns prihajajts tekst dela v V l »gin I jo. Rlchmond, Va. — W. F. Ro-blnson, poslovni odbornik lokalne organlsacije Mednarodnega društva strojnikov Št. 10, izjavlja v linenu svoje lokslne organizacije in Richmondskaga delavskega strokovnega sveta, katerega je predsednik, da v državi Virgiaija ne primanjkujejo izučeni delavci. To svarilo je razposlal delavskim listom, da ga ponatisnejo ln tako sesnanljo delavsko maso i delavskimi razmerami v tej državi, datie bodo hodili po nepotrebnem sapravljat svoje sadnje prihranke, ki so si jih odtrgali od ust, v Virginljo. Bahava ln omamljiva ter zapeljiva poročila v kapitalističnih listih, da bodo pri zgradbi du Pontovaga podjetja blizu Rich-monda rabili na tisoča dslavcsv, so zapeljala marsikaterega delavca. da Je prišel v Virginljo iskat dsla. Ravnotako Je učinkovala vest o zgradbi vellks tovarno Atmosphsrlc Nitrogen kor-poraelJe v Hopewe)lu. Roblnson razlaga, da pri zgradbi DuPontovega podjetja ne bo dela sa rokodelce do' Jeseni, Takrat bo pa tudi dosti domačih rokodelcev, ki ss bodo sglasili si delo. V Hopowsllu zgradba kemičnega podjetja dobro napreduje ln delavcev je dosti, pravaaprav voč kot Jih potrebujejo. . N Hopewellu plašuje kemidna drnšba rokodaleem po M een- tov na uro, medtem ko tvrdka Stone VVsber plačuje sa enako delo svojim delavcem po osam dssst odstotkov ns uro. A0Nb ia *Tmm*V VLADA OBTOČILA KRfilLCE MOHIB1CIJB. Obtoženih je .167 o^ med nji ml vel uradnikov. IMttsburgk. Pa. — Zvezna ve-leporota je obtožila 167 oaob, med njimi policijskega supsrin-tendenta Peter p. Wslsha, bivšega člana legislature in voč drugih uradnikov, zarots ln kr-Šltvs prohibicijske postavs. Obtožba so sledile preiskavi, ki Je trajala več tednov. Zvezna avtorltte so trdile že pred prsls-kavo, da so mestni uradniki sa-pleteni v zaroto, kar Je povzročilo več sporov med zveznimi In mestnimi avtoritetami. Policijski načelnik VVsIsh Je Obtožen, da Je vedel (n dovolil gotove pogodU In koncesije v trgovini z opojnimi pijačami.l Hamual J. Grenet in Luka Sul-llvsn, člana državne leglšlature, dva policijska uradnika, trije policijski inšpektorji, deset policijskih poročnikov In več drugih uradnikov Je obtoženih. Zvezni državni pravdnik Je namignil, da bo najbrž obtoženih še več drugih oseb radi zarote ln kršitve prohibicljake postave, ko je izjavil, naj bo -porota pripravljena za obnovitev pretakava, ako as bo videlo, ds bo po-trebns. Kazua omenjenih obtožb proti 167 eeebem, bodo izdana še druge obtožb«, glaseče ae na za roto prsdsjsnjs, izdelovanja, laatništve ln transportaclje o-pojnih pijač. V jKiročilu velepor(»te Je tudi komentar radi drugih prestopkov v zvasi z zloglasnimi hišami, zadeva, ki nI spadala v področje zvezne val«porote, In |>riporo#ilo, naj se ia stvar zavzamejo avtoritet«, pred katere zadeva apa Umrl radi opeklin. da. In Jo rešijo. Chicago. — Richard Raatx»r n- Diatrlktni državni pravdnik ■ter 86 let, Je v petek umrl v Samuel H. Gardner Je posanje okrajni liolnicl radi opeklin, ka izjavil, da Je vprašal zveznega ter« je dobil prejšnji dan v svo- pravdnftra m vso evidenco glede Jem garažu, ko je ekapiodtraU i kršitve sskonov, da bo polem posoda napolnjena t gasolinom 1 lahko obtožil kršilce. atafcillslrsla Vs4lko noč. Ixmdon, 16. % Jun. —. Parlament Je včeraj sprejel nered bo za stabilizacijo velika noči v Angliji. Odslej bo velika noč na Angleškem vedno v nedeljo po dru gl soboti v aprilu. Tatvtaa v.reetavr* olji aredajo lole Dijaki ae ae odločno vprU proti odtiau prstov. Hcoteh Plalna, N. j. — Tukajšnja Scotch Plalna-Fanwoodova srednja Šola ima svojo raatavra-c i jo, v kateri dijaki prejemajo opoldne obed za nizko oeno. V tej reatavracijl js bilo ukradenih tri ato dolarjev. Šolski svst ss Jo takej sbrsl na seji in neka "modra" glava je predlagala, da bodo tatu najhitreje dobili, ako dobe od veeh dijakov odtise pratov. druge "modre" glave so pa prikimale. In tako jo šolakt a vet napravil zaključek, da si morajo dati vsi dijaki odtisniti svoja prste. Ta zaključek je pa naletel na odpor, kakršnega "modre" glave v šolskem svetu niso pričakovale, Starši so dejali svojim sinovom ln hčeram, da naj as direktno upro ln 6e Je treba, da se naj poslužljo tudi sile, ker je tako poletje protizakonito in neameriško. Šolski svet je nato u-makntl svoj zaključek. Mlaa Rarhart a dvema tovartle- ma ae bliža Angliji ti Kanade. London, 18. Jun. — Vremenski položaj na evropski strani Atlantika Js sslo dober. Eadnje poročilo danes ijutraj ob štirih Je bilo, da ss manopUn "Friendship" bliža Bouthamptouu * 8 bralno 110 milj na uro. Ako pojds vse po sreči, mora biti ameriško letalo tukaj ob osmih zjutraj. .New York, 17, Jun. — Tromo-thrni FokkerJeT «ilnoplan "Frisndshlp" je danes ob desetih predpoldns polsiel Is Trspas-seyjs, New Found land, tea morje proti Angliji. Daljava v ravni črti od tam do Anglije znaša približno 1900 milj In letalci namaravgjo izvršiti polet v okrog dvajsetih urah. Na polstu sol miss Amelia Earhart, bivša Cikalanka, WII-mer Stulti, ki pilotira, In Louts Gordon, mshanik. Na letalu Imajo rsdio. Zadnje poročilo s bilo, ds jo "Friendship" 1900 milj od Trspssseyja In da je vse v redu. V prvih urah ao letalci Imeli boj s viharjem, katerega pa so srečno premagali. DVOBOJ MED OČETOM IN BINOM. V dvoboju ala bila oha abUa. Thayer, Mo. — Jamas Perkins, fsrmar, Jrttl ubit, njegov 24 letni sin Frank jo bil pa tako težko ranjen, da Je v petek večer umrl radi rane od krogle, katero Je dobil v dvoboju z očetom. Prepir med dletom-ln sinom Je nastal radi nekih malenkosti, ko sta sa zgodaj v petek zjutraj vračals s plesa. Odločila sta se, ds gs izravnata v dvoboju s revolverji, ki Je končal usodno ia oba. plačevati $1 I «os Angelas, Cel. — Valentin H. Tisdaio, -Ur 76 let In njegova žena I .aura, stara 69 let, sta, dobila 16. t. m. zakonsko ločitev prad sodiščem. Ker ima Laura $60,000 svojega premoženja, on pa nima skoro nič, j« sodnik odredil, da oaa plačuje Tisdalu en dolar dnevno, dokler bo živ. Velik Chicago. — V petek večer jo naataJ v tovarni Philip Gollner Plumbing Supply kompanlje, Archer ave. In 88. si., ogenj, kf Je uničil poslopje. Poklicani so bili ognjegascl Is petnajstih po-staj, da so omejili pofar, ki je grosil »¿Mednim poslopjem. Oko-da se ceni na $900,000. A . p « ' PROSVETA OUUULO U0TW8U NABOWI fODPOWfS LASTNINA SLOVES »K B NABOONB PODfOaNB JBDNOTS C«M ogissov po dogem. Botoptsl ss m vtešajs. Nsroteina: ZodtsjoM drtifi tz—■•) f*^* as ■■ ■ ^ pel Isis: Chisago la Cicero |7J* aa to* SS.VS as pel Ma. Si sa k Sw «I JO. JS sa Nsstof ss vsa kar tea stfk s hSsi • ^UOSYKTAT^ ^ THE ENLIGHTENMENT9 Osvaa of Ito Stevoao Nstfoasl BmafU Sodot?. Ovad kr Um SWtom NsIIsmI BomIM Birth*, v Aér.rii^mtm m sgtni»t;...... 'j* y Sil »II i Usliod Blato, (osos* Chfaage) aal Oaa*¡» «U lean Ohisags $7JS. asé forolga oowutoo SMS por fear. a m MEMBEK OP THX PTDEBATBD MUMS PROSVETA GOSPODARSKA POLITIKA V RUSUI SE OBRAČA. Davki v Rusiji se ne vporahljajo samo za upravo, vojaštvo, v kulturne namene in za socialne naloge, ampak tudi xa razširjenje državnih podjetij, sa državno industrijo, apopolnjenje transportnih sredstev. To so prisilne oblike za formiranje kapitala, medtem ko je možnost formiranja kapitala s ¿tedenjem omejena na najnižjo možnost Metode za formiranje kapitala pa morajo voditi do podraženja industrijskih produktov. Ti produkti so dragi za mestne industrijske delavce, in še dražji v vasi, kjer se pribijejo fte t roški privatne trgovine in je kontrola cen nemogoča. Zaradi tega dobe kmetje nizke cene za svoje žito, plačati pa morajo po visoki ceni industrijske izdelke, ker so pritegnjeni, da sodelujejo pri zgradbi industrijskega aparata. Trockovd žele ie poostren je tega sistema, ie večjo razliko med cenami za poljske in industrijske produkte, ie veliko večje izkoriščanje kmetov, da se industrializacija dežele ie bolj hitro izvrši. Industrijalizi-ranje dežele se ne smatra potrebno le za pojačanje industrijskega proletarijata, nositelja komunistične ideje in za podkrepljenje obrambnih sil dežele, ampak tudi zato, da se dobi za ljudi, ki so odveč. Prebivalstvo se vsako leto pomnoži skoraj za tri milijone glav. Na ta način se naj ruska industrija z gladom zgradHn razširi Ta načrt se je pokazal tak, kot so pričakovali objektivni opazovalci, da se pokaže, in sicer neizvedljivim. Kmetje drže svoje pridelke od trga. Skušali so kmete na ta način pridobiti, da oddajo žito mestom, da so jim pošiljali industrijske produkte. To je pa povzročilo, da, je v mestih nastalo pomanjkanje industrijskih produktov. Ampak to je prav malo zaleglo vpričo male množine In visoke cene za industrijske izdelke. Zato je prišlo do neštetih nasilnih sredstev. Iztirjanje davkov in zapiranje kmetov v ječe. V resnici se je posrečilo zaostalo oddajo žita, ki je že ogrožala državno nabiranje žita in ki je vodila do velike omejitve žitnega izvoza, zopet v zadnjih tednih izboljšati Od izvajanja takih metod se ne more pričakovati odprave potežkoč, ampak zgodilo se bo narobe, pojavile se bodo ie y*čje težkoče. Kmet bo na tako poostren je metod'odgovoril na ta način, da bo pridelal manj žita. Pa tudi mali kmetje niso zadovoljni. Zato, ker morajo kupovati od kmeta žito, pred novo žetvijo ali ga pa od kmetov sploh dobiti ne morejo. Največ trpe kmetje zaradi žita v pokrajinah, v katerih se prideluje lan. Tako bo novi kurz povzročil nemire, odpor in nezadovoljnost 23 milijonov kmetov, ako se bo ta pot nadaljevala. Težko je verjetno, da bo sovjetska vlada ta pojav odpravila edino z ideologičnimi sredstvi, s sovjetsko pro-Vagando med kmeti. Tako ko*imk1 sirska politika sovjetske vlade rine nujne probleme gospodarskega življenja zopet v ospredje. Ru sija potrebuje tujezemski kapital, dobi ga pa le malo. Ako se kurz v Rusiji poostri, bodo tujefcemski kapitalisti še manj pri volji nalagati kapital v Rusiji. Ako pa misli mo, da sovjetska vlada sploh računi s tem, da ne bt> več v tujezemstvu najemala kapitala in se na to sploh ne bo več ozirala, tedaj se bo gospodarska zgradba Rusije zelo počasi vršila. Monopol za tujezemsko trgovino, ki je povzročil te neugodne razmere za cene, stopa v zélo žarko luč. Za zrušenje tega monopola ni še misliti, ker se ne ds prenesti politično> in se v sedanjih razmerah gospodarsko ne da izvesti. Ampak jasno je, da ne bo vodilo do nobenega dobrega uspeha, ako se pod zaščito monopola zunanje trgovine postavljajo censke razmere aa glavo Sovjetska vlada ne bo mogla še nadalje obstoječe produktivne moči več Uko pritegniti v službo kot dozdaj za razvoj industrij za produkcijo produktivnih sredstev Ravnotako je skoraj nemogoče, da se bo za|>očeU politika proti "gruntarjem" ali kulakom nadaljevala. Zdaj se nahajajo aamo kulaki v takih razmerah, da lahko oddajo žito, ki ga imajo odveč. Ovirati jih pri tem je nesmiselno ker bo še precej čaaa vzelo, da se poveča produkcija na polju v Rusiji. Ako ae hočeta v ruskem poljedelstvu uvesti živinoreja In mlekarstvo, je potreba kapitala, ki ga pa od tujezemstva odrezana Rusija nima. Dokler se pa struktura poljedelstva v Rusiji ne da preobrniti, pomeni bof proti kulakom, dasiravno Je zaieljfn is nolitičnih vzrokov, uničenje poljedelske produkcije. V lufl sedanje krize se zrcalijo poleg gospodarskih problemov napake diktature. Prav nič ae ne motimo, ako rečemo, da je sedanja radikalno obračanje gospodarske politike Stalina in vlade in njih stremljenje nič drugega kot puljenje sa utrjen je naklonjenosti v komunističnih masah. Zaradi te^a se vporabljajo neplodna prisilna aredstva in dopri-našajo ae žrtve umetno vzrujenemu masnemu mišljenju, datiramo masivne gospodarske realnosti pokazujejo jasno škodljivost take politike. Zdi ae, da ti toki gonijo Stalina in ljudi okoli njega veliko bolj naprej, kot tla so oni gonilna sila. Nevarnost postoji, da diktatura ne more gospodovati nad silami, ki jih je sama odvtzala. Velika go-spodarska nasprotatva se lahko rasjaaaijo samo na polju demokracije in razvijejo tako daleč kot je mogoče. — ( "Volkatimme," Maribor.) Ciftki iz aMfftktp ^ cv O žalostni usodi, ki je zadela ljubiteljico umetnosti v Ham-tramcku. porota ugledni detro-taki dnevnik 'Times": I>uh pokojnega Rudija Va entina, slavnega filmskega gralca, jo obiskal miss Lillian Wasielewskijevo (stara 20 let), vsako noč ter jo je urgiral, naj se mu pridruži v smrti, je dejala do vojka sama. Nato je takoj segla po steklenici s strupom in se zastrupila." • . * 1 Iz Lansings, Mich., prihaja naslednja jetniika vest: "Je^niško omrežje mora iti, je dejal A. D. Wood, komisar odbora za pomiloWenjle, danes v svojem edlktu, v katerem priporoča gotovo vrs čokolade In vse druge sladkarije, ki se prodajsjo v kantini ječe Jetnikom, ki delajo na cestah. Jetnikom, ki so dosedaj vilvair to dobroto, da so nekateri izmed, njih zapravili ves svoj denar na sladkariji, se ne bo več dovolilo trošiti nJih zaslužek na slaščicah. Veliko'njih ni imelo niti centa, ko je njih termin v ječi potekel ter so morali napraviti kolekto, da so ill domov." • • o Neka sodnijsks vest v Long Beachu, California, je objavljena v "Star-Telegramu" takole: "Spojena karijera evangelista s ono mestnega sodnika je u-speina pridobitev v Ernestu Baamu, sodniku v Signal Hill City ju, ki je sedaj na tri mesečnem dopustu. Začenii danes, lp> obdržaval serijo evangellstlČ-nih shodov v Coloradu, Arizoni, Teksasu, Tennessiju in Missis-iipMJu." x e • • Častiti gospod S. Nichols is Hsrtforda, Connecticut, pred sodnik Narodnega kluba, je nedavno tega spregovoril pred poslušalci v Providencu, kot poroča "Tribuna is Istega mizernega mesta, tele besede:. "Prvo kosilo (lunch) je bilo blagoslovljeno pred 2,000 leti, ko je Krlst umll noge svojim učencem." o o o Trpljenje nekega impresivnega mladeniča na Rroadwayju je opisal častiti John Chapman Farrar iz Yala v magazinu "Bookman" na naslednji na£ln: "Odprtje "Razkazovalnega čolna" je bila prilika, da ao po-alali tega histeričnega častilca junakov v blaznico. Pomislite, da vidite Fančko Wardovo, ftu-pana Walkerja in več drugih v istem položaji*. In poleg tega tudi Otota Kahna. Skoro bi bil posahil na Kahna!" • • • Sevefnokarolinskl "Charlott ski Opazovalec" je priobčil poročila svojega , korespondenta o neki gospe tako-le: "Na dan. ko Je bila oproščena fosps Alma Gatlinova. da nI ona ubila svojega očeta. Smltha Per-rjrja. s sekiro, se Je takoj nova d rutina preselila v Perry jevo hišo. ki Jt bila prašna, odkar so dobili v njej truplo PerryJa. Ta drušins računa SAc vsakemu radovedne* u. ki šeli pokukati v luknjo, is katere Je bilo poteg njeno IVrryjevo truplo pred šestimi meseci." Zapadno virgi nski "Gazette" piše: "Carlestooaka duhovska zveza Je sprejela aledečo resolucijo: Sprejeto, da je Krist, ki je drugače edini perfekten človek, napravil kardinalno napako, ko je pripravil vino v pijančevalne svrhe na ženitovanjski gostiji; Krist nfj sani sebi^ pripiše vso krivdo, da ae mif danes očita ponarejanje vina ter da ae ga imenuje vinskega prepiri jI vca; Krist radi tega avojoga Čina v resnici spada v nižje vrste civilizacije; In končno vsled tega mi priporočamo vsem krščanskim organizacijam, da rabijo pri njih opravilih grozdni sok, mesto vina." Isdsa It iMMVilA (Izvirno.) h Delavske protialkotiolno gibanje v Sloveniji. Lep pojav je opaziti zadnje čase med delovnim ljudstvom v Sloveniji in to zlasti med mladimi delavci in delavkami. To je: protiakohono gibanje. Danes je sicer4ežko de lavcu, ki tako malo^zasluži, da preživi komaj sebe, da si kupi kapljico vina, ali delavci so danes uvideli, da je na zdravju boljše in na "mošnjičku," ako se zdrže alkohola in ako postanejo abstinenti.' Protialkoholno gibanje je med inteligenco sicer Že precej razširjeno, le med delavstvom tega še ni bilo opaziti v toliki meri. Vendar pa je tu že začetek antialkoholnega gibanja, ki utegne privesti do lepih rezultatov. Na Iniciativo zagrebške delavske abstinentske zajed-nlce je pokrenjeno le v Ljubljani tako gibanje med delavstvom sedaj pa tudi V Celju. V Ljubljani je bila osnovana Delavska ab-stinentska Jednota Že 19. maja, v Celju pa je ustanovljen pripravljalni akcijski odbor. Pričakovati pa je, da se bo razširilo to gibanje tudi na kmete, med kmetskl proletsriat, tako, da bo delavstvo Ishko beležilo tudi na tem polju razveseljiv napredek. Turistična sesona na Goreaj skem. Letos je sicer bila mrzla in deževna pomlad, vendar pa se je tujska in turistična sezona le pričela. Velike trume izletnikov napolnijo vsako nedeljo kraje na Gorenjskem, posebno pa Bled, o katerem tako lepo poje slovensk pesnik France Prešeren: "dežela kranjska nima lepšega kraja, kot je z okofeo to, podoba raja .. Po vseh krajih na Gorenjskem In tudi drugod, kjer so isletne točke je le vse živo in pridno na deln,\da pripravijo vse udobnosti posknlkom. Tujsk promet se bo bresdvoma v letošnji sezoni silno razvil. Veliko po-sornost na tujski promet v letošnji sezoni pa polaga slast Slovensko planinsko društvo, k je izborno opremilo vse svoje koče na planinskih vrhovih, tako, da bo turistom v vsem po-streženo. — Lepa pa je tudi to, da so pričeli tudi delavci hodit mesto v gostilne — na izleta, kajti, veliko večja zabava Je blU v prosti naravi, občudovati krasote naših planin, kakor pa sedo ti v saduhlih prostorih naših salu nov ob merici žganja ali vina. Posebno goje turistiko nekatere podružnice delavske kulturne In Izobraževalne organizacije Svobode. Prirejajo ae takosvani družinski izleti, ki so bresdvoma v veliko koriat izletnikom, zlasti kar ae tiče njihovega zdravja. — Turistična sezona bo letos v Slovenj zelo uspela, o njenem moralnem uspehu pa ae bodo lahko posebno prepričali vsi tiati ameriški rojaki, ki se bodo v kratkem podali na Izlet — v domovino. ___s—^s-m wimwi uMMI Po svetovni vojni sta ae Evrope in Amerika pričeli živo zanimati za Vzhod. V tem zanimanju Je voč od gole zvedavosti; v njem se tu ti vsa povojna duhovna Žeja Evropca, ki si Je zaželel toplega romantičnega napoja, nadrazumsklh doživetij, mistike—vsega tistega, kar tvori le od nekdaj neizčrpno bogastvo Vzhoda. Za Slovane pa so vzhodni problemi le bolj zanimivi, saj je večji del Slovanov tesno zvezan z vzhodnim livlje-njem. "Ex Oriente lux!" (Od vzhoda prihaja hič!) Vaa naša kul tura izvira na Vzhodu. Odtod so izšle prve kulturne rastline, odtod imamo pisavo, tam >§o fatalizmu naših Bosancev, naj najstarejši umetniški spomeniki najstarejša poezija, najstarejši pisani zakonL Ondi so se ustvarile prve države in se je začelo prvo znanstveno delovanje* Na Vzhodu imajo izvor vse velike vere. Po vplivu, ki ga je imel Vzhod že od nekdaj na evropsko kulturo, pa ločimo daljni in bližnji Vzhod. Prvemu prištevamo Egipt, Mezopotamijo, Sirijo, Perzijo; odtod sta namreč črpala kulturo Grčija iti Rim, medtem ko se je vsa ostala Azija še dolgo odtegovala Evropi. Tako smo kot kulturni dediči starih Grkov in Rimljanov ter krščanstva sprejemali praV izdatno pobudo od Vzhoda. Ds nes se jih kot "dobri" JEvropci niti ne zavedamo. Vzhodna miselnost in Čuvstvsaost. Dssi je bil ffrlki svetovni nazor veder in razumsko jasen, so ga vendsr vedno kalili vzhodni vplivi. Tem gre na rovaš tudi temnogleda vdanost v usodo, ki jo jzražajo grški tragiki. Zoper usodo je vsak človeški odpor brezupen In nesmiseln. Zakaj Človek mora naposled vedno pod leči. Po tem nazoru je ves svet ena sama solzna dolina in smrt je edino odrešenje. Tako pravi Sofoklej v Edipu: "Najbolje je, če se človek sploh ne rodi; ako pa se Je vendar rodil na ta svet, tedaj je najboljše, da se kar najhitreje vrne tja, odkoder Je prišel." V grškem svetu je bila tudi najznačilnejša prvina vzhodne duševnosti, namreč mistika. Tako imenujemo nadrazumsko Is kanje zadnje resnice, čuvstveno zamaknjenje, v katerem zatre človek vso svojo osebnost in se skuša spojiti z Bogom. Z miati ko pa se često druži na Vzhodu | iil ¿it) rt I L • »v/v nn it«./li leiesni razvrat, ju se po navadi končvje v spolnih ekscesih. Ta1 mistika je z Dionizljevim kultom zašla že zgodaj v grško kulturo. Se močnejše sledove je zapustil Vzhod v krščanstvu, saj kr ščanstvo gradi svojo stavbo na vzhodnih verskih izročilih, ns hebrejskem zakonu, krščanstvo se je porajalo ob zarjj vzhodne modrosti, ksr so dobro slutili evangelisti. V Matevžu Je zapisano: "Ko pa se je narodil Jezu« v Betlehemu v Judeji, sa čass kralja Heroda, glej, prišli so modri iz Jutrove dežele v Jeru zalem." Vzhodne miselnosti ne Izpričujeta samo evangelij in Janezovo razodetje; tudi vse Jezusovo življenje ksže presenetljivo sličnostf s buddhizmom Podobno kot Jezusa je izkušal tudi Buddho satan Mara, obljubljajoč mu vse zemeljsko kraljestvo. V buddhizmu najdemo tudi znano nam Petrovo hojo po morju, nasičenje množic s petimi hlebi in še druge sličnosti. Tretje značilnost Vzhoda pa je kolektivno čuvstveno nazira-nje. kakor se nam izraža v velikih verskih sestavih in ki obvladuje vse zasebno in javno praktično in znanstveno življenje na Vzhodu. Tu imamo največjo razliko med Vzhodom in Zapadom. Na Zapadu se je razum osvobodil verskočuvstvene spone in deluje samostojno in proti nji Ns Vzhodu tegs ni. Verstvo neomejeno obvladuje vse življenje. V verstvu ni prostora sa osebno Čustvovanje in mišljenje, zato Vzhod tudi ne pozna versko-reformacijskih gibanj. Vzhodni verski učeniki delujejo vedno popolnoma v spo-rszumu s danim verskim Izročilom. In/tako Je še danes teftišče vzhodnega življenja v verstvu. 18. JUNIJA. Vera v Tao. Njen utemeljitelj je kitajski pisatelj Laetse, ki Je živel okrog 600 pr. Kr. as kitajskem cesarjem dvotu. »Napisal Je knjigo, Id je nekako Sveto pismo za Kitajca. Njegov osrednji nauk je vera v Tao — pravo pot, ki predstavlja prirodnl svetovni red. Svet je poln dobrih in zlfti duhov in božanstev, ki si jih mora človek pridobiti zase. Toda nad vsemi vlada Tao, ki se mu človek qe sme upirati, marveč mora slušati, da deseže z njim čisto nedejstveno ubranost. Zato pa naj si prej očisti srce od posvetne modrosti, t. J. zadovoljstva nad svetom, vesele podjetnosti in borbenosti. Ta pasivna udanost usodi, ki je ps takem nazlranju pogoj blaženosti, je značilna za ves Orijent. Najdemo jo v mohamedanskern demo jo često tudi pri ruskih piscih, tako n. pr. v Tolstega "Vojni in mirti," kjer smatra ruski vojskovodja vsako delovanje po natančnem načrtu za smešno "nemško" baharijo in pokorno vdanost v voljo usode za edino pravo pot k zmagi. Ta pokorna vdanost Je vzrok, da obvladajo Angleži pol Azije; sam Gandhi, indijski narodni vodja, se je bojeval s Angleži le s pasivnim odporom. In ko so njegovi pristali po nesreči ubili nekaj angleških polidstov, se je ta vzhodni "revolucij onarec spomnil Laotsejevega nauka ter se je pokoril s postom/ Konfucijev nauk. Ugledni dvorjan Konfutse je bil sodobnik Laotse, čigar nauk je Izpopolnil v nravnem pogledu. Temu nauku daje pečat brezprimerna rodbinska, narodna in dinastična starokopitnost. Zahteva brezpogojno vdanost starejšim in predstojnikom, vdanost brez kritike v dobrem in zlem. Otroci naj brez razmišljanja ubogajo očeta, žena svojega moža, možje urade, uradi vladarja, vsi skupšj pa naj posnemajo prednike. Slab je Vladar, ki išče novotarij, sukaj njegova dolžnost jč, da slepo sledi prednikom. Vsaka kritika je zla, ker kvari, kar je bilo prednikom dobro. Upor je dvakrat hujši, zato se Človek nikdar dejansko ne upiraj, matveč se le trpno vzdržuj vsegfc, kar smatraš za slabe^ Nehote se nam vsiljuje misel na Tolstega; tudi on je učil, da naj se ne upiramo zlu in je ozna-njeval pasiven odpor, ki ga je priporočal tudi Slovencem v boju z Nemci. Na Konfucijev nauk o udanosti napram avtoriteti in tradiciji pa spominja tudi ruski slavjanofilski konservatfeem in v marsičem nazori Dostojevske- Sinto (pot k bogu) Je japonska narodna vera, ki pa je le zmes kitajskega taoiztna in Kon-fucijevega nauka. Njen značaj je bolj praktičen in fktiven, saj tvorijo ti Rimljani daljnega vzhoda s svojo živahnostjo in ukaželjnostjo svet zase. Prikrojili so si vero v domovinsko-di-nastlčnem smislu, jo proglasili za državno vero in tako zaslgu rall njenim privržencem sloves državne lojalnosti. ladijske vere, Indija je na Vzhodu nova dežela zase. Nasproti rasno enotni Kitajaki, ki šteje več kot 400 milijonov duš, kaže Indija s svojimi 800 milijoni izredno resno, plemensko, versko in razredno pestrost. Narod sam Je zaradi subtroplčne ldlme Živahnejšega temperamenta, fantastičnega značaja in slabotnejfc telesne konstrtucije. Ima ttfcrekle oči in polt. ki izpreminja odsev od svetle barve do popolnoma temne. Vere se tu prelivajo druga v drugo brez strogih mej in tvorijo pravcato zmes In znes rasnih naukov, navad in praznoverja. Indijci so arijsko pleme, h katerim se štejemo tudi Slovani. Prišli so v Indijo s severoza-pada pred več ko 4000 leti kot osvojevalci. Ustvarili so tu najstarejšo literaturo, pisano v san-skritu, ki je sbog svoje sorodnosti podlaga vsemu evropskemu, torej tudi slovanskemu jezikoslovju. Njih verske knjige Vede (slovensko toliko kot vednost, znanje) oznanjajo čaščenje pri-rode in poosebljanje prirodnih sil. kakor so ga poznali tudi stari Slovani. Njih bogovi: Indra (bog zraka), Agni, slov. ogenj "" "ftšttLŠSJI Kritika. V enajsto deželo (saj ni treba, da bi bila vedno deveta) je prišel slaven pevec razveseljevat in bodrit ljudi. Lepo so ga sprejeli in pogostili povsod, on pa je vse stoterno poplačal s svoj jim božanskim glasom. Vsi so rekli, da tako lepega petja & niso slišali, in mnogi bo rekli, da je škandal, ker pevec ne do! bi večjega plačila. Je pač tako... Ljudje v enajsti deželi so nava jeni, da jim garaš zastonj. Celo kravo zahtevajo za dolar. Se nekaj Je v enajsti deželi, kar je karakteristično. To je javna sodba o umetniku. Take sodbe so težke, riskantne. Luč pade ne le na pevčevo osebo in fcjegove vokalne in ekspresivne zmožnosti, marveč tudi na vsebino njegovih pesmi, njegove spremljevalce, akustiko dvoran, zadržanje občinstva in umetnost samo. Tako so tekle sodbe po deželi, take in take, dobre in slabe, globoke in plitve, resne in sentimentalne— c^fa vrsta. In sodbe so vrge svetlo luč na dvorane, na občinstvo, na vse — najmanj luči pa na umetnika in največ na sodnike sajne. Sodba vseh sodb je bila: "Nočemo * kritizirati, nočemo ocenjevati, ker nismo strokovnjaki. . . Priznavamo, da je pel v slabem prostoru. Naša dvorana ni akustična. . . O zadržanju našega občinstva ne rečemo nobene besede, ker vemo, da je pod vsako kritiko .. Ene napake pa pevcu ne odpustimo. . . Pel je pobožno pesem — in ni se držal pobožno!" Ako v bodoče pride še kak slaven pevec v enajsto deželo, naj pozabi, kako se drže plevice, kadar pojejo pobožno pesem, pač pa naj vzame v roke Cankarjev^ "Pohujšanje v dolini Šent-florjanski". Na koncu farse bo našel navodilo, kako se je treba zadržati: — gledati je treba v strop. Cankar je dobro pozna! sodnike, dacarje in patre. Ti so povsod enaki, v šentflorjanski dolini in enajsti deželi, ki se nahaja na zapadnem robu zemeljske plošče._ II F^jSoiUA Spomenik krnskim Junakom. Krn je kar se tiče italijanskega vojnega junaštva, zelo važna zadeva, za katero so našli ljudje že plačali svoj prispevek z dol-gomesečnimi zapori. Ali sedaj se bo rešilo to junaštvo s spomenikom, Jti se .slovesno odkrije lt junija. Pri odkritju spomenika bo prisoten član savojske vladarske hiše. Npvi belilovski domovi. 27 maja so se z zelo ljubkimi domačimi zabavami otvoriil balilovski domovi — ne mislite morda nekje v Kalabriji, temveč — v naši vipavski dolini, v Crničah, v Vipavi in v Renčah. Poskrbljeno je torej sa to, da bo naSa slovanska decs v tej "drugorodni" Kalabriji čim prej pristno kala-breška. Tujci v 0**ijl. Fašistični listi poročajo, da je v zadnjih dveh tednih prispelo v Opstijo nad 1200 tujcev in med njimi cela vrsta odličnih politikov, u-metnikov in industrijalcev iz raznih tujih držav srednje Evrope, a ravno tako tudi iz Italije. — Koliko se sme dati na take veati v fašističnih listih, jc splošno znano. Saj se vendar ve, da štejejo tujce v italijanskih zdraviliških in kopsli*(ih po tako imenovanih "zdravili ških dnevih", tako da n. pr. družina petih oseb, ki ostane 30 dm v Opatiji, šteje sa 160 tujcev, oziroma zdraviliških gostov. Ns tak način potem izkazujejo take visoke številke v svojem tujskem prometu, da bi se zdelo, ds se res ves svet zanima za it«l> janaka zdravilišča in kopali*" dočim so pa v resnici prszns. najden* Aurora, m. — Julia Mstvs*. katera Je odšla od svojegs dom» pred par dnevi. Je bila najde"» mrtva v grmovju v bližin, m? sta. Truplo so našli otroci, ki *> vračali s piknika na svoje d* (bog ognja). Višna (bog neb* in zemlje) itd. so najblttji rodniki našemu Perunu. Tri*»* vu, Morani. (tase JsKi) Vertí iz Jugoslavije SE JE MAŠČEVALA "kad RAZBOJNIKI IN MORILCI. \ (Urimo.) Ne le samo Hrvate in Srbe a-___ ^ ¡Slovence, nego skoraj vej pre- organizacija. ¿^Ijtvo balkanskih držav J nalo, kako bo izpadel proces M razbojniški tolpi razbojni-, in morilca Prpiča Malega, ki stala pred porotnim sodiščem je na prvi pogled, da niso zadovoljni s politiko vodstva demokratske stranke. Zato so po dolgi debati sklenili, da izstopijo iz Davidovičeve demokrat, stranke in osnujejo novo.stranko: — Srbsko - hrvatska demokratska VIII. ljubljanski mednarodni j _ velesejem. Ljubljana, dne 2. junija 1928. K»— r— r- - Danes je bil otvorjen že VIII. r Zagrebu. Vsi listi so w«rno velesejem v Ljubljani z velikim očali o vseh grozodejstvih, ki zanimanjem prisotnega odlične-je uganjal nad mirnim pre- gh občinstva vseh gospodarskih ilatvm Prpič Mali in njegova in strokovnih korporacij. Je to ¿psti vredna banda tovari- zopet zelo važen dogodek v slo-FT« venskem narodnem gospodarst- Obširne slavonske insMmake Vu, kajti slovenska industrija ^ ima s tem zopet priliko dokazati, da gre njen razvoj naprej — v boljšo bodočnost. Čeprav je med optimisti Sirom mlade jugoslovanske države prevladovalo mnenje, da z ljubljanskimi mednarodnimi ve-lesejmi ne bo ničesar, ker bodo r-------------, .u 4-^lmorali skrahirati in pasti pod mjo ženo, svojo rodbino in svo- teŽQ gospodarske krize, vendar ae in polja je v zadnjih letih jno vznemirjala ta tolpa, ksj-|jjni bilo skoro dne, da no bi bil r&en rop ali roparski napad ' umor v tem ali onem kraju. [Včasih so bile napadene kar cele si in ob takih prilikah je bilo ^bitih mnogo revnih in nedol-I ¿nih kmetičev, ki so branili sebe yt imetje pred roparskimi napa éalci in ubijalci. Toda tej tolpi, ki je bila izborno rganizirana, dolgo časa niso mogli do živega, kprav je tudi orožništvo napeto vse sile, da to zalego spravi pred ndtfče. Dogodilo se je celo, da 10 izginili tudi orožniki, katere gopolovili člani te tolpe in jih pomorili. Takih slučajev je blio seveda dosti. Da se je pa mogla ta tolpa zdržati toliko časa svobodno, je tudi to, ker so z njimi i roko v roki delali tudi prebivalci marsikaterih vasi. Oni so vselej, kadar so slutili nevarnost ! od strani orožnikov, razbojniške ¡tolpe Prpiča Malega avizirali, tako da so se mogli pravočasno ¡poskriti. Vendar pa takega ugleda, kakor ga je imela bivša Carugova [razbojniška tolpa, Prpičeva ni i-mela. Caruga je ropal in ubijal le premožne in veleposestnike in je dostikrat kmetom tudi po majal na ta način, da jim je podaril denar in jih s tem obvaroval gospodarske pogube. Prpič Mali pa je bil krvoločen in je moril vse od kraja, bogate in revne, kar mu je prišlo "pod roko." Zato pa so obsodbe, ki naj bi bila zanj smrtna, težko pričakovali, kajti Prpič se je vsej publiki v svojem hinavstvu in bojazni pred vislicami in smrtjo ' telo osovražil. — Obtoženim raz-| bojni kom so dokazali nekaj čez JOO ropov, nekaj desetin umorov in ubojev ter več napadov, kjer »o napadeni ali podlegli za-dobljenim ranam, ali pa imajo fe »edaj težke posledice. Sodišču je predsedoval sodnik dr. Bačac. Obtoženih je bilo 16 razbojnikov. Danes pa je predsednik senata. dr. Hačac v strašno natlačeni dvorani prečital obsodbo raz-bojniške tolpe. Obsodba je zelo dolga ifi se v flavnem glasi: Prpič Mali, Ibrahim Krkič, Ni- kola Hrdarič, Mijo Vrbanac, Marjan Krmpotič in Franjo SmoJ- Ver ~ obsojajo v smrt na veslih. Mile Vukovič se obsoja na do-«nrtno Nikola Budak se jWdi na 1 let težke ječe. Juro frpič - Oigo pa se obsodi ns pet *t težke ječe. Ostali so oprošče- ii. JuKtiflkaciJa nad zloéinci se ¡JVr*¡ tako, da bo prvi obešen ""njo Smojver, zadnji pa Pr-p,< Mali, ki mora obešanje svo-M k"lcgov-tolovajev gledati. Obsoj«.nc¡ H0 obsodbo poalu-»ll bU-di in prepadeni. Njihovi **»vurniki so sicer vložili prl-«v, ali je upati, da bo priziv in »«nostrm pritožba romala v **> kajti toliko grozovitih zlo-,v- kolikor jih ima na vesti ™l,x'jniHka. morilska in ropar-** lo,Pa IVpiča Malega, se mo-*kaznovati po geslu: "Zob za •7— i »a naj bomo še Uko •»lomili. . ičev« demokrat, stran- rVM c«pi. Na binkoštni ponde-je vršila v Slavonakih r*t,fl< 'h konferenca 24 delega r^¡udoví¿eve demokratske Na tej konferenci so *r»nk»» * *Ia g. Lavidoviča. Videlo se je bilo to mnenje popolnoma po-grešeno, kajti ta gospodarska institucija je vzdržala naval gospodarske krize in se ohranila na vsej svoji prvotni dovršenosti. Zlasti pred par leti so bili res težki časi, vendar pa je vse to že» prešlo in trdna ter solidna zgradnja industrijskih, trgovskih in sličnih gospodarskih podjetij, se je v vsej svpji veličini pokazala kot gospodarsko trdna in popolna enota. Vseh sedem dosedanjih vele-sejmov v Ljubljani je bilo zelo uspešno zaključenih. Narasta med posameznimi leti, niti padca, ni bilo posebno velikega. — Reči se le mora, da se je obdržal ves gospodarski nivo velesejma v dosedanjih letih na dobri in stalni višini ter s tem, dasi so bili silno slabi gospodarski časi in je postopama pešala konj u k-tura, dokazali, da je sposoben vsled svoje izborne organizacije živeti in kazati pot novim boljšim časom v bližnji bodočnosti. Letošnji velesejem v Ljubljani nam nudi marsikaj novega, kar dozdaj na našem skromnem slovehskem trgu Še nismo imeli prilike videti. Tako je razstavljena skoro vsa naša domača lesna industrija, dalje velika av-tomobilna razstava in sploh vse panoge domače in tudi tuje industrije. Velesejem sam pa obsega: 1.) Mednarodni vzorčni velesejem, ki je seveda razdeljeif v nešteto skupin, obsega razstavo strojne industrije, potem razstavo iz izdelkov iz železa, jekla, dalje puškarska industrija, zalem razstaVa kmetijskih strojev in orodjs, potem svtomobll-ska razstav^ različni gumijevi izdelki in vozovi, dalje elektro-tični preparati, razstava kirur-tehnika in razsvetljava, kozme-gičnih in farmacevtnih izdelkov, razstava papirne industrije, ds-Ije kartonožni izdelki, grafični in podobno, potem razstava pohištva in stanovanjske opreme, ostala lesna industrija. RazsUv-1 jeni h je tudi vsepolno proizvodov strbjsrske in čevljarske industrije, potem tekstilne industrije, kjer so posebno zastopani oddelki za kožuhovinaste proizvode, za perilo. Slede razstave klobučne industrije, slamnikar-stva, košarstva in različnih vezenin. Potem je lončena roba in steklarska razstava. Zanimivs je kemične industrijs na rsz-stavnem oddelku, potem galanterija, bižuterija, draguijarstvo. fina mehanika in podobno. Zelo zanimiva pa Je tudi razstava kmetijstva, industrije živil, konzerv itd., razstava godal In raznega orodja ter razatava sUv-barske Industrije. 2.) Poaebna razstava pohištva. V tem oddelku ao različni proizvodi domačih In tujih tltm ki ae pečajo z izdelovanjem pohištva. Razstavs Je zelo okusno urejena. Uko, da nudi gledalcu takoj na prvi pogled vse zanimivosti, ki se opazijo pri pohištveni industriji. 8.) Strojni oddelek Je zopet __w _____zelo izpopolnjen. Razstavljale! razpravljali o političnem so domači, v velikem številu pa in o zadržanju njihove- tuji. Zastopanih Je obilo «vetov nih tvrdk s svojimi proizvodi. 4.) Higijenaka razatava je vsekakor tudi zelo zanimiva. — Prireja se že četrtič. Poleg ki-rurgičnih preparatov ao na tej razstavi tudi vsa ona aredatva. ki ao potrebna v domačem gospodinjstvu zs bolj higijenično ureditev ognjišča in domovja. Letošnja higijenska razstava Je marsičem izpopolnjena, Uko, dc bo nudila vse, kar bodo raz-sUvljalci in gledalci potrebovali. 6.) Francoska razsUva. Francija je v tem velesejmu korpora-tivno nastopila. Udeleženih je skupaj 82 francoskih razstav-Ijalcev. Francoska razsUva je zelo lepa in uživa veliko zanimanja. |VIII. ljubljanski velesejem bo brez dvoma imel velike uspehe, če ne že gmotne, pa moralne, kajti pomenil bo za slovensko narodno narodno gospodarstvo velik dvig in napredek v vsakem oziru. Tragedija 6 7 let nega starčka. Franc VodenJk, rudnjški upokojenec, star 87 jet, doma iz Konj-ščice, občina Polšnlk, je šel 80. maja s svojim sinom Francetom v Litijo k naboru, da doseže oprostitev od vojaške službe. Dasi se stsrček dva dni ni vrnil domov, niso bili doma v skrbeh zaradi njegove odsotnosti, saj je večkrat osUl po par dni pri svojem sinu Francetu, ki sUnuje v Zagorju. . . «•> m m, . m Tretji dan so splavarji pod tako imenovanim Balančevim rebrom ugledali na skali v dnu brezdna ob Savi neko moško truplo. V prepričanju, da se je mož ponesrečil, so obvestili savskega prevoznika Kladvarja, ki se je podal s čolnom od bregs. Šele ko se je prepeljal onstran Save, ki teče globoko pod Železniškim nasipom, je opazil truplo in spoznal po obleki, da je ponesrečenec Vodenik, ki je 80. maja popoldne šel mimo Kladvarjeve hiše proti domu in krenil po bližnji ozki stezi po Balančevem rebru, ki je strmo in opasno. Ko je prišel v bližino vrha, se je bržčas prav nad brezdnom spod-taknil in zgrmel v globino 400 m. Kakihe20 m nad Savo je obležal na n$ki skali, ki ga je. mrtvega zadržala, da ni padel v reko. Strašni udarci na glavi pričajo, da je sUrček gotovo bil tskoj mrtev. ■Pokojnik je delal pri rudniku v Zagorju 20 let in je bil pred Štirimi leti reduciran z mesečno pokojnino celih 6 Din, reci in piši: šest dinarjev! Upokojen se je preživljal s tesarstvom, da ni šel Živ pod zemljo. Bivil sodnik — Ut. Od bln-koštnega ponedeljka sedi v zaporu mariborskega okrožnega sodišča dr. Rudolf Fokn, ki Je bil aretiran zaradi suma Utvine in vloma. SUr je kakih 85 let. študiral je gimnazijo v Celju, juridlčno fakulteto na univerzi v Gradcu, nato pa služboval pred vojno nekaj let kot avskulUnt pri sodiščih v Mariboru in Celju. Med vojno ga je usoda zavlekla na zločinska poU in sedaj gre z njim očividno vedno nižje. Po svoji naravi je dr. Fohn neozdravljiv Jkleptoman. Ako vidi kako dragoceno stvsr, zls sti pa tak predmet muzejske vrednosti, še ne more premagati, da si gs ne bi prisvojil. Tako je že med vojno prišel v konflikt zakonom, izgubil avojo službo in ae seznanil tudi s policijskimi sodnimi zapori. Njegovi znanci ao upali, da ga iStrgajo iz krempljev nesrečne strasti, a vsa prizadevanja so bils zsman In in teltgentni mož je padal vodno globlje. Ko Je pred par leti zapustil naše zapore. Je odšel v Avstrijo, kjer pa Je tudi prav kmalu obrnil naae pozornost kriminalnih oblasti. Za nekaj časa Je nato izginil, pred tedni pa se je neopateno vrnil v mariborsko okolico, kjer Je bilo njegovo zad nje bivališče v Kamnlci. Popolnoma je že propadel in prišel na stopnjo Utu iz navade. Zaprli ao ga pod sumom, da Je ukradel v Mariboru neko motor no kolo. Ko je bil že par dni v zaporu, ao prišli na dan tudi drugi njegovi grehi. Med dru gim so ugotovili, da je odnesel Iz naravoslovnega in fizikalnega kabineta mariborake državne gimnazije več predmetov, od ka-ti*rlh ao Jih nekaj naAli v njegovem skrivališču pod nekim grmom v Mestnem parku. ŠE 0 VOLTAIRI! V zadnjih letih življenja pa je slabotni in bokhni starec popravil marsikaj, kar je p mladosti pokvaril. Preje skop, Je postal zdaj rsdodaren; preje sebičen, je postal sagovornik trpečih in preganjanih. Zlasti mu delajo čast ti-le slučaji: Protestant Jean Calaa, trgovec v Tou-louae-u, je imel aina, ki je pre-atopil v katoliško vero. Starejši ain, ki je biK nepridiprav, je baje nameraval slediti primeru mlajšega braU, a se Je saradi dolgov obesil, Še preden je izvršil svojo namero. Tedaj je bil 64-slabotni oče osumljen, da je 28-letnega krepkega sina umoril iz verake mržnje. Veraka razburjenost je videla v samomorilcu svetnika, očeta pa ao obsodili na smrt s kolesom in obsodbo tudi izvršili. Voltaire je izvedel za ta slučaj in vsdignil svoj mogočni glas. Oh pozornosti vse Evrone je dosegel po triletnem trudu, da je bil po krivici usmrčeni oče proglašen za nedolšnega. Precej sličen je slučaj kahrinca Sirvena, čigar pokatollčanjena hči je pobegnila iz aamostana in isvršila samomor v reki blizu očetove hiše. Ko je padel eum na očeta, je zbežal k Voitairu in U mu Jo izposloval oprostilno sodbo. V slučaju plemiča de la Barre, ki je bil po krivici usmrčen s kolesom, češ, da je vrgel mostni križ vodo, je mogel VolUlre rešiti vsaj njegovega soobdolžene-ga prijatelja in mu priskrbeti Častniško imato v pruski vojski. Samo delen uspeh je dosegel Voltaire v slučaju Montbaille. SUro, pijači udano mater so na- Odreči. Njegovo aUUŠČe nasproti krščanstvu in slasti katoliški veri smo že osnačili. Toda brezbožen ni bil, marveč je bil deist, t. j. prisnaval je Boga. kakor njegovi angleški vzorniki, ki no učili neko "rasumno" ali "naravno" vero, sameUvall pa ao čudeže, dogme in raaodetje. t njimi trdi, da Je Bog In vidi bistvo vere v nravnosti. Zsto ao ga napadali i s desne I a leve, kakor vaakega, ki zavzema arednje stališče. Tudi nesmrtnosti duše ne'taji, dasi v tej točki ni Uko odločen in steno-viten. Is prvotnega optimisma prehaja s leti vedno bolj v pesimizem. Sploh ni bil vedno popolnoma istih misli. Tudi v politiki zavzema arednje sUliščaf odločno obsoja vsako nasilje, pa' tudi komunistične nauke In se ogreva sa angleške uredbe. Ko so francoski vodilni krogi od* klanjali vse reforme, se je že 1. 1764. israsilt da sluti bliUjoči se vihar — francosko revolusl-jo. Predvsem v službi njegovih prosvetljeliih Idej Je tudi njegovo zgodovinopisje, kjer la močno upošteva kulturno zgodb* vino. To velji tudi za njegova Številna pesniška dela. Najslavnejša njegove pesnitvs so: tragedije Brutus, Zaire, Alslre, Cezar, Mahomet, Meropc, Seml-ramjs, Rešeni Rim, Tsnkred: romani: Candlde, LMngenu (preprosti), proslula Pucelle, v ka teri smeši Devico Orleansko;4 pripovedna pesnitev Hsnrlad4* Še danes so sveže njegove fine in gibke manjše pesnitve Nekdaj tako slavni Voltslre je poeUl kmalu po svoji smrti predmet prezlranja, da o sovraštvu niti ne govorimo. Kskor III mrtvo na njenem kovčegu. 80 n precenjevali, tako lo Zadela jo je kap. Ko je bila že zdavnej pokopana, se je zbudil sum, da sU jo umorila sin in snaha. Iz popustljivosti napram množici so obsodili sodniki oba na smrt in sina tudi uihirtill. Snahi, ki je bila nosečs, so isvr-Sitev kazni odložili do po porodil. Medtem pa se je VolUlre zavsel za stvar in je rešil sinu čast. mahi pa tudi življenje. Voltaire je rešil nadalje generala Lallyja ki so ga obsodili na smrt, češ, .da je poneveril državni denar. To pa je bila samo pretvesa; njegov greh je bil, da ni imel vojnega uspeha v Indiji. VolUlre nI miroval, dokler ni doss-gel obnovitve procesa in oprostitve nesrečnega vojskovodje. Nesebično, a brezuspešno se Je zavzemal VolUife za kmete, tlačene samosUna Saint - Claude, ki so ga prosili pomoči. Vsa Evropa Je slsvlla U Vol-Uirova dejanja. PosUl je svetovalec cesarjev, kraljev, knezov in drftavnikov. In vendar tu-di U zadnja, najlepša njegova leU niso brei sence, fte vedno je tajil svoje knjige, dasi je ves svet vedel, da jih je spisal on iti nihče drugi. Najstrupenejšl nasprotnik kipčanstvs in katoliške vere je hodil k spovedi in obhajilu, hkrati pa je nadaljeval napade nanjo, Dvajset let Je prebil Voltaire v samoti. Tedaj ga pregovori nečakinja madame Denis, ki mu je gospodinjile še Izzs odhoda iz Clreya, da bi se vrnil v Pariz. Potovanje in prihod v Pariz dne 10. februarja 1778 sU bila mogočen triumf. fttevilne slsvno-sti v Parizu in neumorna dela v-nost so Izčrpale starčkove teles-ne sile. Dne 80. msja 1778. Je u-mrl v Parhtu, pokopali pa so gs na tihem v opetlji Kelllerea ¥ Champagni. O njegovi amrtl listi niso smeli poročsti. V revo-lucljskl dobi ao preneell njegov pepel v pariški Pantheon. Njegov spomenik ims napi«: VolUirejevim manom. Pesnik, zgodovlnsr, filozof; , dvigal Je človeškega duha in ga učil, da mora biti svoboden. Branil Je Calas a, Kirven-a. de la Barre-a In Montbaille-ja, pobijal atei ste in fanatike; Inspirsl strpnoMt, zahteval človeške pravice proti auinosti tla čanstvs. Voltaire ni velik modroetover, ni odkril človeškemu duhu novih potov; njegovo mesto v zgodovini človeškega duha Je skromnejše. 8 svojim duhovi* tim. Jasnim, lepim, vsoatrsn-»k i m in neumornim perraorn Je širil ideje drugih in je obviado-val dva rodova. VVndar se mu ga posneje omalovaževali. Dej stvo pa je,'da Je VolUlre velik, mnogostranakl in duhovit pisatelj, Z njegovo ostroumnoktjo pa se ne druži nobena prava toplina srca» sato so njegovi apt al hladni, kar ae neugodno Čuti posebno pri pesnitvah. V znanstvenih spisih je — kakor mnogi proevetljenci — čeato površen. Rasen tega precej kasijo njegov značaj ničemurnoet, pohlep po denarju in neodkrito-srčnost. Pri njem vidimo torej mnogo solnca, a tudi mnogo senc. Po ogromnem vplivu, k ga je imel na svoje sodobnike pa štejemo VolUira med najvažnejše može nove dobe. ("Z. tn S.") Naalp ae podrl; ljudje bele v hribe. Newport, Ark., 16, junija. — Včeraj večer se Je podA Ste phens nasip na Beli reki, des-jt milj južno od tega mesU in voda Je poplwla veliko povrŠi no. Nad dveato družin ob reki je zbežalo v hribe in al a tem rešilo življenja. Štiri mesteca — Tu pelo, Auverns, Shoffner in Wel don — so poplavljena. Tristo delavcev Je delalo na nasipu, ko se Je podrl, toda re Šili so ss vsi_ Opera na obroke! Chicago. — Vodstvo člkaške opere naznanja, da v bodoče bo mo lahko poslušsli opero na pls čl I ne obroke. Razpisans so sub-skribcije u dvanajst predstsv po $1!, $16.50, $22 in $t7.*0, k se bodo lahko plačevale v obro klh: dolar UkoJ fn drugo kasne je. Plačilni obroki se bodo rev-nali po sedsllh. Najcenejša sub skrlpcija $11 ae bo lahko odpU če vala: dolar UkoJ In dolar te-densko. ___ Hlo Kitajcev ubitih v tteatsiau. Tientsin, 16, Jun, — Izolirana tolpa Cangtsolinovlh vojakov, ki je terorizirala del Tlentsina sko ro tri dni, Je včersj dolgrsla, ko ao prišle v mesto močne čete Jen Hslšanove armade. Mandšurcl, ki so se prelevili v bandlte, so rszstrellli arzenal blizu kolodvo-ra, In eksplozija Je ubila okrog sto k Kajakih prebivalcev, avtjailtna v Cblcaga. Chicago. — V aeptembru 1920 se vrši v Chfcagu mednarodna avljatična tekma, ki bo največ ja v zgodovini leUletva, Razpisana bo nagrada $60.000 onemu letalcu, ki izvrši najdaljši brr-prestani polet v Oikafo. PI-lot je vseh dHt*l bodo povabljeni v tekmo. T"kmo je arantJrala /ikaAka aero-komislja v apora tudi Isvlmoet ne ame pop^noma zu*u % mesto* upravo. » Pierre Lati: Sllmtrova Mrt Na ladji, ki Je nameravala od pluti, so ga polotili na eno is med šelesnih postelj, raavriče-nih kakor v bolnici, in snova Je začel v nasprotni smeri svoj dolgi sprehod preko morij. Ss-mo, da je tokrat, mesto da bi šivel kot ptič v prostem sraku ob jamborih, bil v težavah nižin, sredi hlapov zdravil, sred! ran n bede. Prve dni mu je veaelje, da je na poti, storilo nekoliko bbljo. 8 pomočjo podvsglevnika ae je mogel v postelji dršati pokoncu a od časa do časa je zaprosil svoj kovčeg. Njegov mornariški kovčeg je bil is belega lesa, kup-jen v Palmpolu, da bi vanj spravil svoje dragocenosti ; Um ao ae nahajala piama stare matere Yvonne, pisma od Yanna in Gau-da, svesek, kamor Je prepisoval mornarske pesmi in neka Kon-fucijeva knjiga v kitajščini, dobljena ob priliki nekega plenjenja, v katero je na bele robove upisoval preprosti dnevnik svoje vojne. •Vendar ae rana ni boljšala In po prvsm tednu so le adravnikl mislili, da se več ne bo mogel Izogniti amrtl. Blitu ravnika; v neznosni vročini viharjev. Transport Je plul vedno hitreje na rasburkanem morju. Po odhodu is Ha-Long jih je več umrlo in treba jih je bilo vreči v vodno globočlno; mnogo teh majhnih postelj se je znebilo svoje betelne vsebtne. Ta dan je bil na premikajoči se bolnici zelo temačen; bili so, prisiljeni sarsdi bibavioe zapreti odprtine ob boku ladje in to je napravilo U zadušeni bolni škl prostor še groenejšl. Bilo mu je slabše; to je bil koneq. Ležeč neprestano na svoji predrti strani, Jo Je stiskal s obema rokama, s vso močjo, ki mu je Še osUla, da bi usUvIl to vodo, to tekoče raskrljanje v deinem delu pljuč in skušal Je dihati le s drugim delom. Toda tudi U drugi del se Je polsgoms pokvaril od.sosednjega in pridale se Je hsJhuJŠa muka,' Vse vrste vizije is domovine so vznsmirjsle njegove umirajoče možgane; v vročični nejasnosti so se pričele ljube ali grosne podobe sklanjati nad njega; bil Je v večnih sanjah, v katerih so se mu prikazovale Bretagne In Is-land. Zjutraj Je dal poklicati duhov nika In U sUree, ki je bil navajen gledati umirajoče mornarje, Je bil presenečen, da Je našel pod uko moško zunanjostjo čistost majhnega otroka. Prosil Js traka, toda ni ga dobil od nikoder; presraševalne naprave ga niso dajale več; bolni čar, ki ga>tfe ves čas pretračeval s kitajsko pahljačo, nI delal dru gega, kakor da Je premikal nad nJim nezdrave sopare, le etokrst Izdihane neokusnosUl, ki Jih pr si niso marale. Naenkrat se ga Je lotila obupna besnost, da bi zapustil to po stelj, kamor Je dobro čutil priha-Jsti smrt; šel bi ns prosti srak tja gor, poskušal bi sopet živeti. Oh, drugI, ki tekajo po vrveh ob jamborih, ki bivajo v koših na jsmboru. .. Tods ves njegov sil nI napor, da bi odšel, nI dosegel drugega, kakor dviganje glave In oslabljenje vratu — nekako Uko, kakor se pregiblje človek v spanju. — Eh, ne, nI mogel več, padal Je zopet v Iste Jsms svojs razdrte postelja; že ga Je lovila smrt. . . In vsaklkrat po naporu takega stresljaja Je !s-gubll za trsnotek zavest popolnoma. Da bi mu napravili veaelje, so odprli eno zamašenlh odprtin, dasi Je bilo to nevarno, kajti morje se le nI dovolj umirilo. Bilo Je zvefcer okrog šeste ure. Ko Je bil Mesni nadstrešek dvl-gnjen, J« padla v notranjščino samo lut, bleščeča rdeča luč. — /zahajajoče aolnre ae Je prtkasa lo na obzorju z Izredno bleščobo v raz poru mr*tn*$* neba; nje-gova slepeča luč aš Je aprehaja la ob 'guganju ladje in plapola joč razsvetljevala to bolnico, kakor majajoče ae baklja. Zraka al prihajalo nič; malo. kar ga Je bilo zunaj. nI moglo (toapetl aem, da bl odgsajsl mr-«Učni vonj. Porsod, do neakon tnosti, Ot bilo drugegs nad tem ekvatorialnim morjem, mlačna vlaga In teta. v kateri ni bilo mogoče dihati. Nikjer sraka, niti sa umirajoče ne, ki »o sopihaH. Kna zadnjih vizij ga je nad vse vznemirila: njegova stara mati gre po neki poti, zelo hitro, s izrasom presunljive teano-t* na obrasu; del Je padal nanjo; oblaki so bili niskl in šal-ni; podala se je v Painpol, po-zvana od mornariškega urada, da bi Jo obvestili, da je on mrtev. ■*daj se je boril ln hropti. Z gobo ao mu obrisali s ust vo0o n kri, ki sU mu prišli Is prsi, ko se je zvijal v smrtnem boju. Veličanstno adlnce pa ga je ves čas osvetljevalo; skoai odprtino se je vili širok pramen rdeče Iti-či, končavajoč se na Silvestro-vi postelji in tvoreč okoli njefta •u. Ta hip se je videlo to solnce v Bretagnl, kjer svonl poldan. Bilo je prav Isto solnce ln lit! tre-notek Je bil kakor brez konca; tukaj Je Imelo selo rešlično barvo; Z neko slsdko belo lučjo je osvetljevalo sUro mater Yvon-no, ki Je na pragu sede IIvila. 1 Na lalandiji, kjer Je bilo Jut ro, se Je tu#l pojavilo solnos bal v trenotku smrU. Žalostno je šarelo v nekem f jordu, kamor je doepela "Marija", In nebo je fe-daj v severni Jasnosti, steklsno bleščobo je p dele tsgs kamenega kaosa, Imenuje Is)an." - "NI videti, da bl bogvs koliko Čitali, gospodična!" • Ona: MAli ml moreš dati malo denarje r On: "Mogočs. Kako malo pa?" t Oosps 2aiiharjeva je vsa ras-kadena prlsopihsla v pekarljo. "Včeraj sem pri vas kupila kruh." "No, mr "fnl Poi cigare sem našla v hlebu. Kvo Je." "Hvala lepa. To bo mojster vesel, da se Je sojlet ušle. tikal Jo je le po vseh kotih." Dva letovilčarja sU nlla na bregu blejskega Js šefe, pripravljena, da se okopTJIta. Eden od njiju Je bil znan plavaš. Ta Js dsjal onemu: "Pta-vajva sa stsvo do otoka." — "Velja," odvrne drugi, "fio dl» narjsv, kdor bo *rvl.H Zakadila sU se v vodo In znani plaveč je osUl deleč la onim. Ko je stopil ns suho, je vprašali 'Tega pa ne bl bil mislil, da me boste prekosili. Kje pa ste se veh-dsr učili plevatIT" — "Kot mlad fant sem bil rsznsšelec časopisov v Benetkah." • ___4 , Hm * h v operi. ' Pri predstavi "Tosca" v Bostonu se Je začel nekdo v hipu, ko pojete Mario ln Flora ne-ginljlvejšo arijo, na ves glas ijatl. Dotičnege moše so ofl» vedli v gledališko upravo, da bl ee zadeva pojasnila. Primado-ma je namrsč opasila. da ee se ICarje zadaj rastrgaie hleče In brž je zapela: Ah, ne obrečfj se s hrbtom k publiki, ker Imaš restrgane hlače. MUUle je, da nihče ne razume Italijanščine, toda slučsjno Je bil med publiko Italijan, ki ae ni mogel vsdr-latl smeha V reaUvraeiJi. Učenjak In bogethl sedJU v restavraciji Ko hošeU plačati, rele bogatin natakarju: telečjo glavo r a učenjak ljuje: "Imam svinjske molga ne. i, ««i s kor is človeka, ki n« «¿un* več na jutrejšnji dan. "Povej mi odkrilo sli »em tvoja mala koketaF "8i." Zima je minule in lepega pomladnega dne ova sedela na klo-pid parka na brdu in gledala v dolino. Zelenje je bratelo Ig tal v gozdu je kukala kukavica in tam doli se je blestela dolina v soinčnih žarkih. Danes ae ločiva dragi." "Čemu že danee?" "Zato, ker je lep svetel dan in razkošje ae aneje iz vsakega grma. Ne govori — pusti la ne pokvari mi tega lepega spomina, ki je edini avetal v majem življenju. Poljubila me je a vso strastjo in odbrzela po peščeni stezi. Njena svetU obleka je zginila za zelenim grmom — mimo cilja... *v£! Finale. Tako se vije cesta »kozi življenje. Polpa smeha in razkošja, vesela pesem zredi poljane, otožni klic iz daljave po izgubljeni mladosti. 'Vsa solnčna pot in umazana brluzga močvirja. Mimo hitijo postave, razora-nih lic, mlade in vendar ee v njih udih pozna' oatarelost, ker niso imeli pladoeti — kupljene na borzi. Narodi koljejo eden drugega, nad njimi pa vesla blagoslovljena štola — ia posamezni Človek se zdi, da plava med veo to mešanico, kakor trhla bftka na valovih razbrzdanih strasti — velika ničla. '. (Konec.) J;:[ v SLOVENCI, vredno aa 9&M knjig, n. pr. JHQfY HIGCHN8» ZA-X3ENEZIJE, ali pa ZAJKDAI^CB la HBB-fla INFORMATOR ako aam pošljete anoto 0 ÜIabI P^HJ^J^' AH JIR ^rtfc^N^ JM^HS^R reU In knjigo JIMMY HIGGINS. Nečlan! i,»,M>—«m»>iiMni LASTOVKA — Jaz sem moral kupiti ženi kožuh, moj prijatelj je morel kupiti svoji nov klobuk, drugi prijatelj pa novo obleko. Samo ti ji nisi ničesar kupil. Kako si se izmuznil? ~ — Obljubil sem ženi za 25-letnico njenega rojstva, ki bo prihodnje leto, dragocen nakit. Dejal oem ji, naj me nekaj dni poprej opozori. In pomisli, že štiri leta zaman Čakam, da me opozori. KNJIŽEVNE MATICE & N. P. J. AMBEldKI SLOVENCI—-Izvrstna krasna knjiga, obsege «82 strani, trdo vsssns, vrsšns svoje osne» staae.............$I.M 8LOVENSKO-ANGLEdffA SLOVNICA-sslo poolns Ia lahko razumljiva kfjfg* sa očsajs angleščina, s dodatkom lasath koristnih informacij, sfesns sszno.......»...»•••••••,•,.•«.Iiai ZAKON BIOGENBZIJE—tolmači asiavns sakooe Ia spletal ms-voj, knjiga |p katero ssssoroto fttpetl mnogo naukov ss tslssno in doloma dobro .«.•..»••«••,.•••**••••*,».« Tis PAT?» MALAVBNTUKA—V KABARETU—aaaiedva porast is kMJtnja ameriških frančiškanov, Ia doživljaji M joka, isrrttro spopobijsna s slikami....................................Tle SAJSDALCI—resnične povsst la prava fhurtretfje dosloj »kritega dols življenja slovenskih dokveov v AmseOd..............75« J1MMIE HIGGINS—krasna porast, U jo Jo opisal sloriti sms-rUU pisatelj Upton Sinclair, poslorfnil pa Ivan Molek ....Me ZAPISNIK g. BEONB KONVBNCIJB S. N. P. I« tU strani meh-ko vsssns, stane ssmo...*•......•......• •••••••• "HRBTBNICA"—drama v trsk dojenj* s prologom tn epilofom mehko vossns, stana essso*...*«••.»..,•«• ,«,»»•»i. «INFORMATOr*—knjižica s veotai potrebnimi podstki o S. N. P. J.—salo priporočljiva sa jfloee stsns samo......a.....10« Vsa knjiga skapaj vam poUJamo m 17jo. Jezen kupec, starinarju: "Jaz zahtevam avoj denar nazaj. TO stara flavta, ki ste m1 Jo včmraj prodali, ima polno lukenj." o ' Bahač: "Ali ste ft oni slavni živalski slikar r Slikar: "Da. Mprda hočete sedeti, da vas portretiram T" o Mati je poslala Ivanko k mesarju. "No, kaj pa bo danes dobrega?" jo je prijazno ogovoril mesar. h ^ Ivanka: "Prašičevo glavo bi rada. Pa mama oo rekli, da jo kolikor mogoče blizu repa odrešite." Vzpel ee Je gorico okna ia pogledal ekeai zaveso v sobo.:. - V tem hira ie .nastal spodaj krik. "Jejmanel aiejfliej r Starejši je bil zavpll, prlghišeao bolestne. Mali je planil prestrašen od okna. "Kaj Je, kaj ti je?" "Nizi videl, ničeoar nisi videl? — Tam, o, zdaj zopet !M Potuhnila sta se ln držala glave skupaj. r Zdaj sta aa prikazala na oglu dva etralna obraza. Dva velika duhova zime sta tam po-aftala ln se oprezno ooirala naokoli. Nato je zatvižgalo v zraku nežno, toda s rezko, kakor žvižga tankega meča strašna ostrina; zacvililo Je nekaj nevidnega, potem pa odvihralo po ulicah. "Poaor, eovražnik je tu l Oh. še bo boj T Te beeo4o jo izrekel starejši, ki ee je zdaj plazil ob zidu navzdol in vlekal mlajšega za roko. "Prodrli oo prednjo črto." "Hitiva po pomoč!" Ia zopet ao ae pojavili za oglom. Zdaj jih Je bilo veliko več, njih obrazi oo bili še groz-nejši od prvih dveh. SUrejši ss jš oarl. "Proer ^ "Ah, beživa!" In bežala eta. Završalo je po ulicah. Prihajali so od veeh strani še drugi, bežeč s gora. "Bežimo!" je šepetalo v zraku, kjer jo vse trzak), Šumelo la teklo v mrzlo črno noč. In dirjale oo nazaj nevidne trume pomladne vojske, pognana v beg od silne premoči. Na trgu aa Je pojavila črna poetava; dolgi plašč ae Je tesno oklepal nog ln s ogli otepal čevlje. Okrenila oe je senca ne volj ho ln izginila sa oglom. Bil je zopet stari stražar. KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J. 2657 So. Lawaialo Ave* Chicago, HL SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA « Tiska vabila aa veselice in shode, vizitmce, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem^ slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.P.J* DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cne «meraa, untfako dalo pn* mto. Vm pojanfltd^evodghrottfnrcc S. N. P. J. PRINTERY M67-6* So. Lawadale Atomo CHICAGO, OLL. TAM Si DOBB NA 2BUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA