Ste v. 70.
Trst, v torek 11. marca 1913

Tečaj XXXVIII.
LZHAJA VSAK DAN
«0 rt Mdat)ik Id praznikih «» 5., aa panedeijUh ak t. ifatr^.
feeaaarlčao Štev. bo prodaj ajo po 3 nv5. (6 stok) t moogik ssJuLkiruEh v Trstu in okolici, Gorici, Krm j a. Št. Petra, i^r^fcojni, Seiani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminn, Ajdor-Dornbergu itd. Zastarele Ite?. po 5 nvč. (10 sto*.) >*£_A8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t Sirokosti 1 flt^to®«. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st, ura. duartoice, iah-vale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« 9tt rt. m*» Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »4a2jna vrsta K 2. liali oglasi po 4 stol feesoda, naj-pa 40 stol Oglase sprejema Inseratni oddelek aprava .MLaosti". — Plačuje se izključno le upravi „EdinosM*.
Plačljivo In toiljivo v Trstu, "ii iii* 'i m iarr.irrr-------r --------------1—"nr-»i—
' — i.j i » »
Gasilo poUtiincgi drufttv«
fimur
NAROČNINA ZNAŠA
9m vaš* ia*» 14 K, pol Let* ta K, 3 m^«oe O R ; ne m dopoalane naročnine, se aprava ne ^ Oinlllii M M4«%jak„ 1>4mJ« _KDZXO*TX- —mm-- K-—U utm Km H«, u »*l l*u Xr«. MO _	•• po*^i«jo 3» Kr*dai£tv» beta.	>
^ r1""1 » •prafi«a)« ia rafc»ytol aa aa r-uifa in reklamj« potih«* na opri.?t UREDNIŠTVO , afloa Marfte ftaJatc? 2« (IM PrcH ta odgovorni »rodni* &TCTAH MVD> A. LML ka«aor«fl Itota .Edinost". - NatianiU Ti »karma
"	* ■ oaaejaaba porotovtna v TfeMn. «1*
Oiorgio Galattl H«v Ml
raCmi Stw. 841-€52. TEi^Of* 5v ?
SKUPEK PKEP PIIPCEM.
DUNAJ, lO. (Izv.) Iz najzanesljivejših krogov izvemo: Dunajski merodajni krogi bo dobili tekom današnjega dne iz Skadra specijalno poroč lo. ki sli«a položaj skaaer-skega civilnega preb valstva, -osebno pa poaad *e kot popolnoma brezupen. Po teh sporočilih komandant Hasan Rizza bej ne bo mogel več vzdržati novega naskoka Čruogorsko-srbske armade. Za ta naskok so že končane ▼se predpriprave. Srbski težki oblegovalni pozicijski topovi stoje že na svojih pozicijah in zato pride še te ; kom tega tedna do generalnega na-; skoka Tukajšnji merodajni krogi računajo vsled tega, da pade Skader še ta teden v roke združene srbsko-črnogorske armade.	|
S padcem Skadra postane vpra-| šanje albanskih mej najaktualnejša politična zadeva.
Mednarodni politični položaj.
DUNAJ 10. (Izv.) Oficijozna avstrijska poročila označujejo mednarodni politični po-ložaj kot nespremenjen. Balkanska zveza še vedno ni odgovorila na ponudbo velevlasti glede posredovanja, vendar pa je pričakovati, da se to zgodi še ttkom tega tedna
V trenotku se še vrše pogajanja med posameznimi zavezniki glede tekstiran|a od govora. V Sofiji in v Beigradu se zatrjuje, da bodo zavezniki v principu sicer spre|eli posredovanje, obenem pa odločno zahtevali, da postavijo velevlasti posredovalno akcijo na podlago onih minimalnih balkanskih za htev, med katerimi se nahaja raz v en odstop Drinopolja tudi vojno-odškodninska zahteva.
Mirovno vprašanje sicer ni v dobrih rokah. V Carigradu se poraia namreč vedno radikalnejši odpor Droti mirovni politiki sedanjega kabineta. Celo več minitrov je izjavilo, da Turčija na odstop Drinopolja sploh ne sme misliti.
Zelo negotovo Je tudi albansko vprašanje. V vseh točkah vladajo velike d ference, posebno glede skaderskega vprašanja.
Srbska vojaška akcija v Albaniji, ozi roma odpcšiijatev srbske transportne armade pred Skader, vzbuja v dunajskih diplomatič nih in političnih krogih veliko vznemirjenje Že včeraj Je „Neue Freie Presse* priobčila oficijozen Članek proti Srbiji, današnji ofrci Jozni dunajski nemški listi pa naravnost odločno protestirajo proti srb3ki ekspediciji pred Skader. Vladni listi skušajo konstruirati iz nove srbske akcije, h kateri Je Srbija po zavezniški pogodbi naravnost primorana, nekake dokaze o srbski, Avstriji skrajno sovražni politiki.
Tudi demobllizačno vprašanje Še ni rešeno. Iz Petrograda se poroča da se sicer demobilizacija v kratkem izvrši, a mi tud' vemo, da se bo ta demobilizaja gibala v najož ih mejah in da vladajo med Avstrijo in Rusijo še precejšnje diference o načrtu, kako proklamirati demobilizacijo.
Novi grški vspehi v Epiru.
ATENE 10. (Izv.) Prestolonaslednik KonŠtantin brzojavlja iz JanJine: Dva bataljona in ena stotnija infanterije, dva od
i:
delka artilerije in oddelek kavalerije so zasedli mesto Paramytia. Med prebivalstvom vlade velikansko navdušenje. V najkrajšem času pade tudi Margariti v grške roke.
Turški mirovni predlogi.
PETRORAD 10. (Izv.) „Novoje Vremje" poroča iz Carigrada, da Je turški ministrski svet na ponovni nasvet Rusije privolit v naslednje mirovne propozicije: Turčija prepusti Drinopolje Bolgarom in koncedira mejo M dija - reka Pesva - čez Muktar pašo in od tam 9 km Južno od Drinopolja na Enos ob Egejskem morju.
Aneksija novoosvojenega grškega ozemlja.
PARIZ 10. (Izv.) Iz Aten se poroča, da namerava grška vlada v kratkem s posebnim kraljevim dekretom proglasiti aneksijo vsega ozemlja, katero so zasedle grške čete tekom vojne.
Srbi ne odstopijo Bolgarom ničesar.
DUNAJ 10. (Izv.) Iz Belgrada se poroča: Ministrski predsednik Nikola Pašfć Je iijavil, da bo Srbija obdržala vse ozemlje, katero Je osvojila tekom vojne. Bolgarskim zahievam, da bi Srbila odstopila Bolgarski de: osvojenega ozemlja, ne bo vstreženo. Vlada namerava tudi zopet podaljšati moratorij za tri mesece, Če do 16. t. m. Še ne p!ide do mirovnih pogajanj.
Podrobnosti o padcu Janjlne.
LONDON 10. (Izv.) Essad paša, poveljnik Janjinske posadke, je izjavil, da Je branil trdnjavo, dokler je bilo vsaj malo mogoče. V trdnjavi je imel 16 000 regularnih in 7 000 neregularnih čet. Turške izgube tekom 4mesečnega obleganja so znašale 7500 mrtvih in ranjenih. Trdnjava Je ko-nečno morala kapitulirati le radi tega, ker le ostala le še najskrajnejša rezerva municije in Je bil vsak nadaljni odpor brezupen. Grki so Izgubili okofu 15 000 mož* Nad 3000 Turkov je po kapitulaciji pobegnilo proti severu. Grki so poslali za njimi močen oddelek. Prišlo Je do manjše bitke, tekom katere se Je udalo 2000 Turkov, ostali pa so se umaknili v gore. Druga grška kolona Je dobila povelje, da zavzame Argyrokastron.
CARIGRAD 10. (Izv.) Do včeraj še ni prispelo semkaj uradno potrdiio o padcu Janjlne. Viada je v veliki zadregi in listom alti ne dovoli ime Janjina imenovati, da bi se ljudstvo preveč ne razburilo.
ATENE 10. (Kor.) „Agence d' Athenes« jrinaša sledeče podrobnosti o padcu utrdbe Bizani, ki Je odločil kapitulacijo Janjine. V četrtek so turške baterije na Bizani j u strahovito obstreljevale naše pozicije, posebno pa desno krilo. Naši vojaki so hrabro odgovarjali in prodrli do žične ograje. — Kar pride turški parlamenter in izroči grškemu polkovniku Joannu, poveljniku grške armade, sledeče pismo: „Obžalujem, da mi ni bilo usojeno, pasti na bojišču. Ravnokar sem dobil povelje, da predam trdnjavo Bizani, kateri poveljujem. Pripravljen sem, to povelje izvršiti. Podpolkovnik Fuad bej." Takoj nato je na utrdbi zaplapola bela turška zastava. Poročnik Tsapalos Je odšel h turškim predstražam z odgovorom polkovnika Joannu. Pred utrdbo Je grškega par-amenter|a pričakoval Fuad paša sam in ga nagovoril francosko: »Pripravljen sem, iz-
PODLISTEK.
AKTA.
Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Spisal Aleksander Doma a. — Prevel P. P.
„Ob tej uri ni več nevarnosti," Je dejal, „in če bi nas preganjali vsi Neronovi vojaki, bi nas tu ne mogli najti."
Akta se Je ozirala okoli, toda razločiti ni mogla nič natačnega. Baklja Je gorela, podpihana od zračnih prepihov, nemirno in Je le slabo svetila kakor hipni bliski, tako da so stvari, ki so bile za hip razsvetljene, zopet potonile v temo, ne da bi bilo ostalo dovolj časa spoznati njihove obrise In njihovo barvo. Polagoma so se oči privadile temu svetlikanju, plamen Je gorel mirneje in Je razsvetljeval s svojim odsevom tudi daljno okolico. Potnika sta sedaj lahfro vi dela tudi strop velikanskega obočja, nobena sapica ni segala do njiju. Tupatam sta morala stopat! med zidovi; nato sta zopet
ročiti sabljo in obžalujem, da se ne morem* več braniti. Upajmo, da postanemo kmalu1 prijatelji." Nato Je poročnik izročil Fuad beju pismo polkovnika Joannu s sledečo vsebino: .Hrabro ste se bojevali. Štejemo si v čast, da smo se bojevali s takim sovražnikom. Usoda je bila naklonjena nam. — Ob treh popoldne so Turki že odložili orožje.
Drinopolje pred padcem. — Bolgari zavzeli zopet novo utrdbo.
SOFIJA 10. (Izv.) Včeraj so Bolgari zavzeli zunanjo utrdbo Haitan Torlu pred Drinopoljem. Turške izgube znašajo 400 mož in 20 oficirjev. Turki so kmalu po padcu utrdbe skušali udreti v bolgarski tabor, a so Jih pri tej priliki vsled zmešnjave obstreljevale lastne baterije in jih okolu 200 pobile.
CARIGRAD 10. (I**.) Dopisnik „Dai'y Newsa" poroča iz Carigrada, da je poveljnik drinopoljske posadke, Šukri paša, sporočil velikemu vezirju, da se mesto ne more več dolgo braniti in da |e treba računati s predstoječo kapitulacijo.
Grško-srbska pogodba.
DUNAJ 10. (Izv.) „Re?chsposta Javlja Iz Soluna: Med Grki in Srbi Je skfenjena posebna pogodba, v kateri se Je Grška obvezala dati Srbom v Solunu v trgovsko-političnem oziru posebne predpravice tako za eksport kot za import. Grška je po po-pogodbi koncedirala tudi Srbom pri trgovskem sodišču v Solunu srbska sodna mesta.
Velika nesreča na Skaderskem jezeru.
KOTOR 10. (Izv.) Iz Piža se poroča : Na Skaderskem Jezeru se Je ponesrečila neka črnogorska ladija, na kateri je bilo 65 črnogorskih žen. 3 deklice in 4 vojaki, ki so se peljali k armadi pred Skader. Ladija se Je potopila z vsemi ljudmi bvred.
dospela do hodnikov, ki so se križali sem-intja in kjer se je izgubljala svetloba, prihajajoča od baklje, razsvetljujoče s svojim bledim odsevom vrhove belih, nepremičnih stebrov, štrlečih v višavo kakor duhovi. V tem nočnem romanju, v šumu korakov, ki so odmevali tako skrivnostno, je ležalo aekaj Žalostnega in ganljivega, ki Je pritiskalo na Aktino dušo kakor bolest. Naenkrat se Je z grozo ustavila, se naslonila ob Pavla in s prstom kazala na vrsto krst, ki so bile postavljene ob steni. Obenem sta zagledala na koncu mračnih hodnikov belo oblečene ženske, ki so kakor duhovi prihajale od nekod in so se zbirale na skupnem prostoru. Kmalu sta začula krasne glasove, podobne angeljskemu petju, ki so plavali čisti in razločni po širnem obočju. Na stebrih so bile pritrjene svetilke in so zaznamovale pot; srečala sta še več krst nego prej, sence so se boljinbolj množile in petje se je glasilo razločneje, ker sta se bližala podzemskemu mestu, čigar okolica je bila obljudena od mrtvih in živih. Tupatam sta našla po tleh raztrešene plavice in rože, ki so se bile odtrgale od mrtvaških vencev in
Vprašanje zasedenja goriškega gla-varskega mesta.
DUNAJ 10. (Izv.) Sobotni ministrski svet se Je pečal tudi z vprašanjem zasedenja meta goriškega deželnega glavarja. SLS vzdržuje kandidaturo dr. Gregorčiča oz. Fona; italijanski liberalci kandidirajo drželnega odbornika Petarinija. Ker Je pričakovati novih volitev in vlada noče motiti kompromisnih pogajanj med laškimi in slovenskimi klerikalci, se je vlada odločila, pustiti gla-varsko vprašanje do konstituiranja novega goriškega dež. zbora, nerešeno.
Ogrski ministrski svet
BUDtMPEŠTA 10. (Kor.) Danes ob 11 dopoldne se je vršila seja ogrskega ministrskega sveta, katere se Je udeležil tudi nonolmenovani naučni minister Bela pl. Jan-kovies. Odsoten je bil le brambni minister Hazay, ki se mudi sedaj v Karlovih Varih. Ministrski svet je razpravljal o tekočih vprašanjih. Seja Je trajala do 2 popoldne.
Angleška doljna zbornica. Prestolni govor. — Asquith o mednarodnem položaju.
LONDON 10. (Izv.) Kralj Jurij Je danes otvoril spodnjo zbornico s posebnim pre-stolnim govorom, v katerem Je izvajal: „Anglija živi v prijateljskih odnošajih z vsemi državami. Meseca decembra je prišlo do premirja med Turčijo in balkansko zvezo, nakar so se pričela mirovna pogajanja v naši prestolici, v Londonu. Obžalujem, da ni prišlo do sporazuma in da se vojna Še
ki so tu brez zraka in brez solnca žalostno venele. Akta |e pobrala te cvetice, uboge otroke solnca, In jih je spletla v venec brez von|a, kakor da bi bila otela iz razvalin vničene sreče upanje na boljšo bodočnost. Slednjič sta dospela po nekem ovinku v širno dvorano, prirejeno po vzoru bazilike, razsvetljeno od svetilk in od bakelj in oživljeno od moških, žensk in otrok. Skupina mladih deklic, zavitih v dolge, bele pajčo-lane, je prepevala slovesne zbore, ki so odmevali po oboču in ki jih je bila Akta čula že prej. Pred zbrane vernike Je stopil duhovnik, da bi opravljal službo božjo. Ko je stal pred oltarjem, se |e naekrat ozrl in Je dejal začudeni soseski:
„Med nami |e nekdo, ki Je vrednejši od mene, da vam oznanja božjo besedo, kajti Cul Jo Je naravnost iz ust sinu božjega. Pavel, stopi sem in blagoslovi svoje brate 1"
Vsa soseska, ki jej je bil Pavel že davno obljubil, da pride, Je pokleknila. Akta, poganka, je sledila temu vzgledu, in bodoči mučenec je stopil pred oltar.
Bila sta v rimskih katakombah.
vedno nadaljuje. Velevlasti se trudijo ohraniti mir in so poga|an[a dovedla že do ztlo velikih vspehov. Upam, da bodo velt^ils v kratkem tudi pospešile konec balkanske vojne.
Po kraljevem govoru se je pričela debata, pri kateri se je oglasil k besedi tudi ministrski predsednik Asquith In z ozlrom na zunanji politični položaj Izjavil:
„ Veseli met da zamorem konstatirati, da je veleposlaniška konfertnea rešila dve zelo važni točki: Vprašanje jadranskega ozemlja in srbskega gospodarskega deheda na Jadransko morje je rešeno. Glede Albanije so se velesile soglasno Izrekle za avtonomijo Albanije pod evropsko kontrolo in garancijo. V eni ali dveh točkah, ki r>a nista žlvljenskl vprašanju še nI prišlo do sporazuma In so potrebna še nova pogajanja. Diplomatlčna grupacija velesil ostane nespremenjena, a odnošajl med posameznimi skupinami se očivtdno boljšajo.
Vojna nevarnost na Daljnem Vztoku
PETROGRAD 10. (Izv.) Časopisi pri-našajo vznemirjajoče vesti z rusko-kltajs' e meje in zatrjujejo, da pride spomladi čis o gotovo med Rusijo in Kitajsko do vojne.
Tiszova misija končana.
BUDIMPEŠTA 10. (Izv.) Grof Tisza se poda takoj, kakor hitro sprejme zbornica nov poslovnik, na Dunaj in bo baje izjavil cesarju, da smatra svojo misijo za končano in zato odstopi kot predsednik zbornice. V opozicijonalnih krogih prihaja zopet na površje struja, ki hoče, da se vrne opozicija v zbornico in z novimi škandali opozori jasnost na zadnje dogodke v parlamentu.
Pariški občinski svet za triletno vojaško službovanje.
PARIZ 10. (Iz7.) Pariški občinski s-et je sklenil resolucijo, v kateri poživlja v!a:!ov naj reši predlogo glede uvedbe triletnt^a vojaškega službovanja nujnim potom.
Strahovita eksplozija na Angleškem.
LONDON 10. (Izv.) V Ardeeju je eksplodirala dinamitna tovarna tvrdke Nobel. Sest Ijudij je bilo ubitih, 7 težko in mnogo lahko ranjenih. Vsled eksplozije se je več hiš popolnoma zrušilo. V bližnjem me'tu Irvienn je eksplozija napravila cgromr.o Škodo.
Znižanje dobe vojaške obveznosti v Rusiji.
BERLIN 10. (Izv.) Po poročilih nemških listov namerava Rusija znižati dobo za vojaško obveznost za tri mesece. Na ta način se bo število ruskih rekrutov zvišalo za 115.000 na leto.
Revolucija v Mehiki.
NEW-YORK 10 (Kor.) Iz Mehike prihajajo poročila o vstaji na raznih krajih dežele. Uporniki se pripravljajo na napad na Agua Prieta. Vlada je odposlala na mejo 8000 mož, da prepreči spopade z ameriškimi vojaki.
Zanimive odredbe Wilsona.
BERLIN 10. (Izv.) Iz Washingtona se poroča: Novi predsednik Unije, Wiiscn, je odredil, da se v beli palači v Washiag-tonu pri nobeni prireditvi ne sme točiti alkoholnih pijač. Noben žurnaiist ne sme palače tako dolgo zapustiti, dokler ni debil na vsa vprašanja točnih in jasnih odgovorov.
XIII.
Bilo Je celo mesto, ki se Je razprostiralo pod površino drugega mesta.
Kakor znano, so tvorili katakombe cb-širni, zapuščeni kamenolomi. Ves Rim s svojimi hišami, palačami, gledališči, kopališči, cirkusi In vodovodi je nastal kamen za kamnom iz njih. Tvorili so takorekoč r e-govo naročje, ki je rodilo mesto Romula in Šcipijona; toda od Avgustovih časov, ko se je moral navadni kamen umakniti mr&mcr,u, niso po teh širnih hodnikih več odmevali koraki delavcev. Cesar si je raje presk<bel babilonskega potfirja, tebanskega granita in kerintske kovine. Velikanske jame, razprostirajoče se pod Rimom, so ostale zapuščene, samotne in pozabljene, dokler jih ni zopet obljudilo nastajajoče krščanstvo, ts;no in polagoma. Najprvo so rabile za svetile, nato ket pribežališče in slednjič |e nastalo celo mesto.
(Dalje)
Ftran IL
„EDINOST*' St. T#.
V Trstu, dne 11. marca 1913
Papeževa bolezen zelo opasna. zbirati podporni sklad, ki ga poročilo ztlo
DUNA] 10. (Izv.) Navzlic porodom	člf°®tv0®- ... . .
oficijoznih listov, da je papeževb zdravje^	M™**» ^S^jL^
zadovoljivo, se širijo tu vesti, da je papež P3S*a 253' PreieI ilh Pa 254. Pravovarstveni
precej nevarno bolan in da je računati tudi so wu
z eventuelao smrtjo.
Druitvo Jugoslovanskih železniških nradnlkov.
V	nedeljo popoldne se je vršil v Sokolovi telovadnici IV. redni občni zbor „Društva jugoslovanskih železniških uradnikov". Udeležba je bila naravnost izborna, kakor še nikdar doslej. Navzočih članov je bilo 64 članov, s pooblastili zastopanih pa je bilo 119 članov.
Zborovanje je otvoril društveni predsednik g. Crnigoj, konstatiral sklepčnost in pozdravil navzoče, nad nlimi pred vsemi najoddaljenejše, zlasti g. Vugo, ki je prispel iz Mori na juž. Tirolskem in dva tovariša iz Spod. Dravograda. Ker se vrši istočasno občni zbor „Zveze Jugoslovanskih železničarjev", predlaga predsednik, da se sporoči ZJŽ pismen pozdrav občnega zbora. Občni zbor le pismeno pozdravil drž. poslanec dr. Ravnihar. Za overovatelja zapisnika sta bila imenovana gg. Leitgeb in Novak.
Predsednik se je v svojem nagovoru spominjal zgodovinsko pomembnega časa, v katerem se vrši letošnji občni zbor, v času vsestranskega boja Jugoslovansiva za obstanek. Prišel je nato na društveno delovanje. Društvo se nahaja v vsestranskem razvoju in potrebuje vsega zanimanja članstva, ako hoče v resnici napredovati. Vkljub silnim težavam in mnogoštevilnim nasprotnikom pa se je društvo v zadnjem letu lepo razvilo, vkljub temu, da veliko število slovenskega železniškega uradništva išče zavetja v drugih, nasprotnih društvih. Zlasti pri Južni železnici |e mnogo takih, zlasti uradnikov statusa III, ki so po prestopu iz poduradnlškega v uradniški stan ostali v svojih prejšnjih nemških društvih.
Poudarjal je nadalje, da je zelo obžalovati, da društvo nima parlamentarnega zastopstva, ki bi vsestransko podpiralo njegovo delovanje. Omenjal je društvenega glasila, za katero predlaga odbor, da se prihodnje leto izdaja tudi dvakrat na mesec, Z drugimi slovanskimi železnlčarskimi organizacijami, ki so zvezane v Ligi, je društvo ▼ prijateljskih stikih.
Društveni tajnik g. Korošec je poročal, da je bilo preteklo leto mučnega, notranjega, organizatoričnega delovanja. Tekom leta se je deloma izvedlo izenačenje trdot, povzročene po uvedbi avtomatike. Izvršiti pa se Je hotel napad na vožnje ugodnosti, a ker je bilo železničarstvo solidarno, so se železniške uprave vdale in so vožnje ugodnosti zopet zagotovljene za nadaljnjih deset let Državni zbor Je za enkrat odklonil 17raili-Jonsko zahtevo; kedaj dobi železničarstvo te poboljške, ni mogoče reči.
Poročilo graja nadalje zlasti one jugoslovanske železniške uradnike, ki so člani nemškega „Eisenbahnbearaten-Vereina", ki pristopajo tja, kjer jih nočejo. Od uradnikov statusa III. pri južni železnici nI niti eden član društva. Krivo temu je pač neume-vanje stanovske organizacije, kajti vse narodne organizacije so vendar v stanovskih zadevah združene v „Koalicijo", kjer Ima vsako društvo le en glas, pa nal ima članov, kolikor hoče. V narodnem oziru pa more braniti slovenskega železničarja le slovensko |ugoslovansko društvo.
V	nadaljnjem graja poročilo one člane, ki neredno plačujejo članarino potem pa članstvo sploh, ki se zelo malo zanima za društveno glasilo, in one člane, ki se zanimajo za druge organizacije, za svojo pa ne.
S prostovoljnimi doneski se je začel
Poročilo omen|a „Ugine* delovne konference na Dunaju, katere so se udeležili zastopniki centrale in podružnic.
V zadevi personalne komisije južne železnice je društvo z ozirom na postopanje „Siidbahnvereina" na stališču, na| odstopi sedanja personalna komisija in se izvoli nova po kompromisni listi.
Poročevalec omen|a nadalje popolnoma neprimerno razmerje med slovenskimi in neslovenskimi uradniki v naših deželah. V področju tržaškega ravnateljstva državnih Železnic bi moralo biti 328 uradnikov Jugoslovanov, je jih pa le 136; nasprotno pa Je 285 Neslovanov, od teh 255 Nemcev, dočim bi smelo biti le 93 Neslovanov in med njimi 13 Nemcev.
In temu fe krivo naše ljudsko zastopstvo, ki se nič ne briga za to, dočim pa se Nemci hvalijo, da so s svojimi zastopniki lahko zadovoljni, celo tudi na — Kranjskem. Kako je pri nas, kaže najbolje Gorica, kjer se je po nemških železničarjih ustanovila krepka nemška kolonija. Tu |e treba nujne odpomoči.
Končno poziva poročilo h krepkemu, služnemu vztralnemu sodelovanju v društvene namene. Poročilo je bilo sprejeto s splošnim odobravanjem.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Leitgeb Tone, povzemamo, da je društvo imelo v poteklem društvenem letu prejemkov K 11.721-30, izdatkov pa K 11.135 88, torej K 585 42 preostanka. Med prejemki znaša članarina K 3899 54, med izdatki pa upravni stroški K 861 12, društveno glasilo pa K 2030*02. Skupnega denarnega prometa Je bilo K 22 857.18.
Pri centrali Je bilo vplačane članarine K 1448 84, pri ljubljanski podružnici K 1253 60, zidan moški K 788*20 in jeseniški K 408 90.
Bilanca izkazuje K 3209 05 aktiv, med temi naloženega denarja K 1733 32, inventar K 192 60, zaostala članarina 391 84, dolg za inserate K 305*87 in ostanek v blagajni K 585 42. Po 5% odpisu na inventarju in 20% na članarini znaša čisto društveno premoženje K 3117 05.
Ne predlog pregledovalcev računov gg. Repfča in Knafelca se je podal odboru ab-solutorij, blagajniku pa se je izrekla posebna zahvala.
Pri nadaljni točki, volitvi odbora, je bii izvoljen per acclamationem sledeči odbor:
Predsednik: Černigoj VencesSav, podpredsednika : Dolicar Josip, Podbregar Josip, odborniki: Braz Ivo, Irgolič Anton, Korošec Josip, Kotnik Fran, Leitgeb Anton, Lisec Rudolf, Novak Ivan, ValentiČ Anton, Vidic Rudof, Zupanič Dragotin ; namestniki: pl. Hlllmayr Karel, Košuta Martin, Lavrenčič Hilarij, Premrou Vladimir, Železnikar Josip ; računska preglednika: Knafeic Alojzij, Repič Fran; namestnika: Bandel Ivan, Rome Martin.
Nato Je bil spiejet predlog, da se društveno glasilo, „Časopis Jugoslovanskih železniških uradnikov", izdaja tudi tekoče leto po dvakrat na mesec.
Mesečna članarina se je določila zopet na K 1*40 za tekoče leto. Podružnicam se je določilo, kakor doseda| 20% sprejeta članarine v lastno uporabo.
Interesantna je bila nadaljna točka dnevnega reda „Naše društveno delovanje in politične razmere na Slovenskemo kateri je poročal g. Černigoj. To poročilo priobčimo v celoti.
Drastično je očrtal preganjanje slovenskega uradnika, nameščenega na narodnem obmejju, g. Rogljič, katerega končni nasvet je bil: slovenski uradnik v nemškem kraju naj Javno pošilja prispevke Družbi sv. Cirila in Metoda, pa bo gotovo premeščen na — Kranjsko 1
Naravnost nesramno Je bilo postopanje nemških tovarišev proti pristavu g. Pabituv Celju. Pisali so pismo ravnateljstvu, da zaradi njegovega narodnostnega delovanja ne morejo več delati službe žnjim. In kot Nemci so figurirali: Vladimir Prelog, Kučera, Sobo tka in Pour (rojen Gorenjec). O tej stvari izpregovorimo obširneje.
Prave škandale |e še nadalje omenjal g. Vargazon, ki je pokazal, kako nemški „Volksrat* uporablja najgnusnejša sredstva, da bi spravil slovenske uradnike iz Spodnje Štajerske.
G. Kotnik je ostro grajal nemško dopisovanje občinstva z železniškimi uradi.
K besedi so se oglasili še drugi zborovale! in končno |e bil sprejet predlog, da nMi?UMf nrn	se Predsednikovo poročilo, ki ga tudi mi
umevm KLU:	priobčimo v celoti, dopošlje vsem |ugoslo-
Posuetouanje o predpripravah za KSarffs? bližajoče se občinske volitve. ST^JSMSTlSJ^
Opomba. Kdor želi vabilo, naj se priglasi Ie Pfedsedaik zaključil ta tako imenitno Vabljeni smejo druge privesti s seboj. I g«
Pozor!
Politično društvo „Edinost"
sklicuje
mirni zaupnikov
tržaške okolice
za prlhodnle občinske uolltue
za nedeljo, dne 16. marca 1913
ob 10 dopoldne
v „Narodnem domn" v Trstu.
Danes Je zadnji dan za naročitev volil-skih imenikov. Naročujejo se pri mestnem stat. anagrafičnem uradu v ul. sv. mučeni-kov 4, najpozneje do 1 popoldne. Po zanesljivih informacijah bodo stali približno po 7 do 10 kron posamezni iztiski, obsegajoči volil ski imenik za vse okraje in razrede. Ponovno se priporoča volilcem, naj naročijo, kdor premore omenjeni izdatek, vsaj po en iztisek volilskega imenika, ki je tudi za pozneje precej poraben kot naslovna knjiga in za podobne svrhe. V roku daljnjih 8 dni, do 19. t. m., je položiti pri istem uradu 50*/t približnih tiskovnih stroškov za vsakeksem-plar.
Za soboto ob 8 zvečer se sklicuje sestanek zaupnikov iz mestnih volllskih okrajev v svrho organizacije za bližajoče se volitve.
Za nedeljo ob 91/, predpoldne je sklican enaki sestanek zaupnikov iz okolice.
Oba sestanka se bosta vršila v Narodnem domu.
Kdor ne prejme vabila in želi sodelovati, naj se priglasi direktno ali potom društvenih odbornikov pri predsedniku (Nova ul. 11 I) ali pri tajniku (Galatti|eva ul. 20 II — pri gg. dr. Siaviku in Gregoriau).
Zaupniki lahko privedejo na sestanek še druge, za katere Jamčijo in katere morajo priglasiti pri vhodu.
Zaupniki po okolici na) vsekakor najpozneje do nedelje konstituirajo volilne odseke za posamezne volilne, oziroma tudi za posamezne kraje.
V mestu se organizacija izvrši tekom tega tedna. Toplo se že sedaj apelira na volilce, naj bodo pripravljeni na vsak poziv, in na mladino, naj se pri onem delu, katero lahko opravlja pod odgovornim vodstvom In brez nevarnosti za se, postavi v službo naše skupne narodne stvari.
Pol. društvo Edinost.
Domače vesti.
zakonom, pač pa je — avstrijsko! J Nu, ta zakrknjenost birokraci|e napram stremljenj« našega naroda je že znana in stara. Navajeni smo je| že, kakor se človek privaja vsaki — nadlogi, da jo slednjič prenaša kakor neizogibno zlo. Jeza pa spopada človeka, če čuje drugi Izgovor, ki ga je moral čuti opl našlnec v gornjem slučaju, da namreč — slovenskih tiskovin nimajo 1 Saj to je ravno, gospoda I V tem ravno je vaš greh! V tem vidimo mi zli namen! Ta izgovor vas ne razbremenja, ampak obre-menja. Iz dejstva, da si niste poskrbeti slovenskih tiskovin, izhaja namen zapostavljanje našega Jezika, se kaže namen kršenja v zakonih tudi našemu Jeziku zajamčene enakopravnosti tudi na v s e h c. kr. uradih!!
Na postaji južne železnice mrze uradniki našo narodnost in nočejo poznati našega |ezika. Tako |e bilo od nekdaj in |e še danes vkljub dejstvu, da ta železnica — od Adrije do tam gori ob nemško-slovenski jezikovni meji — teče Izključno po slovenskih tleh: blizu 300 kilometrov. Torej nekako polovica vse južno-železniške črte. Ta železnica dobiva torej iz slovenskih žepov velik del svo|ih dohodkov.
Dne 6. t. m. je hotel nekdo na postaji Južne železnice oddati sodček jestvin kakor brzovozno blago. Naslov In vozni Ust sta bila slovenski napisana. Poslujoči uradnik Je pa napisal v potrdilo: Speisewaaren t Temu se je našlnec uprl. Uradnik pa ni hotel odnehati. Vemo, da je za uradnika stvar nekoliko sitna radi dejstva, da je notranji poslovalni jezik Južne železnice nemški in ker treba hkratu napraviti 4 odtise za stranko in za upravo. AU klasično je, kako je uradnik opravičeval svoje postopan|e. Menil Je, da ne more slovenski napisati, ker bi bilo to naperjeno proti — vladi I! Mari Je — za božjo voljo — postopanje pri takem podjet|u urejevati po kurzu vladne — politike ? I In proti čemer moramo najodločneje protestirati, je način, je neuljudnost, da osornost, ki je v rabi proti slovenskim strankam. Ko je namreč naŠinec ponovil svojo zahtevo je uradnik, mesto da
Umrl je po kratki bolezni strokovni učitelj kmetijske šole na Grmu An t on-bi uljudno poučil Človeka, zakaj da mu ne
Planinšek v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novemmestu. Pred nastopom službe na Grmu je bil pokojni tudi nekaj časa popotni učitelj za kmetijstvo v Sežani. Pogreb bo danes popoldne ob 4 in pol. Blag mu spomin!
Ali je v živo zadela „Edinost", ko
more ustreči, zarjovel nad njim in mu zagrozil, da ga izžene s pomočjo reda r j a!! Niti uljudne besede nimajo za slovensko javnost. V tem pa se kaže — sovražtvo.
Ustanovni občni zbor Ciril-Metodove podružnice v Kolonji, ki se je vršil prel-
je poročala, da slovenski postni propovednik j šnjo nedeljo v prostorih „Konsumnega pri Sv. Antonu novem politizira na propo- j društva" v Kolonjf, je bil mnogošte?ilno vednici. Evo, kaj nam piše mož, ki je bil: obiskan. Po običajnem nagovoru predsednika v nedeljo, dne 9. t. m. pri popoldanski • g- Josipa Muhe in pozdravu predsednice postni oropovedi v tej cerkvi. Piše nam : ; M. Krušičeve je sledilo poročilo tajnika „Gospod propovednik je udarjal po g- F- Pirjevca o delovanju pripravljalnega narodnih Časopisih, češ, da ne pišejo dru-;odbora, ki je zares častno rešil svojo nalogo, gega, nego samo o narodnosti. Dan na dan Nato je poročal blagajnik g. Anton Čevnja, samo: narodnost je v nevarnosti, pišejo pa • da |e v tako kratki dobi podružnično pre-obenem bolj ali manj prikrito proti sveti\ moženje narastlo na K 176 50.
katoliški veri. In med temi časopisi je tudi — lažnjiva, nesramna „Edinost", Poglejte, dragi kristjani, katoličani, ta o m a-
Nato je sledila volitev novega odbora, v katerega so bili izvoljeni sledeči gg. : predsednik Ivan Richter, njegov namestnik
z a n a „Edinost" piše, da sera jaz pridigal Anton Vetrik, tajnik Fran Pirjevec, namestnik preteklo nedeljo o politiki. Vidite, dragi Leonard BlažiČ, blagajnik Anton Čevnja,
kristjani, kako laže ta nesramna »Edl-
namestnik Josip Richter ; odborniki: Josip
K obilni udeležbi vabi
ODBOR,
nost". Dalje piše, da sem vam Jaz prepo- Muha, Fran Botagelj, Dragotin Kodrlč; vedoval hoditi v „Balkan"! Vidite, kako za ženski odbor: predsednica Marija Kru-lažejo ti liberalni časopisi! Kaj hočejo, da šičeva, namestnica Julija Blažičeva, tajnica bi priporočal „Balkan", kjer je krona vsaki Marija Joštova, biagajničarka Franica Uc-veselici ples ? In to je pisala oziroma je \ marjeva; odbornice: F^anja Kerpanova, podpisana neka služkinja. Žalostno!	. Marija Richterjeva, Ivanka Stoifova.
Vidite, dragi krist|ani, kako me napa-1 ™ slučajnih predlogih se je oglasil za dajo. Toda to me šele veselil" — In po- besedo g- Gerraek, ki je navzočim s svojo trkal se je po prsih. — „Jaz imam vzlic prepričevalno besedo dokazoval pomen io temu polno cerkev poslušalcev!" Dostavil koristi te podružnice in poudarjal, da sedanji je še, da ni nikjer, ne na Koroškem ne na odbor čaka še mnogo, mnogo dela in skrbi. Štajerskem toliko brezvercev, kakor v Trstu.; da pa se, ko je toliko navdušenosti Mislimo, da lepim besedam gospoda pro- raed navzočimi in se je v tako kratki dobi povednika ni treba pripominjati prav ničesar,' posrečilo kolonjskim rodoljubom doseči že da ga že sama karakterizlrajo dovolj jasno tako velik uspeh, posreči novemu odboru in natančno. Če je naš listlažnjiv, gotovo tudi končni cilj — odpretje otroškega omazan in nesramen zato, ker i vrtca.
je pisal resnico, kakšen mora Po končanem zborovanju se je vršila biti šele tisti, ki govori s propoved-. domaČa zabava, pri kateri se je nabralo za niče — neresnico t	podružnico K 26 50.
Za prihodnjo nedeljo pričakujemo, da Za podružnico so darovali: Ferluga bo gospod propovednik utajil zopet to, Josipina K 1—, $vogel| Franja 20 vin., kar je govoril to nedeljo itd. Da pa le ne Cok Josip 30 vin., Rončelj Josipina 40 vii, zaide predaleč, pošljemo prihodnjo nedeljo Rončelj Ana 40 vin., Rončel| Josipina 40 vin., našega posebnega poročevalca k postni pri- Mitkovičeva Ana 30 vin., Uršič Josipina digi, da nam bo natančno poročal o more- 20 vin., Rebek Tereza 60 vin., Rončelj bitnih ponovnih napadih na našo narodno Ivanka 20 vin., Petelin Ivanka 40 vin., Tark delovanje In naš Ust.	1 Anica 40 vin., Marjan Ivanka 40 vin.
O zapostavljanju našega jezika1 Damski večer v Slovanski Čitalnici v uradu „namestništvenega svetovalca" po- bo vršil v soboto, dne 15. marca. Spored sebno v stvareh vojaške takse je bilo že obsega prolog, razne glasbene točke, veselo-opetovano govora v tem listu. Tako je igro» buffet, ples s kotil Jonom in prosto zopet dobil neki Slovenec pod št. 15 z da- zabavo. Program izvršujejo izključno dru-tumom od 7. 3. italijanski poziv. Zahteval štveni člani. Za ta večer, ki ga prirede goje slovenskega, posebno nagiašujoč, da hoče spodične članice naŠege društva, vlada pov-napraviti slovenski rekurz. V odgovor so sod veliko zanimanje. Pričakovati je tore|, mu bili seveda — kakor navadno — tisti da ne bosta obisk in uspeh „daraskega večera" jalovi izgovori, češ, da saj zna italijansko.' nič manjš«, kakor je bil lansko leto pri To Je ravno karakteristično za stališče, ki »Amerikanskera večeru", ki so ga takisto je zavzemljejo mnogi birokrati napram na- priredile gospodične. Posebna vabila se ne šemu boju za enakopravnost našega jezika, bodo izdajala.
Zato torej, ker se naši ljudje trudijo z uče-i Plesna akademija za one, ki hočejo njem drugih Jezikov, naj se odpovedujejo postati dobri učitelji plesa, se otvori v krat-pravicara svojega jezika!! Za vrlino — kem, če se priglasi zadostno število. — kazen! To je stališče, ki gotovo ne odgo- Pojasnila daje gosp. Ivan Ume k, ulica Ce-varja ne načelu pravičnosti, ne državnim c Ha št 4.
f Cevljarnica »Alla Sartorella" - Trst
'	fummi v»ocmli.»> i......u miiiihm imri
Velik* izberm TsaktTriuu^ 6** Ijtv
za molk«, f«n«k« In itnl Izvrstno In IT CENI ZMUUIL
I
LJSJ
▼ Trstu, dne XI. marca 1913.
..EDTNOST" It 70
tkren HI.
Vrdeiski »Sokol* priredf prvo nedeljo t aprilu peŠizlet v Bor št. Ker taki iileti krepe telo, osvežajo duhu in tudi pospešuJe|o bratstvo — ta temelj sokolske organizacije —, je želeti, da se sestre in bratje polno-itevilno udeleže te prireditve. Sploh naj bi sokolska društva obračala še večjo pozor-■ost tej strani delovanja. Opozarjamo še, da bo ta peŠizlet spojen z veselico v Borštu. Spojeno bo torej koristno s prijetnim. Zbirališče in ura odhoda se objavita pravočasno.
Sestanek zaupnikov sa volitve v mestnih okrajih se bo vršil v soboto, 15. t. m., ob 8 zvečer, v Narodnem (flomu.
Kdor želi vabilo, naj se priglasi. Vabljeni smejo druge privesti s seboj.
Politično društtO „Edinost".
Odbor »Delavskega konsumnega društva" pri Sv. Jakobu v Trstu se zahvaljuje tem potom urarju g. Rajmundu Bizjaku za lepi dar, ki ga je blagovolil nakloniti omenjenemu društvu. Ta dar obstoji iz velike in lepe stenske ure, ki je res v najlepše okrašenje pivnice. Kakor mnogo naših, tako tudi g. Bizjak, ne obvladuje našega jezika, vendar čuti in misli z nami, zato ga pa tudi toplo priporočamo vsem članom in drugim našincem. Gospod urar Bizjak ima svojo delavnico v društvenih prcstorih.
Dr. Dinko Tecilazić, zdravnik za otroške bolezni je te dni prevzel svoje delovanje in ordinira od 2 do 4 popoldne v Trstu, ulica Stadion št. 6, I. nadstr.
Iz Trsta v Jakin in Rim in nazaj. Paroplovna družba D. Trlpcovich & Comp. v Trstu, ki je kupila od Lloyda parnik .G r o f W u r m b r a n d", ga je popolnoma na novo opremila in belo pobarvala, da je čisto podoben jahti, začne z jutrišnjim dnem s tem parnikom redao brzoplovno vožnjo med Trstom in Jakinom. »Grcf Wurmbrand* bo odhajal vsako sredo ob 7 zjutraj iz Trsta in bo prihajal v Jakin ob 3 30 popoldne. Iz Jakina se bo vračal isti večer ob 9 in bo prihajal v Trst ob 6 zjutraj. Prevoz se torej izvrši v 8 in pol do 9 urah. Ker vozi vlak iz Jakina v Rim pičlih 7 ur, Je mogoče torej priti iz Trsta v Rim v 17 urah, pri čemer so že všteti postanki, dočim je z vlakom iz Trsta v Rim treba 18 do 19 ur nepretrgane vožnje.
Sliko o krvavi drami v rr.iljonarski
Sliši na Dunaju, kjer Je ustrelil odpuščeni knjigovodja Altmann svoje 3 svake BergerJe, prlodčuje ta teden »Slovenski Ilustrovani Tednik«. Nadalje še priobčuje 19 slik in sičer: Najmlajši avstrijski prestolonaslednik; arnavtsko orožje, prva ženska sodnica E. Wilkensonova ; kolajne na zmagoslavje balkanskih narodov, zimski Šport v Bohinju (3 slike); dolina reke Strume v Macedoniji; dirka letala z avtomobilom; umazano perilo „vitežkih* Madžarov (2 sliki); novi poveljnik avstrijske mornarice Haus; starodaven kip, ki je vreden 3 miljone; lesni semenj na Ce-tinju; srbski narodni okraski; revolucija v Mehiki; zmrzla ekspedicija pri Spitzbergih. — Kakor Je že iz tega razvidno, je vsebina zelo raznovrstna in je »Slovenski Ilustrovani Tednik" zelo zanimiv. Razširjajte ga.
Slovensko gledališče.
Dolarska princesa.
Opereta v treh dejanjih. — Uglasbil L e o F a 11.
Fall se je v svojih operetnih delih precej daleč oddaljil od drugih operetnih kom-ponistev, in dasiravno mu marsikje daje libreto ugodne prilike za ono običajno operetno razposajenost in razkošnost, je vendar ostal povsod umerjen, povsod na zlati srednji poti. In prav to je gotovo povod, da njegove operete radi poslušajo celo tisti, ki sicer prav tako radi zaničljivo zmajujejo z ramami, če le zaslišijo, da se imenuje opereta. Originalnosti Fallu ne bo odrekal nihče, prav tako pa tudi ne melodijoznosti, hi marsikatera točka iz njegovih operet se po pravici ceni kot pravi glasbeni biser.
„Dolarska princesa" je i po tekstualni i muzikalni vsebini delo, hi si je v najkrajšem času osvojilo vse operetne odre, in našemu gledališču je le v čast, da je tudi .stopilo ž njim pred naše občinstvo.
Nekoliko v zadregi je bilo pač res vod stvo, ker mu Je skoraj v zadnjem trenutku spletkarjenje, kakršnega ne manjka pri nobenem gledališču in po katerem stopa torej tudi naše kot enakovredno v vrsto ostalih, odneslo par moči, ki so imele že določene uloge, toda znalo si je pomagati: poleg premagane trenotne težave je podalo občinstvu še drug »bene", dva gosta, ki sta, kakor je pokazala predstava, prav izborno ugajala občinstvu.
Glavni ulogi Allce in Fredy ste bili v rokah domačih moči gce Thalerjeve ?n g Iličiča. Priznati jima |e treba, da nista le storila svoje polne dolžnosti, temveč da staj se posebno v nekaterih točkah odlikovala prav izredno. Omenimo naj le duet v prvem 1
d farju, duet v drujern dejanju ob pisalnem stroju, izborno Igro g.ce Thalerjeve v onem prizoru, ko izbruhne Alicina ljubosumnost, in prav tako v končnem prizoru drugega dejanja. Naravnost sijajen Je bil končni duet. G. liičič je tupatam kolikor toliko pretiraval v mimiki, ki Je izražala tako bolj odvraten prezir nego pa nadkrilje-vanj? moške samozavesti nad Žensko samovoljo. Občinstvo Je oba odlikovalo z Živahno pohvalo.
Pl. Schlicka Je pel gosp. Lubin, prvi operni in operetni pevec osješkega gledališča. G. Lubin Je bil pač nekoliko utrujen, kar je lahko umljivo, saj je pel v operi prejšnji večer v Opatiji in potem po utrudljivi vožnji nastopil pri nas, a vzlic temu Je pokazal, da je prav tako izboren igralec, kakor je dober pevec, kvečjemu da morda pripomnimo toliko, da je njegov polni obsežni, dobro izšolani, gibki tenor v splošnem primerneji za opero nego opereto; v .Do-
larski princesi", kjer zahteva Schlickova uloga enako dobrega igralca kakor pevca, pa je bil g. Lubin ves na svojem mestu in je tudi rešil svojo nalogo vse hvalevredno. Kakor ga Je z veseljem pozdravilo naše občinstvo ob njegovem prvem nastopu, ga sprejme gotovo Še s tem večjim ob njegovem prihodnjem.
Daisy g.ce Lepuševe zasluži v pevskem in igralskem ozlru neprikrajšanega priznanja. Podala Je z Lublnovim Schlickom parček, kakšnega bi prav radi še mnogokrat viaeli na našem odru. Omenimo naj le oni srčkani duet o »kontraktu" v drugem dejanju, in reminiscenco v tretjem. Občinstvo tudi ni štedilo z odobravanjem, priznavajoč res uspelo ustvaritev.
G ca Micika Hervojlćeva, su-breta Osješkega gledališča Je temperamentna pevka in igralka. Njen glas ni ravno naj-obiinejŠi, toda prijeten, prožen in pevka ume prav dobro razpolagati ž njim. Kot igralki jej je treba priznati veliko rutino, in plesalka je izborna. Uioga Olge jej sicer ne daje preveč prilike, da bi mogla pokazati svoje zmožnosti, a podala je Olgi pristno šansonetko, z vsemi njenimi vrlinami in napakami. Poslušalstvo jo je odlikovalo z živahnim ploskanjem.
Prav dobra Je bila trojica Dragutinović (Couder), Rajner (Tom) in Boleslavski (Dick). — Pohvalno naj posebno omenimo zadnjega, ki je prvikrat nastopil v pevski ulogi in jo izvedel z najboljim uspehom.
O g.e Dragutinovićevi v ulogi Miss Tompsonove velja, da je bila to kreacija, tako izborno izdelana, da si bolje ne moremo misliti. Vsa časti
Zbor je bil tupatam nekoliko nesiguren, a je, če izvzamemo nejasnost moških gla-' sov, izvršil v splošnem svojo nalogo za silo dobro. Nastopu „Kozakinj" je manjkalo vaj, prav tako pa tudi ensamblskim nastopom, kjer smo pogrešali umevanja skupnosti.
Orkester je bil dober in Je treba izreči kapelniku g. Poliču odkrito priznanje na njegovem energičnem vodstvu.
inscenacija Je ;bila čedna. Obisk prav
dober.	—r.
*
* *
Prihodnja repriza operete „DOLARSKA PRI^CEZINJA« bo v četrtek.
^""mT i)maiinminsifi nwm \rmr - sacrc;it^^
v	_ SOUDNO: n : ELEGANTNO
V N ZMIRNIH C1NAM "H
POHIŠTVO
RAFAELE ITAUA
1HI? - VIA MALCANTON - TRtf
Mnenje a. dr. J. Mu, zdravnika v CDaarajnu.
Gosp. J. SBRRAVALLO
Trat.
Vaše ŽELEZNA!O KINA VINO SERRAVALLO, priznane kakovosti, se samo hvali In vsak zdravnik ga vedno rade volje predpisuje v navedenih slučajih bolnikom, ker ono je ravnotako uspešno, kakor prijetno pri uživanju.
WAGRAJN, dne 8. junija 1911.
Dr. MAYR.
B Trmt,
mL cajs]
Vi
Napredek vede!
N.jenergiČnejše in gotovo se idravi sifilis s svetovnim sredstvom
= IORTJBIN GASILE =
Stotine zdravniških potrdil potrjqje, da se uretralna zožena, prostatitis, uretritis in meh. <■ _ * i . katarji korenito ozdravijo s 40HI6vl UJ18116
Konfeti Čamile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti telo nevarnih cevk (Šilinge), popolnoma odpravljajo in ublaiujejo pečenje in pogosto uriniranje ; edini korenito ozdravijo uretralna solenja (pro-statitis, uretritis, cistitis, mehurae katarje, kamen, nesposobnost sa zadržavanje urina, sluzaste tokove itd — Škatlja konfstijev Gasile K 4-—.
Jorabin Čamile, najboljše protisifilitičao in poiivljsjoče kriffiatilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti eifilidi, anea^i, impotenri, kostoboli, ishias, vnetju iles, poltnim madežem, izgubi semena, polucijau, spazmatoroi, steriliteti, neurasteniji, energičen razkroje v al e" urioove kiseline itd. — Steklenica Jorabiua Casile K 3*50.
Vbriv&anec Čamile zdravi bali tok, akutne in kronične katarje, vaginttia, ure-tretis, erdometritis, vnetje in izpad maternice Kd. — Steklenica vbrizgaoca Casile K 3 50.
Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Oaaile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki GASILE se prodtjajo v vseh akreditiranih lekarnah. — !alB|l T TKI: laiiO L&1Z. iBlamt SirimiJ«.
N. Casile.
Odlikovana to- JIADI Sv. Ivan varna sodaviee JT* wI\l*J r* pri Trstu,
Via S. Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 566. se priporoča najtopleje slovanskim gostilničarjem, kavarnarjem in dragim odjemalcem sodavičarskih izdelkov v mestu in okolici.
VAPILO
na
Porotno sodišče.
m
Predseduje predsednik dež. sodišča Mi-iovčić, kot pri5ednika fungirata svet. Parisini in sodnik dr. Alberti; državni pravdnik dr. Tomicich, branitelj dr. Mandič.
Pred poroto je bivša poštna upraviteljica, leta 1878. rojena Eliza Popper, sedaj omožena Lauco, ki je obtožena, da je od februarja do juniia lanssega leta pri poštnem uradu v Vel. Munah pri Podgradu poneverila skupno svoto 1860.64 K uradnega denarja.
Izžrebani so porotniki: Brunner Adolf, Dugolin Aloiz, Gorip Ivan, Cimadori Emitio, Kocjančič Fran, Maurfn Humbert, dr. Millonig Matej, Pinter Jernej, Zgur Aleksander, Simonit, Anton Turk Anton in Urbančič Josip.
VE REDNI OBČNI ZBOR
JADRANSKE BANKE
ki se bo vršil dne 30. marea 1913 ob lO. uri dopoldne v bančnih prostorih v Trstu, uliea S. flieolo štev. 9.
Dnevni red:
3. Predlog upravnega sveta o razdelitv1 čistega dobička za leto 1912.
1.	Letno poročilo upravnega sveta in predložitev bilance za leto 1912.
2.	Poročilo nadzorstvenega sveta o računskem zaključku za leto 1912 in tozadevni sklep.
V TRSTU, dne 10. marca 1913.
4.	Volitev nadzorstvenega sveta.
5.	Slučajni predlogi v smislu § 20 pravil.
Upravni svet Jadranske banke.
§ 15. Na občnem zboru tvori vsakih deset
Izvleček iz pravil s § 13. Občnega zbora se smejo vdeležiti oni delničarji, kateri so položili delnic po en glas ; nikdo pa ne sme ne v svojem pri tej banki v Trstu, ali pri drugih denarnih za- ne v tujem imenu imeti već nego 20 glasov ; del-vcdih izven Trsta, katere določi in objavi upravni ničaiji, ki se osebno ne udeležijo, morejo biti zasto-svet banke, 8 dni pred zborovanjem vsaj 10 pani po pooblaščencih, ki ne morajo biti delničarji, (deset) delnic.
Alberto Fin/J & C.o ^
Trst, ulica Gaetane Donlzetti 1.
Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke
(UngariBch« Allg. Creditbaak) podražsica T Reki prodaja po selo dobrih cenah: žito ysake Trste, debele in fine otrobe, oves in SOČlvJe in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo.
Zastopstvo in skladišče
dobroziane moke Združ. parmti mlinav „Huagaria" ak. dr. v Budimpešti.
Cenilci in unoro* mm pošiljajo mM mahtei o.
Telefon št 458, zvoniti dvakrat	Brzojavi: ALBERTO FINZ1, Trat
IIS
f MiiAnui nftlii I Drože A™1® 12 odlikovane slovenske tovarne dro2, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Narodnjaki, 1 rgUvlif PBIftl! naročajte pri doma« tvrdkl. ki vam postreže po konkarenfnlh cenah. - Tssr J. J. SOBAM, Trst G. Oasarl 10.
Stran IV
Obtožnica pravi,
da je Elfza Popper že leta 1898. stopila v poštno službo, kjer |e ostala do leta 1908, na to pa se dala upokojiti iz ozlrov na zdravje. Leta 1910. pa se ]e poročila z nekim Jakooom Lauco, se je kmalu z nJim razšla radi neskladnosti značajev. Koncem 1911. je pa zopet vstopila pri pošti in takrat so jej poverili urad v Vel. Munah. Tja se je priselil za njo njen mož, s katerim je zopet skupaj začela živeti. Čez par mesecev pa jo je zopet pustil.
Dne 11. junija je prišel poštni komisar Fischer nadzoravat uradovanje, ki je v takih okoliščinah seveda moralo biti slabo, In je našel, da vlada v uradu velik nered. Pokazalo se je, da Laucova precej uradu zaupanega denarja ni odposlala, ali pa strankam namenjenega denarja ni oddala. — Ko je komisar vprašal uradnico, s čim bi se mogla opravičiti, ni tajila, da ne bi moglo biti nereda, a tolmačila ga je s svojimi obupnimi razmerami in večnim nerazpolože-njem!
Obtoženka taji, da bi si bila prilaščala denar, a, ker je sama videla, da ji računi »ne gredo več skupaj", je naprosila poštarja iz Voloskega, da bi prišel napravit red. Pri znava, da je možno, da gre za K 1860 64 navskriž, a sama, pravi, si ni pridržala nit* vinarja. Obtožnica navaja vse posameznosti in podrobnosti, ter krivi Laucovo uradnega poneverjen|a v skupnem znesku K 1860 64, kakor že omenjeno.
Ombramba obtoženke.
Obtoženka, ki je na svobodi, se ne smatra kriva v celem obsegu, pač pa priznava, da je poneverila K 468'—, ki lih je pa pozneje plačala. Drugače je pa čisto nedolžna. Zagovarja se, da Je vedno vestno vršila svo|o dolžnost, vzlic minimalni plači. Pravi, da nI imela nikoli slabega na mena in če je prišlo do nezakonitosti, zvrača obtoženka krivdo na razmere, na svojo začasno zmedenost in delno odsotnost duha, povzročeno po histeriji in nevrasteničnih napadih. Denarnega prometa je imela na mesec po 35.000 K in ni izklju-iena kaka uradna zmota.
Izpovedbe prič.
Za pričo pozvani poštni komisar Fischer, ki je v kritičnem času nadzoroval urad in skontriral blagajno, pripoveduje o uradnem poslovanju, o ustroju poštnega prometa in zatrjuje, da je bila obtoženka pri revlzi]! pač nekoliko zmešana, da pa ni vedela o vzrokih nereda nič in da je bila primerno mirna, češ, »kaj vem jaz?". Obtoženka je morala vedeti, da pride nekoč vse na dan.
Župnik Fran Postičič, ki je z obtoženko malo občeval, pravi, da je precej rada pila in pogosto jokala radi svojega nesrečnega zakona. Drugače ne more proti ali za obtoženko ničesar stvarnega povedati.
Na to je začel sodni dvor čitati razna pojasnila, dopise, dokumente in med temi izjavo podgrajskega županstva, ki revo obžaljuje« in policijske oblasti v Puli, ki jo sli a za zavrženo žensko, »ker baje pije11.
Pripomniti treba, da se je obtoženka zaplla vsled razmer. — Pred desetimi leti se le biia namreč v Trstu zaljubila v nekega stanovskega tovariša, ki jej Je tako slaako govoril, da mu je vse verovala. Ker je bila vani strastno zaljubljena, mu je tudi vse dovolila, čfš. saj me vzame. Komaj pa je omenjeni uradnik dosegel, kar je hotel, jo je zapustil. Ona pa ga ]e nekoliko časa prosila, naj jo torej vendar vzame, a on je nikakor ni maral. Da bi se je iznebil, Jo je osumil, da je zlobno strla telefonski aparat in s tem oškodovala erar. Vršila se |e dolgotrajna preiskava in konec je bil, da niso Laucovi, takrat še Popperjevi, prisodili ni-kake krivde. Reva Je bila torej zapuščena in da bi pozabila svoje gorje, je začela piti. Razven ljubezni, ki jej je postala usodna, pa je precejšen vzrok njene nesreče nemara tudi dedičnost. Ona in drugi namreč priznavajo, da včasih ni bila popolnoma »prav" in dognano pa je tudi, da je njen oče umrl za kapjo na možganih, brat inženir je pa še sedaj v norišnici.
Obtožba in odgovor.
Po kratkem odmoru le začel državni pravdnik s svojim obtožujočim govorom, ki ga je izdatno pobijal zagovornik dr. Mandlč, kateri je opiral svojo obrambo izlasti na neodoljivo silo, na žalostne razmere, na de dično pomanjkanje hipnega zdravega razsodka in koncem predlagal oprostitev.
Porotniki so se po podanem resumeju umaknili k posvetovanju, po katerem je na čelnik porotnikov g. Goriup izjavil, da je potrdilo 7 glasov vprašanje glede zločina prilastitve uradnega denarja, 5 pa je vprašanje zanikalo. Vprašanje, da-Ii je obtoženka odpirala pisma, so vsi porotniki za-nikali, glede vprašanja, če je delala obtoženka v zmedenosti, pa je izjavilo 10 po rotnikov „da", 2 pa »ne".
Na podlagi tega pravoreka je scdni dvor oprostil obtoženko.
Društvene vesti«,
»Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov". Predsedstvo naznanja, da se vrši nocoj v društveni sob!, ulica Torre
biancj, št. 41, 1. nadstropje, pr?a redna
„EDINOST" 3t. 70.
V Trstu, dne 11. marca 191J.
odborova seja, na katero so milno vabljeni vsi gg. odborniki. Zečetek ob 8 15 zvečer. Pričakuje se popolna udeležba.
»Učiteljsko druStvo za Trst In okolico" ima v Četrtek, 13. t m.f ob 5 pop. sejo. Ker so na dnevnem redu točke občnega zbora in važne šolske zadeve, je pričakovati polnoštevilne udeležbe.
Občni zbor šentjakobske podružnice CMD se bo vršil dne 6. aprila t. 1. Odbor prosi za mnogoštevilno udeležbe.
Pevski zbor »Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer pevska vaja za moški zbor; jutri, v sredo, pa za mešan zbor.
dei. org&mz&mm-
Štrajk v tehničnem zavodu pri Sv. Andreju. Na včerajšnjem shodu sta govorila dr. Kisovec, tajnik Brandner in več štrajku-jočih. Položaj se doseda| ni izpremenil.
Danes, v torek ob 4 popoldne se bo vršil ponovno javen shod v društveni dvorani, ul. Sv. Frančiška št. 2.
MALI OGLASI
□ □ □
a □
□
□
o □
o □
i
MALI OOLASI M r«2anm)o p« 4 vi«. beMdo. Maštao tUkaat bnU* takrat NajavUia prl«»ojWaa 40 rla. Plaža m tak »j taacratacani »Milh
nrn-innnriR
Hrano dobfe ?OBp dje po - 8ca,ft *
Bel veder e 1, UL (Marcovich)
500
Hiša
z vrtom na prodaj. Cena G500 E. Zgornja Greta Stv. 2~>7.	519
PSaninn novi garantiran izvrsten glas, proda I IcHMIU ge p0 Djzki ceni. Belvedere 57, L n.
527
Narodni klub „Triglav" - Trst
prredi v soboto, 15. t. m. v dvorani „Narodne delavske organizacije" plesni venček. — Začetek ob 8, konec ob 2 zjutraj.	520
Izvežban korespondent,
nemškegh in laškega jezika, z dovrSeno tehniko, tudi zanesljiv računovodja, ponuja na podlagi izvrstnih spričeval svojo službo. Prijazni dopisi inserhtnemo oddelku „Edinosti" pod „Kcreapondent".	380
Fotografa AttoDa •iertics na8'°v ■ ui
ulica 7.
delle Poste 10; Gorica, Gosposki
444*
Stalni krajevni agenti,
sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro-OjrrBki dovoljenih erečk. — Ponudbe pod „Merkur", Brno, Neugasae §t. 20.	324
Prodajalna jestvin,;
družinskih razmer Pogoji ugodni.
oddelek „Edinosti".
dobro idoČa, majhni strošsi, prodam radi ogoji ugodni. Naslov inseratni
539
QnhlPfl novo opremljene, prost vhod, parketi, OUUltlU, odda majhna družina za 32 kron. San Gihcomo in Monte št. 12, vrata 13.	538
Išče
deklica k otroku za nekaj ur dnevno, 56 ulica Risorta 9, III.
536
Morornl ločin 5evljM» priporoča svojo mdUCIi Ul JUOlfJ) prodajalno m delavnico.
Sprejema taroČila po meri in popravlja. Zmerne
cene. Ulica Conti št 38.	537
Išče
QA mladenič 14—15 let za hotel, ena pe-rica za Mali Lošinj, 3 dekle za vse, 2 flnejši in 2 dobri kuharici. Posredovalnica „Union" S. Nico 6 18, I.	531
cocooooooooocooocoocooc
COCOCOOGOOOOOOOOOOOOOOO o ccoocoooooocoocooooooc
•T!	_	O
PRIPOROČLJIUE TURDKE
O	O
oeoeoocoooooooooeoooooc
O "COOOOOCOOOOOOOOOOOOOC
os- ooccoooooocoocooooooo
Olje, kis, milo.
FR. BIAGGiNl, Tr8t' ulica l8tria 6tev 21
drugo.
Prodaja olja, kisa, mila in
336
Mizarji:
Moderne spalne sobe CS:
delo izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Belvedere 28, ogel Torquato Tasso.	555
Št. 153.
Razpis dražbe.
Občina Drežnica, politični okraj Tolmin razpisuje tem potom gradbo
vodovoda v Jezercah
katera je proračunjena na 14.000 kron.
Pismene ponudbe so vložiti pri županstvu najkasneje do 1. aprila 1913 in sicer z varščino 5% od proračun jene svote.
Načrti so na ogled v občin3ki pisarni.
Občina si pridržuje popolnoma prosto izbiro med ponudniki in razpiše eventualno ponovno dražbo.
Županstvo v Drežnici
dne 8. marca 1913.
J. Kurinčič, župan.
RADOSLAV PETRlC
Trst ulica Geppa št. 12, Telaf. 1025.
Priporoča svoja zajamčeno pristna dalma tlnska vina in izvrstni istrski teran.
Asti in šumeči refošb in vermout
lastnega in odlikovanega pridelka. Za prodajalce nizke in konkurenčne cene.
POSTREŽBA NA DOM.
Želodčne bo'eznl,
hemoroidi, zapeka llšaj, kožni lspuio&ji, rultva na no;«b,
Brezplačno sporočim, kdor želi, vsakomur, kdor trpi na želodčnih in prebavnih težavah ter zaprtju, krvnem zastijanju, kakor tudi hemoroidih, lišaju, ramt*ah na nogah, vnetjih itd., ktko so se mnogoštevilni bolniki, ki so dolga leta trpeli na tt-h boleznih, h i tr o i n t r ai -n o iznebiti teh nadlog. Na razpolago je več nego 10 000 zahvalnih in priznalnih pisem.
Krankenschvvester Hlflflfl WIE8BADEN, VValk-IUUiU mUhlatraese 26.
POZOB!	Svoj! k svojim!
VINKO TERČON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto
pekarna
• «
18
v Trstu, ulica del Bosco
(prej F. PIRMAN)
Proda]« se sve2 kruh 3-4 krat na da* raznih sladčic, biSkotov in liherjev te najfinejše moke *| t d. ——
Izvrsten tropistousKi sir
po K 1-60 kg. Grojski sir po K 1*70 kg razpošilja po povzetju parna mlekarna in sirarna Franjo Laznicki Dežanovec Slavonija
Suhe, lepo strugane
bukove in jelove
palice (držaje) za metle
razpošiljata po nizki ceni od postaje Rakek
Ai. Patemost k m
Dane pri Rakeku — Kranjsko.
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilltične in ko2ne bolezni — IMA SVOJ —
AMBULATORIJ
▼ Trsta, ¥ ulici San Nlcol6 štev. 9
sad (Jadransko banko). Sprejema od 12. do L in od 5V, do 67B pop.
Oglase, poslana, osmrtnice in vsakršna razglasna ali reklamna naznanila je pošiljati le „Inseratnemu oddelku Edinosti"
Županstvo občine Jelšane
v Istri
išče
izkušeno babico
za Jelšane in okolico. Plača po dogovoru. Prošnje do 31. t. m. — Nastop službe lahko takoj.
J. Valenčlč,
Župan.
Prispele so
zadnje novosti za nastopajočo sezono, in sicer :
obleko za gospe in deklice ;
plašči sukneni in svileni;
plašči za prah v največji izberi, v vseh barvah, od K 15 dalje;
bluze, svilene, iz eipek, voile, batista itd ;
krila iz modrega blaga, črnega, ševijota, angleškega sukna itd. od K 7 dalje;
spodnja krila svilena, črna in barvasta, iz satena itd.
Da se vidi, kako nizke so cene, kakor nikjer v Trstu :
3 Krasne ženske srajce
s čipkami
K 4*80 in 5-50
edino le
v novi trgovini
CESARE GENTILLI
TRST ulica Campanile št. 21
nasproti
srbski pravoslavni cerkvi
Zobotehnik iz Nemčr >
Josip Konig
diplomiran na zobotehnični akademiji v Pari u.
■■■ TRST *■■
ulica S. Nicolo št. 18, 11. n.
Plačila na mesečne obroke. T 1
Back & Fehl
splošni nnlformskl zauod Trst, Acguedotto 12
Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri

H i
m!

T V R D K A
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila sveto
trgovino šiva nih stroje/
olcikrsv in prldevko7 z mehanične dela /-nico vred iz ulice Ponterosso Štev. 4
v ulico Campanile štev. 1 J.
rženi kruh
Z Sili - (Wiener Kornbrot)
tečen in redilen ter ostane po 8 dneh enako svež in aočea. — Ta kruh razpošiljamo po 36 vin. kilogram.
Gradjcnska pekarna, d. d. Zagreb, Dalmatinska ul. 11.
Iščemo marljive krajevne zastopnike
Gramofonisti!
Dospele so krasne nove ploče, narodne slovenske pesmi, in sicer zadnje novosti.
(Emporio Zanetti, Trst, ul. Cavana 6.