LJUBUANA DO LETA 2000
Velika pozornost viškim predlogom
Predsedstvo mestne konference SZDL Ljub-Ijana je ocenilo, da plansko gradivo o dolgoro-čnem razvoju občin in mesta Ljubljana terja naj-širše družbeno preverjanje in potrditev, zato se je odločilo, da v okviru svojih oblik delovanja organizira sekcijo »Dolgoročni plan občin in me-staLjubljanazaobdobjel986-1995/2000zurba-nistično zasnovo mesta Ljubljana.«
Javna razprava je bila organizirana ločeno po posameznih tematskih področjih, potekala pa je v naši skupščinski dvorani. Razprava je torej potekala na osnovi treh iztočnic lematskih pod-ročij: Usmeritve prostorskega razvoja in urbani-stična zasnova mesta Ljubljana, Usmeritve go-spodarskega razvoja in Usmeritve socialnega razvoja in družbenih dejavnosti.
Že v dosedanji razpravi je bila vcčina pri-pomb, stališč in predlogov konstruktivna in je pomembno prispcvala k oHikovanju novega osnutka dolgoročnega plana I.jubljana.
Poscbm) pozornost s<> do razprav na omcnjcni sckciji vzbudilc prav razpravc oziroma prcdlogi in usmcrilvc, ki so jih oblikovali organi naSe občinske skupščinc. (irc za prcdlog izcnačcvanja življcnjskcga st.iml.in.hi lcr pogojcv za dclo in življcnjo dclovnih Ijudi in nbčnnov I.jubljanc, Sc zlasti pa ohčanov viSkc občinc, ki sc mcira v bodočc hilrcjc ravijati, zlasli njcna izvcnmcstna področja Nadaljc gre za pobudc glcde izboljša-nja razmcrja mcd šlcvilom dclovnih mcsl in Slrvilom prcbivakcv v o/jih območjih našc obči-
ne, o sraereh uvajanja enotne ljubljanske politi-ke urejanja prostora v mestu-urbanem območju Ljubljane in drugih naseljih v ljubljanskih obči-nah, zlasti Se na področju komunalne infrastruk-ture. Naslednja naša pobuda je, naj ima pred-nost v izgradnji novih industrijskih con in stano-vanjskih območij rudniški krak naše občine v smeri proti Lavrici in Škofljici, območja proti Brezovici pa naj bi do leta 2000 izgrajevali pred-vsem na tistih zemljiščih, kjer ni drugih intere-sentov. Predvsem pa naj bi naši občini zagotovili potrebne pogoje za gospodarski in družbeni razvoj nad povprečjem v osrednji slovenski re-
Nujnost-modernizacija proizvodnje
Ne gre za to, ali bomo to ali ono, kar načrtuje-mo, naredili ali ne, ampak le za to, kdaj bomo načrtovano uresničili in kako bomo sredstva za uresničitcv združili, je cna izmed misli, izrečene na sckciji, ko je tckla bcscda o usmcritvah go-spodarskcga razvoja l.jubljanc. Imamo siccr do-ločcnc mchanizmc za zbiranjc srcdstcv, žal pa je njihov rczullat takSen, da za prioritetne nalogc dcnarja navadno zmanjka. Bistvcno pri lcm vpraSanju pa jc scvcda tudi vpraSanjc politikc ccn.
Kar zadcva znanosl jc bilo izpostavljcno dcj-stvo, da smo na lcm področjuslaboorganizirani, da imamo prcslabo izobrazbcno strukturo zapo-
slenih, da ne vemo, na kateri točki oziroma področju v znanosti smo sposobni narediti več, biti bolj učinkoviti. Dejstvo je tudi, da ni pro-blem v tem, da bi premalo raziskovali, problem je, ker raziskav ne znamo prenesti do uporab-nika.
Več moramo storiti tudi pri izkoriščanju naših, obstoječih proizvodnih zmogljivosti, na Viču imamo kar 80 odstotkov že odpisane opre-me, kar jasno govori, da moramo temu vpraša-nju posvetiti veččasa, denarja in pozornosti. Ena od bistvenih nujnosti je modernizacija proizvod-ne opreme, le tako bomo lahko sledili potrebam in razvoju. Seveda pa mora ta nujnost prednjači-»ti pred zidanjem zidov, za katere bomo potem postavili iztrošene stroje, če jih bomo sploh imeli.
Kar zadeva prestrukturiranje gospodarstva, ne bi snfeli bolehati za tem, da bi radi imeli vse, da se ničemur nočemo odreči, da torcj tudi ne opre-dcljujemo prioritetnih panog, je dejal eden izmed razpravljalcev. Nc imeti cilja, kaj naj hitrejc razvijamo, ampak dati vsem cnakc mož-nosti, ni v rcdu, saj bo tako prihajalo do nczdra-vcga rivalstva, tckinovanja. Življenjski prostor inoramo rcsda dati vscm, vcndar ne za vsako ccno. Ali smo bojazljivi, ali prcslabo informira-ni, ali pa sc na stvari nc spoznamo, da nočcmo izločili priorilct, jc šc dcjal omcnjcni ra/pravlja-lcc iz Iskra-Dcllc.
NINA ČOŽ