Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat
spoštovani g. papež

časopis slovenskih delavcev
Telefoni -tajništvo: 313-942, 132-61-92 redakcija: 313-942, 131-61-63 naročnina in prodaja: 321-255, 133-52-55
Telefaks: 311-956
Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana
Ljubljana, 4. aprila 1996 • letnik 55
»Prinesite svojim vdanim vernikom mir, naučite jih odpuščanja in strpnosti do drugače mislečih, da bodo oni in mi z njimi, ki nas novodobni pohlep po denarju in oblasti ni zavedel, lažje živeli!«
Izjavnega pisma, ki ga na 2. strani DE na papeža naslavlja poslanka državnega zbora dr. Mateja Kožuh Novak.
W
POMLADAN
Spomladi naj bi se v igri dežja s soncem zableščala mavrica in v njeni luči bi moralo
biti življenje lepše. Pa poglejte skozi okno:
ZDRAVSTVO
NA
URGENCI
stran 22
^ELITNI PLES V MASKAH
Ravbarkomanda
Divjaški način konsolidacije kapitala mimo organiziranega trga
vrednostnih papirjev
(Panorama)


;v£K‘i A
./isimf.


PREDSEDNIK VLADE PIŠE KNJIGE, NAMESTO DA BI VLADAL

stran 2
SKEIDOSEGEL PREKINITEV TAMOVE SKUPŠČINE
SOCIALNI SPORAZUM VISI V ZRAKU
stran 4
SINDIKALNI ZAUPNIKI ZARADI SINDIKALNEGA DELA
IZGUELJAJO DELO
stran 5
TE.
sreda
14
00
Krka obvešča delničarje
»KRKA p. o. Novo mesto bo po končanem lastninskem preoblikovanju postala ena največjih slovenskih delniških družb. Za letošnje leto načrtuje 8-odstotno rast prodaje. Prodajni rezultati za prvo tromesečje so ugodni, saj smo dosegli že 28 odstotkov letnega načrta.
Kar 92.000 bodočih delničarjev je svoj certifikat, gotovino ali oboje namenilo za nakup Krkinih delnic. Samo v javni prodaji za certifikate je sodelovalo 80.000 Slovencev.
Zato je vrednost vloženih certifikatov za več kot 30 odstotkov presegla vrednost razpisanega števila delnic in za toliko seje zvišala njihova končna prodajna cena. Vlagatelji bodo v Krki torej lahko porabili le slabo polovico vloženega certifikata.
Neizkoriščeni ostanek so ali ga bodo še lahko vložili v druga podjetja ali investicijske družbe. V javni prodaji za gotovino pa so bila vsa plačila upoštevana v celoti in prodajna cena delnice je ostala enaka tisti ob vpisu.
Okvirne rezultate javne prodaje delnic je Krka v sredstvih javnega obveščanja objavila že v začetku lanskega novembra. Trenutno zaključuje usklajevanje podatkov iz vseh načinov lastninjenja z Ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj. Ker je bilo vlagateljev toliko, je postopek dolgotrajen. Vlagatelji v teh dneh prejemajo obvestila in vsak bo lahko ugotovil, kolikšen del certifikata je ostal neizkoriščen.
Vsi vlagatelji, ki v začetku aprila ne bodo prejeli obvestil, se lahko obrnejo na Krko.«
VEC VRENJI
£j| fgi im m g £ ||p
Sindikalni zaupnik
NOV NASKOK NA ZAKON O SOUPRAVLJANJU
stran 20
Piše: Ciril Brajer
Vigred je zavela po deželi. Bolj hladna še, muhasta, takšna pač, kot se za slovensko pomlad spodobi. Regrat je pa že, tako da je socialna bomba malce utišana.
K temu letnemu času sodi tudi pomladansko čiščenje. Ne v prispodobi, tisto pravo. Ko sem si pospravljal mizo in tako, za vsak primer, pregledoval, kateri papirji letijo v koš, mi je v roki zastal Program za mednarodne delegacije s 13. zveznega kongresa avstrijskih sindikatov. Lanskega oktobra so ga imeli.
Pozdravni govori na otvoritveni slovesnosti. Najprej župan Dunaja, potem zvezni minister za delo in socialne zadeve, za njim zvezni kancler in na koncu zvezni predsednik Republike Avstrije.
Pa ti in drugi prvaki avstrijske države in politike svoje vloge niso odigrali le s pozdravnimi govori. Sprejemali so delegacije, jim prirejali večerje, skratka, kongres sindikatov so vzeli resno in na njem sodelovali.
Verjamem, da so tudi na oni strani Karavank pogajanja trda, toda s partnerji, ki s takšnim odnosom do sindikatov izpričajo najmanj vljudnost, imajo vsaj smisel!
Odnos domačih oblastnikov do dela, delavcev in njihovih sindikatov lepo pokaže že kratka razčlemba slovenskih stavk. Eni stavkajo, ker ne morejo preživeti s sramotno miloščino, ki so jo kot »plačo« sindikatom vsilili njihovi pogajalski »partnerji«. Drugi stavkajo, ker še te sramote ne dobivajo več ali pa vsaj redno ne. Tretji stavkajo, ker jim je država razvrednotila status. Četrti stavkajo, ker primerjajo tisto, kar dobijo, s tistim, kar (ne)upravičeno dobivajo oni, s katerimi se primerjajo. Tudi tu je kriva oblast, ker ne ve, kaj hoče, in potemtakem logično ne zna postaviti prioritet in njihovega vrednotenja...
Množici zaposlenih je država stavko kar prepovedala in velik je njen prispevek k še enemu fenomenu stavk na slovenski način, k popolni odsotnosti solidarnosti.
Seveda veliko večino stavk povzročijo plače. Se vedno pa ta država ne premore (ker ga noče!) pregleda mase plač. Zato nihče ne ve, kako nanjo vplivajo plače gospode, katere združenji jokata in stokata, da je zamrznitev pri 700.000 tolarjih krivica in uravnilovka.
Če bi tako kričala čreda, ki jo hočejo pogajalski partnerji sindikatov nasititi s 50 tisočaki bruto, bi človek še razumel.
Ko smo pri partnerjih - do pregleda mase plač bi se prav zlahka dokopali. Lep čas nazaj je tedaj še SDK zatrjevala, da ta pregled lahko pripravi in objavi, če ga od nje zahtevajo vsi trije socialni partnerji. Očitno ga niso in brez posebnih razglabljanj je jasno, da za to niso krivi sindikati.
So pač organizacija, katere članstvo v 15 odstotkih podjetij ne uspe dobiti niti žeomenjene miloščine, ki se ji reče zajamčena bruto plača.
Kar vsi sindikati, med njimi kovinarji še najbolj glasno, na svojih shodih in podobnih oblikah protesta vpijejo, da grozljiv osip delovnih mest in socialne varnosti ni zgolj posledica zaostrenega gospodarskega položaja in tržnih razmer. Vzrok iščejo v nesposobnosti in grabežljivosti menedžmenta pa v slabem vladanju brez koncepta. Pri tistih torej, ki bevskajo, da s 700.000 tolarji plače niso stimulirani.
Z naštetimi umazanimi podrobnostmi si državna oblast kajpak ne maže rok. Njen zakonodajni del je presit, že davno ločen od normalnega sveta, vsakdanjega življenja povprečnega državljana, kaj šele tistega, ki je globoko zabredel v revščino. Izvršni del se tudi raje ubada s pomembnimi rečmi, kot so ukinitev embarga na orožje, nova letala, verouk v šolah, obisk papeža, vojna mornarica, afere s tajnimi službami in podobne, za narodov blagor usodne teme.
Jasno, ob tem in zaradi tega lačnim, premoženja, dela in pravic oropanim delavcem ostanejo le sindikati.
Tečno je ponavljati, da bi potrebovali enoten, organiziran, denarno in vplivno močen sindikat. Tak, da bodo na njegov kongres prišli tudi velmožje.
Tak morda, da bi se takšni velmožje, kakršne imamo, na sindikalni kongres radi povabili sami, pa bi jim sindikat pokazal vrata.

časopis slovenskih delavcev
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov:
Priimek in ime:.............................................
Naziv podjetjaali ustanove:.................................
Naslov:.....................................................
Podpis naročnika:
V Slovenili imamo lažne in prave komuniste
Gospod poslonecMorjon Poljšak se večkrat oglasi v Delu in Delavski enotnosti. Bralcem razlaga, da so se komunisti spremenili v kapitaliste in postali zagrizeni desničarji, ki se borijo za interese kapitala, kapitalistov in kapitalizma.
Imenuje jih izdajalce delavskega razreda, izdajalce socializma. Omenja, da so se zadolževali pri zahodnih kapitalistih in tako dvigovali standard samoupravljalcev.
V svetu se tudi nekatere kapitalistične države zelo zadolžujejo, kot lahko beremo v časopisju.
Poljšak bralcem razlaga, da izdelujejo zakone, ki delavce siromašijo, da se delavcem potem slabo godi. Na kongresu pa obljubljajo, da bodo delovali v prid delavcem in socialno šibkih skupin. Iz tega naj bi bilo torej razvidno, da imajo dva obraza in so lažni komunisti.
To ni lepo! Pravi komunisti so tisti, ki hočejo nazaj v socializem, ker ne marajo kapitalistov, katerih temelj je le izkoriščanje delovne sile. Pravi komunisti so naklonjeni delavcem in njihovim pravicam. Gospod Poljšak je izjavil, da ve, da bo na letošnjih volitvah v Sloveniji gotovo zmagala ali lažna ali prava levica.
Za vse delovne ljudi bi bilo boljše, da bi zmagala prava. Bralci ne vemo, kateri so po imenu in priimku pravi in kateri lažni komunisti. Prav zato mnogi ljudje pravijo, da ne bodo šli volit. Kaj naj državljani storimo, se sprašujemo.
Spoštovani gospod urednik! Vi
imate pogovore z gospodom poslancem, in prosim, bodite tako dobri in vprašajte ga za priimke lažnih komunistov in za priimke pravih komunistov. Vam jih bo prav gotovo naštel, ker jih vse dobro pozna.
Prosim, če bi jih potem objavili v DE. Takrat bi se lahko vsi državljani odločili za volitve. Razumljivo je, da bodo bogataši volili lažne ko-muniste-kapitaliste. Uboga raja pa bo volila prave komuniste, ki jim bodo dali delavske pravice.
Kot so ugotovili ameriški strokovnjaki, je socializem mikaven za ves delavski razred, kapitalizem pa mika samo kapitaliste, torej posameznike.
Če sovZDRUŽENI LISTI lažni . in pravi komunisti, pa naj jih Kocijančič razdeli, ker svoje pozna. Tito je nekoč rekel, da bi prej kamela šla skozi šivankino uho, kot da bi on socializem spremenil v kapitalizem, pa tudi nikomur drugemu ne bo dovolil, da bi kaj takega storil.
To se pravi, on je bil pravi komunist. Bil je za revni sloj in ni bil za izkoriščevalce, kapitaliste.
Radovedni bralci pričakujemo odgovor!
Ida Lipitnik, Lipa 24
Sultanovo lajaitie v luno
Stvar sultanove (ali Sultanove) osebe poštenosti in poguma je, da obračunava z mano na tak način, varno skrit za psevdonimom, kar se Sultana II. tiče, je to stvar osebne poštenosti, ki je pri slovenski fa-šistoidni desnici kronično vprašljiva -pri uredniku pa gre za pogum ali za )ne)načelnost. Pošteno povedano, če bi šlo za kak drug časopis, bi zahteval razkritje avtorja ali pa proti odgovornemu uredniku vložil tožbo. Tega zaradi prijateljskih odnosov z urednikom ne bom storil, vsekakor pa se je treba do takega načina komuniciranja opredeliti. Na paranoične izpade raznoraznih sul-
tanov nima nobenega smisla odgovarjati z normalnimi argumenti, ker so zanje popolnoma nedojemljivi zaradi udbomanije. Če Sultan II. verjame ali ne, mu lahko svečano zatrdim, da imajo vsi moji sorodniki z mano vred, ki se med vojno sploh še nisem rodil in se niti ne bi, če bi vrlim Kristusovim vojščakom uspelo, kar so nameravali, povsem čisto vest in roke! Prav tako pa mu lahko svečano zatrdim, da vsaj rok ne bi imel več čistih, če bi še danes dobil vanje tistega, ki je rekel, da bodo najmlajšemu iz mamine družine, če ga dobijo v roke, razparali trebuh. Ljudomilemu Sultanu II. naj povem, da ta tedaj še ni imel sedem let!
Kako so stvari potekale in kakšen je bil lik vojakov vrlega slovenskega domobranstva, pa lahko demokrati kleroliberalnih barv razberejo iz maminega pisma babici in nakaznice za letalski polet v Italijo njene družine. Sultanu priporočam, da si temeljito prebere utemeljitev na nakaznici in premisli, zakaj so včasih imeli otroci prednost celo pred ranjenci.
Vprašujem velikega humanista in zagovornika krščanskih vrednot, kako bi reagiral na mestu mojega starega očeta, ki svoj živi dan ni nikomur skrivil niti lasu na glavi, če bi otroke beli dobi v roke in napravili to, kar so obljubili? In marsikdo ni imel takšne sreče! Torej! ?
Tugomer Kušlan,
Laze 72, Logatec
Še neka! o polemikah
»Martin Ivanič (r. 1948), diplomiral na oddelku za zgodovino filozofske fakultete. Sekretar zgodovinske komisije pri predsedstvu CK ZKS. Ukvarja se s povojno zgodovino, iz katere je napisal več člankov. «
To je citat z ovitka Kronologije naprednega delavskega gibanja na Slovenskem, kjer so predstavljeni avtorji. Tako je bilo torej s članstvom
Martina Ivaniča v CK ZKS. To zanil skupaj s članstvom vZK ni nikakršen greh, kot tudi ne pripadnost kakršnikoli religiji ali politični stranki razenfašistični. Druga stvar pa je, ko se skuša to zanikati. Amnezij0 je sicer v Sloveniji kot tudi v vseh državah v tranziciji zelo razširjen pojav. Hudo pa je, ko se poloti tudi Zgodovinarjev. Toliko, kar se tiče osebnega obračunavanja.
kar se tiče zgodovinskega poročiln za obdobje 1929_1955, pa bi se Ivanič lahko seznanil z njegovo uničujočo kritiko s strani škofjeloške borčevske organizacije, ki ga je tudi sistematično analizirala, samo odzvati bi se moral vabilu društva zgodovinopiscev NOB meseca januarja.
Vsekakor ostajam pritrditvi, kar polemika z Ivaničem tudi potrjuje, da poročilo ni namenjeno narodni pomiritvi, (če je, je popolnoma zgrešilo namen), temveč opravičevanju nekaterih vladnih skrajno spornih potez. Vsekakor je poročilo tudi svojevrsten kompromis (toda voda še vedno ne more biti samo malo mokra) med različnimi izključujočimi se pogledi zgodovinarjev v stilu vsi so pobijali. Na vsak način Ivanič v polemiki z mano ni branil zogov inske resnice, ampak zgO\ dovin(ar)ski ceh, kar je ves čas več kot evidentno.
kar se tiče mojega članstva v sindikatu in združeni listi, le toliko, da so bili motivi za izstopanje ali vstopanje z Ivaničem bržkone ves čas isti, razlogi pa drugačni. Sam sem vstopil tako v sindikat kot ZLSD zaradi obrambe svojih materialnih interesov, ki so povsem identični zgodovinskim interesom delavskega razreda. Prav tako sem prepričan, da bo slovenjegraški kongres in izstop stranke iz vlade pozitivno vplival ne samo na volilni izid, temveč tudi na moralno zdravje stranke, ki se bo otresla še nekaj balasta ter se še jasneje delavsko profilirala! Tug(mer Ku-slan
Spoštovani urednik.
Se bo tudi Vam zdelo besedilo preveč heretično, da bi ga objavili? V Dnevniku so mi objavo odklonili.
V upanju, da boste bolj milostni Vaša Mateja Kožuh Novak
Javno povabilo poglavarju rimskokatoliške cerkve
Spoštovani g. papež,
Slovenci smo gostoljuben narod, zato Vas bomo z veseljem sprejeli, če boste prišli kot prijatelj. Priznam, da bi ob vsem cirkusu, ki ga Zganjajo ob Vašem pričakovanem obisku, še sedaj ni več jasno, v kakšni vlogi prihajate. Ker se bojim, da imate tam daleč v Rimu bolj enostranske informacije, Vam sporočam, da prihajate v deželo, ki je potrebovala skoraj pol stoletja, da si je opomogla od morije in tegob druge svetovne vojne, kjer se predstavniki katoliške cerkve v ljubljanski škofiji niso ravno častno odrezali. Zal se niso iz pol stoletja stare boleče izkušnje ničesar naučili. Takoj, ko so dobili novo priložnost, so znova obudili stare rane zavedenega naroda in sprožili nova sovraštva, to pot med otroki in vnuki tistih, ki so trpeli zaradi koristi oblastnikov že pred davnimi leti. Tudi to pot je vzrok obujanja sovraštev borba za premoženje in oblast. Prosim Vas, pridite kot prijatelj. Dopovejte svojim uslužbencem, da borba za oblast z obujanjem starih sovraštev in stisk ni poštena, sploh pa ni v duhu Kristusovega nauka. Prinesite svojim zavednim vernikom mir, naučite jih odpuščanja in strpnosti do drugače mislečih, da bodo oni in mi z njimi, ki nas novodobni pohlep po denarju in oblasti ni zavedel, lažje živeli. Boste rekli, da so komunisti nekdaj počeli isto. Seveda so, a za njimi ni bilo dva tisoč let izkušenj in ne enako starega nauka o medsebojni ljubezni, odpuščanju in strpnosti. In ali je res potrebno ponavljati vse na-
pake tistih, ki so si priborili oblast v Sloveniji leta 1945? Vedno bolj se mi vsiljuje misel, da je to, kar so počeli komunisti po vojni in kar počno Vaši uslužbenci in simpatizerji te dni po Sloveniji, lastno vsem svežim in negotovim oblastnikom, da so se tudi komunisti svojega početja učili od prejšnje oblasti, kjer pa je imela Katoliška cerkev kar precej besede.
Pa še nekaj me mori pri vašem načrtovanem obisku. Predrag je. Mislim, da bi si tisti, ki se proglaša za voditelja vseh ubogih, zlorabljenih in obupanih, ne smel dovoliti, da bo moralo ljudstvo, kjer se najmanj 120.000družin obupno bori zavsak-danje preživetje, nameniti Vašemu obisku okoli 3 milijarde SIT, če sem prav slišala šepetanja na hodnikih. S tem denarjem bi 3.000 delavcev Tama in njihovih družin živelo skoraj štiri mesece! Ker sem dobronamerna, sem prepričana, da tega denarja ne boste dobili Vi. Očitno tisti, ki Vas v Sloveniji sprejemajo, računajo na mastne dobičke. O tem priča tudi ves kič, katerega proizvodnja v zvezi z Vašim obiskom že polno teče. Ali je res potrebno, da so ob Vašem obisku pročelja vseh hiš, koder boste hodili, pobarvana?Ali Vam bo prijetno hoditi po Potjomkinovih vaseh, kakršna Maribor ob sedanji katastrofalni politiki slovenske vlade ob Vašem obisku nedvomno bo ?Ali Vam kot človeku, ki povsod pridiga o medsebojnem sožitju, ne bo neprijetno, ko boste vedeli, da zija za čudovitimi novimi dvori v Mariboru v vas lakota in obup? Ali se Vam ne zdi, da Vam vsi tisti, ki Vaše podobice lepijo na vse mogoče 'artikle ’, jemljejo ugled in kredibilnost? Ali res verjamete v boga, ki dovoljuje, da ljudje njegovega namestnika na zemlji po božje malikujejo?
Dobri prijatelji vedno kaj prinesejo, ko pridejo na obisk. Ker ste poglavar zelo bogate organizacije, boste izkazali Sloveniji izjemno prijateljstvo, če nam prinesete kakšen ugoden kredit Vaših bank. Samo tega si, prosim, ne dovolite, g. papež, da bi Vaši uslužbenci Vaš obisk omadeževali s tem, da silijo tiste, ki že sedaj nimajo kaj dati v svoj lonec, da bi dajali zadnje božjake za preproge, po katerih boste hodili. Prav to zdaj počno po celi Sloveniji.
Naj Vas še enkrat prav lepo povabim v Slovenijo, g. papež. Če nam boste prinesli več miru, če boste svoje uslužbence naučili boj etičnih metod v boju za oblast, kot jih uporabljajo zdaj, in svoje vernike odpuščanja in strpnosti do drugače mislečih, če jim boste dopovedali, naj ne ponavljajo starih napak iz vojnih let, bom tudi jaz pokleknila pred Vami, čeprav se mi zdi to skrajno ponižujoče za svobodnega človeka. A za boljše sožitje v Sloveniji sem pripravljena storiti tudi to.
Vaša Mateja Kožuh Novak, poslanka DZ
Nilina zaščita notranjih delničarjev
Tema posveta, ki ga je Združenje za lastništvo zaposlenih - DEZAPdne 28. marca organiziralo v Dolenjski Toplicah, je bila problematika razmerij med tako imenovanimi notranjimi in zunanjimi delničarji v slovenskih podjetjih, kjer so postopek lastninskega preoblikovanja že zaključili. Kljub temu, da so izkušnje v posameznih podjetjih različne, je splošna ugotovitev posveta, ki sta se ga poleg predstavnikov podjetij - članov DEZAP-a udeležila tudi prof dr. Jože Mencinger in mag. Peter Filipič, direktor Kapitalskega sklada ZPIS-a, da si interesi vse bolj nasprotujejo, tako na eni strani ostajajo notranji lastniki, večinoma zaposleni, ki jih bolj kol izplačilo dividend zanima reinvestiranje dobička s ciljem modernizacije podjetja in ohranjanja delovnih mest, na drugi pa so vse bolj glasni zahtevki skladov za izplačilo dobrega dela dobička, kar pomeni odliv denarja iz podjetij.
Da bi zaščitili interese notranjih delničarjev, ki so glede na dosedanji potek lastninjenja že med najbolj pomembnimi lasmiki slovenskih podjetij, s tem pa posredno tudi omogočili uspešen razvoj njihovih podjetij, je nujno potrebno to obliko lastništva primerno zakonsko urediti. Zato DE-ZAP podpira predlog socialnih partnerjev, da se v socialnem sporazumu za letošnje leto sprejme obveza priprave in sprejema ustreznih zakonov, ki bodo po zahodnih izkušnjah dali podlago za dolgoročno in k uspehom naravnano notranje lastništvo.
N. C.
Poslanska pobuila vladi Republike Slovenije
V zvezi z začeto gonjo italijanske države proti slovenskim državljanom daje Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke poftf, do, naj država Slovenija sproi1 naslednje ukrepe:
1.	Izmed679 italijanskih državljanov, ki so bili obtoženi vojnih zl°' činov in katerih imena je Jugoslavijo po II. svetovni vojni deponirala pni OZN, naj izloči tistih okoli 200 italijanskih državljanov, ki so zagrešili vojne zločine na območju Slovenije in za njih zahteva izročitev v skladu z mednarodnimi akti in z mednarodno tiralico.
2.	Ker vojni zločini ne zastarajo, naj se v Republiki Sloveniji začnejo procesi proti tem italijanskim državljanom.
3.	Procesuiranje italijanskih vojnih zločinov in zločincev naj se ob obravnavanju razdeli na tri časovna obdobja, kakor so bili zločin! storjeni, in sicer:
-	obdobje italijanskega fašizma in potujčevanja na slovenskem Primorskem od konca I. svetovne vojne oziroma od rapalskega sporazuma leta 1920 do začetka II. svetovne vojne;
-	obdobje italijanske fašizmav' času od začetka II. svetovne vojne do kapitulacije Italije oziroma do 9.9.1943 in
-	obdobje od kapitulacije Italije oziroma od 9.9.1943 do konca D-svetovne vojne
Zločinski poizkusi spreminjanja Zgodovine in rehabilitacija italijanskega fašizma in sodelovanja domačih izdajalcev z njim, žal s pomočjo nekaterih slovenskih političnih strank in nekaterih političnih veljakov ter nekaterih visokih d davnih uradnikov, so dosegli tak obseg, da je začetek procesov proti njim edina možnost ureditve tako slaven-sko-italijanskih odnosov kakor tudi vzpostavitve normalnega stanja v državi Sloveniji.
Ker zahtevana dejanja ne terjajo kakšnih posebnih priprav, razen seveda osebne zavzetosti, zahtevamo, da se začnejo takoj!
Zmago Jelinčič
Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, tel. 313-942, 132-61-92, faks 31'• 956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, tel. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Igor Žitnik (Kultura, šolstvo), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotograf) in Jožica Anžel (tajnica), tel. 313-942, 132-61-92 • Naročnina: 321-255 • Marketing: 321-255,133-52-55 • Posamezna številka stane 230 SIT • Žiro račun: 50I0I-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Jernej Jeršan, Edo Kavčič, Alojz Omejc, Dušan Semolič, Ciril Urek, Mira Videčnik.
JOHN CAVANAGH je sodirektor Programa svetovne ekonomije na Inštitutu za politične Vede in profesor na Transnacionalnem inštitutu v Washingtonu. Je tudi soavtor (z Richardom “arnetom) knjige Svetovne Sanje: Imperialne "Orporacije in nov svetovni red ter sourednik (z J^aphne Wysham & Marcos Arruda) revije “eyond Bretton Woods: Alternative za svetovni ekonomski red. Pri pripravi tega prispevka sta ■fiu pomagala Richard Barnet in Sarah ^nderson. Prispevek je gradivo delovne skupine IMF za internacionalizacijo in globalizacijo ekonomije. Za objavo ga je pripravil SKEI.
V gibanja vse bolj spoznavajo, da imajo na razpolago veliko orodij, s katerimi se lahko spopadajo s pomanjkanjem odgovornosti korporacij. Veliko teh bojev je potekalo na ravni preživetja: skupnosti in delavci so se spopadali s korporacijami v zvezi z onesnaževanjem vode in zraka, ali v zvezi z njihovimi odločitvami, da zaprejo kako tovarno, ali v zvezi z njihovimi kršitvami osnovnih pravic delavcev.
V zadnjih desetletjih so se odprle nove arene, v katerih se lahko skupine državljanov še močneje borijo proti kršitvam korporacij. Ena od teh obetajočih aren je uvedba pravilnika o obnašanju korporacij .Druge obetajoče arene so poskusi za spremembo trgovinskih sporazumov in ustanavljanje alternativnih trgovinskih organizacij, ki delujejo kot bypass. TNC-jem v trgovai^u in distribuciji blaga.
vodstvo odločilo, da bodo pravilnik sprejeli, in je začelo pripravljati osnutke. V zgodnjih devetdesetih so skupine državljanov organizirale »toycott« (bojkot igrač) proti Toys R Us, s katerim so protestirale proti uporabi otroške delovne sile na Kitajskem, od koder danes prihaja na ameriško tržišče približno 40 odstotkov igrač. Podjetje je pristalo na uvedbo pravilnika, kije podizvajalcem prepovedoval uporabo otrok ali suženjske delovne sile.
Glavni problemi s temi pravilniki so bili do danes tile:
-	pomanjkanje enotnega jezika za ta pravila (čeprav se Clintonova »Načela« močno približujejo temu, da bi predstavljala model);
-	pomanjkanje obveznih prisilnih mehanizmov. Obstaja veliko dokazov, da jih celo tite firme, ki so sprejele pravilnike o obnašanju in ki upoštevajo delavke pravice pri svojih
za dojenčke uporabo zavajajočih tržnih pristopov v nera-vzitih državah. Sprožila so se tudi že gibanja za take pravilnike o trženju za zdravila, cigarete in alkohol.
Skupine, ki se borijo za varstvo okolja pod okriljem Greenpeaca, so v devetdesetih letih sprožile veliko kampanjo, da bi vlado prepričale o uvedbi restrikcij za mednarodno trgovino z nevarnimi odpadnimi snovmi.Ta kampanja je dosegla vrhunec, ko so vlade izdale Bazelsko konvencijo o mednarodni trgovini z odpadniiju snovmi.
Profesorja prava Diane Orentlicher in Timothy Gelatt predlagata, naj bi skupina sedmih najbolj pristojna za skupna prizadevanja za sprejem pravilnika o globalnih načelih transnacionalnih korporacij. Ker velika večina transnacionalk izvira iz teh sedmih držav, bi bilo v okviru njih to lažje izpeljati kot v Združenih narodih.
KAKO RAZMISUAH 0 KORPORACIJAH IN NASI MOČI. DA SE JIM P0S1AVIM0 PO ROBU
Moč korporacij
Dvesto gigantskih korporacij, večina od njih večja kot veliko državnih ekonomij, danes vodi četrtino svetovnega SjOspodarstva. Philip Morris je večji kot Nova Zelandija in deluje v 170 državah. Namesto da bi ustvarjale integrirajo globalno vas, te firme spletajo mreže produkcije, pora-oe in financ, ki prinašajo koristi največ tretjini svetovne Populacije. Dve tretjini sveta (spodnjih 20 odstotkov bogatih držav in spodnjih 80 odstotkov revnih držav) sta bodisi izpuščeni, marginalizirani ali prizadeti zaradi mrež teh aktivnosti.
Ker so korporacije in banke v zadnjih dveh stoletjih prešle do delovanja na lokalnih trerenih na regionalne, potem na državne in zdaj na globalne terene, so zaostrile povezave z lokalnimi skupnostmi in delavci. Ker korporacije tekmujejo v brutalni globalni ekonomiji, njihovi vodilni uslužbenci Pogosto poudarjajo, da ni v njihovi domeni skrb za izgu-oo delovnih mest v Franciji ali skrb za trgovinski primanjkljaj v Združenih državah. Njihova skrb je zminimalizirati stroške s tem, da iz svetovnega menija opcij izberejo, kje se splača Proizvajati, prodajati, financirati in trgovati.
V svetu, kjer najbolj dinamični ekonomski akterji de-‘Ojejo globalno, medtem ko vlade ostajajo lokalne in nacionalne, se pojavljajo zelo pereči problemi. Še posebej se vjade spopadajo s socialnimi problemi skupnosti, delovnimi mesti, problemi okolja v času, ko njihove največje korporacije drastično krčijo delovna mesta in tekmujejo globalno, tako da znižujejo stroške v zvezi z okoljem in delovno silo. V imenu globalne konkurence korporacije danes največ prispevajo k doslej največji globalni krizi v zvezi z okoljem in delovnimi mesti.
Kljub temu, da so pozorne do brezizraznih delničarjev in potrošnikov, korporacije pogosto delujejo na načine, ki škodijo in so pogubni za skupnosti, delavce, okolje in za države, v katerih so ustanovljene. Če jo Green Giant lahko poceni odnese kljub temu, da odlaga toksične substance v mehiško zemljo, zato da bi lahko ponudil nižje cene kot njihovi konkurenti na ameriškem trgu, bo to storil. Če podjetje Ford Motor lahko zniža stroške s tem, da flagrantno krši pravice mehiških avtomobilskih delavcev, bo to storilo. Če firme General Motors, AT&T in IBM lahko bolje konkurirajo, s tem da znižajo število delovnih mest za več kot 70.000 vsaka od leta 1991, bodo to storile. Če se firme v bogatejših državah lahko pogodijo za nižje plače, slabše delovne pogoje in zdravstvene ter varnostne standarde, s tem da grozijo delavcem in vladam, da bodo prenesle proizvodnjo kam drugam, bodo to storile.
Korporacije so prodrle tudi v dnevne rede vlad na vseh ravneh in zavrtele te institucije tako, da služijo njihovim °zkim korporacijskim interesom bolj kot višjim socialnim ciljem. Na lokalni in državnih ravneh firme pogosto terjajo enormne subvencije in kršitve davčnega reda v zameno za Postavitev kake tovarne. Na mednarodni ravni so privatne banke spremenile Mednarodni denarni sklad (IMF) v svoje agencije po izbruhu globalne dolžniške krize v letu 1992.
Agro-kemične in agro-poslovne firme so uporabile Svetovno banko za prodiranje na svetovne trge. In urugvajski sporazum GATT (Splošni sporazum o farifah in trgovini) je zagotovil zaščito investicijske in intelektualne lastnine, ki jo je iskalo veliko firm, zato da bi labko globalno delovale z večjimi
dobički.
Pravilniki korporacij in kampanje
Veliko skupin državljanov in vlad sije prizadevalo oblikovati pravilnike in druge instrumente, ki so ciljno usmerjeni v svetovne korporacije. V zadnjih dveh desetletjih je bilo narejenih veliko poskusov, nekatere so naredile celo korporacije same. Razdelimo jih lahko v tri širše kategorije: v poskuse korporacij, poskuse vlad in s pomočjo gibanj skupin državljanov. Vsi ti poskusi so obravnavani v tem referatu. Poglavje, ki sledi, obravnava specifičen pravilnik: »Model za poslovna načela« (Vzorčna poslovna načela), delo Clintonove administracije, iz leta 1995.
Prostovoljni pravilnik korporacijskih združenj
Veliko korporacijskih združenj je v sedemdesetih letih začelo prostovoljno pisati svoje lastne pravilnike o obnašanju, da bi prehitela bolj nevarne in potencialno obvezne vladne pravilnike. Nekaj teh aktivnosti je sponzorirala. Mednarodna trgovinska zbornica; druge so podpirale firme iz posameznih sektoijev, kot npr. Zveza farmacevtskih proizvajalcev. Vsa ta prizadevanja so si podobna v tem, da so principi in poslovna načela, ki si jih prizadevajo izboljšati, zasnovani na prostovoljni bazi.
Eden najnovejših takih poskusov je nastal v skupini z naslovom CAUX RoundTable, ki sojo ustanovili leta 1986 vodilni poslovneži z Japonske, Evropi in Združenih držav. Njihova »Načela za poslovanje« pravijo, da bi svetovne korporacije »morale igrati odločilno vlogo pri izboljšavi ekonomskih in socialnih pogojev«, in ponujajo vrsto načel za delovanje korporacij nasproti potrošnikov, delojemalcev, investitorjev, dobaviteljev, konkurentov in skupnosti. Veliko načel je pohvalnih, vendar brez kakršnih koli prisilnih mehanizmov ali neodvisnih pregledov ta načela ostajajo v glavnem strategija odnosov z javnostjo, ki jo izvajajo svetovne firme.
Individualna pravila za podizvajalce
Že od začetka devetdesetih let sindikati in skupine za človekove pravice usmerjajo pozornost na enega nevarnejših trendov v globalizaciji proizvodnje, ki mu sledijo velike firme. Ker so tehnološke inovacije povečale možnosti, da firme z lahkoto preselijo proizvodnjo na različne kraje, jih je veliko začelo dajati del svojih proizvodnih procesov v izvajanje podizvajalcem v različnih državah, za teniške copate firme NIKE, na primer, se lahko zračna blazina izdela v Združenih državah, sestavlja pa jih najveijetneje mlada ženska v Indoneziji ali na Kitajskem. Tovarna, v kateri te ženske delajo, je lahko v lasti Korejcev ali Indonezijcev ali Kitajcev, ne pa v lasti NIKE. Ko je pri podizvajalcih prihajalo do flagrantnih kršitev delavskih pravic, je to pritegnilo pozornost tistih aktivistov, ki so se borili za osnovne člo-
Moč in možnosti za Nasprotovanje korporacijam
Površčinsko gledano se zdi, da smo skoraj brez moči, Ja bi se uprli globalnim korporacijam. Sindikati v skoraj vseh državah pešajo. Vlade, namesto da bi bile bolj odgovorne v zvezi s korporacijami, tem ponujajo/omogočajo večjo globalno mobilnost in pravice z deregulacijskimi sporazumi, Jtot je npr. severnoameriški sporazum o svobodni trgovini (NAFTA) in urugvajski GATT. Gonilna sila za tem dere-gulacijskim delovanjem, usmerjena v slabitev aktivnosti korporacij, ki ima korenine globoko v sedemdesetih letih. Poje vendarle vse močnejša. Kampanje državljanov proti korporacijam so strmo narasle v sedemdesetih letih, ko so “fžavljani razširili govorice o tem, kako korporacije po-Jpirajo apardheid, o tem, kako korporacije, ki proizvajajo brano za dojenčke, uporabljajo neetične načine trženja, o •om, kako so bile globalne firme vpletene v strmoglavljenje ollendejeve vlade v Čilu. Gonilna sila teh kampanj, izmed katerih je bilo veliko izpeljanih globalno, je bila z uvedbo 'riumfalizma svobodnega trga, katerega zagovorniki so bile administracije Reagana, Buscha,Thatcherjeve in Kohla, zavrta. Kolaps socialističnih režimov v vzhodni Evropi v poznih osemdesetih letih pa jo je ojašal.
Vendar se sredi devetdesetih let problemi v zvezi s pri-vatizirano in deregulirano svetovno tržno ekonomijo začenjajo Pojavljati vsepovsod. V številnih delih sveta se ljudje organizirano borijo proti zlorabam skupnosti, delavcev in okolja. V bitki okrog NAFTE se je širok spekter gibanj državljanov iz Mehike, ZDA in Kanade boril proti sporazumu, ki Je koristi integracij usmerjal v samo nekaj tisoč velikih korporacij, pogosto na račun velikih segmentov družbe.
Sindikati so formirali inovativne povezave, da so se organizirali čez meje. Na čelu fronte so bile verske skupine, ki so uporabljale odločnost delničarjev za pritisk na odgovornosti korporacij, skupine, ki se borijo za okolje, kot nPn Greenpeace, so vzele na muho velike firme, ki so po svetu razšitjale nevarne proizvodne obrate in strupene odpadke.
“F svetu, kjer najbolj dinamični ekonomski akterji delujejo globalno, medtem ko vlade ostajajo lokalne in nacionalne, se pojavljajo zelo pereči problemu Se posebej se vlade spopadajo s socialnimi problemi skupnosti, delovnimi mesti, problemi okolja v času, ko njihove največje korporacije drastično krčijo delovna mesta in tekmujejo globalno, tako da znižujejo stroške v zvezi z okoljem in delovno silo. V imenu globalne konkurence korporacije danes največ prispevajo k doslej največji globalni krizi v zvezi z okoljem in delovnimi mesti.”
vekove pravice v poznih osemdesetih letih, vendar so firme na te kršitve pogosto reagirale, tako, da zanikale, da bi karkoli o teh kršitvah vedele in da zato niso odgovorne za to, kar se dogaja v podjetju, ki je last nekoga drugega.
Ker je v devetdesetih letih pritisk skupin, ki so se borije za človekove pravice in pravice delavcev, na korporacije naraščal, je to nekatere firme pripeljalo do tega, da so sprejele svoja prostovoljna pravila obnašanja za svoje podizvajalce. Sears in Levi Strauss, na primer, sta se sporazumela, da ne bosta dajala del v podizvajanje firmam, ki so kot delovno silo uporabljale zapornike, ali kakorkoli drugače kršile pravice delavcev. Neprestane kršitve na Kitajskem so Levi Strauss pripeljale do tega, da je oznanil, da bo odpovedal vse pogodbe za izvajanje del v tej državi, skupni, trdi Levi Strauss, je prekinil pogodbe s 35 do približno 700 podizvajalcev, ker so kršili njihova pravila obnašanja. Eddie Bauer, Levi Strauss in Liz Claiborne so vsi prekinili podizvajalske pogodbe v Burmi, ker so tam flagrantno kršili človekove pravice.
Gonilna sila za več pravilnikov je bil združeni sindikat delavcev oblačilne in tekstilne stroke (zdaj združen z IL-GWU v UNITE), kije deloval z Zvezo izdelovalcev oblačil v ZDA. V kolektivni pogodbi, podpisani med sindikatom in Zvezo 1. oktobra 1993, je bilo določeno, da se bodo vsi delodajalci Zveze izdelovalcev oblačil sporazumeli o detajlnem seznamu delavskih pravic v zvezi s kakršnim koli kupovanjem delov, ki bodo sestavljeni v skladu s pogodbami o podizvajanju kje drugje, ali kupovanjem poceni delov na tujem za izdelke, končno izdelane doma.
Medtem ko so se druge organizacije državljanov pri delu za pripravo pravilnikov združile, so hkrati uporabile pritisk potrošnikov, s katerim so pomagale firme prepričani, da so te pravilnike sprejele. V letu 1995 so Guatemal Labor Education Project in pridružene skupine začeli izvajati pritisk na Starbucks, da bi sprejel pravilnik, ki bi urejal pogoje, pod katerimi bi morali pridelovati kavo, ki jo prodajajo. Po minimalnem pritisku potrošnikov se je Starbucksovo
podizvajalcih, zelo redko uveljavljajo. Pregled pravilnikov korporacij v Gvatemali, ki gaje opravil Wall Streeet Journal, je razkril, da so korporacije vložile komaj kak napor, da bi usposobile ali spodbudile svoje nadzornike, da bi preverili kršenje delavskih pravic pri podizvajalcih;
-	pravilnik ne vsebujejo postavk o spolnem nadlegovanju, ki je še posebej resen problem v tekstilni industriji, ker je veliko vodilnih uslužbencev moških in večina delovne sile žensk,
-	določila v zvezi s plačami so velikokrat nejasna in netočna. Večina jih zahteva samo izplačilo »zakonite plače«, kar je v večini držav močno pod mejo revščine. ACTWU (zdaj UNITE) se poteguje za »plačo, s katero se da preživeti«, ki bo temeljila na tržni vrednosti potrošniške košarice. Koalicija za pravico v Maquiladorasu je ugotovila, da veliko svetovnih firm sploh ne ve, koliko njihovi podizvajalci plačujejo svoje delavce;
-	veliko pravilnikov zadeva samo njihove podizvajalce, ne pa tudi plačane uslužbence podjetja; pravilnik bi moral veljati za oboje.
Vladni pravilnik
Vzporedno s prizadevanji zaindividualne pravilnike podjetij je bilo tudi veliko iniciativ gibanj državljanov, da bi dosegli, da bi bili pravilniki bolj obvezujoči na vladni in medvladnih ravneh.
Pravilnik Združenih narodov in drugi medvladni pravilniki
Ko je prišlo do razkritij o vlogi IT&t-ja v prevratu v Čilu leta 1973, seje po vsem svetu pričelo močno gibanje za večje odgovornosti korporacij. Ker so vlade tretjega sveta glasno pozivale k temu, so Združeni narodi leta 1975 ustanovili Komisijo za transnacionalne korporacije, kije dala v obravnavo
Pravilnik ZN o obnašanju transnacionalnih korporacij. Osnutek tega pravilnika je prepovedoval podkupnine državnih uslužbencev, zahteval razkritje vseh potencialnih nevarnosti v zvezi z izdelki in proizvodnimi procesi, prepovedal je izvoz blaga ali tovarn, ki so veljale za nevarne v tisti državi, in vseboval še veliko drugih ukrepov. Reaganova administracija mu je ostro nasprotovala in do pogajanj o sprejetju tega pravilnika sploh ni prišlo. Toda natančen oris odgovornosti korporacije je danes še bolj potreben kot kdajkoli prej. Brez jasnih mednarodnih določil, ki bodo veljale za vse svetovne korporacije se bodo posamezna podjetja, da bi znižala stroške, še naprej otresala obveznosti dostojnega ravnanja z delavci in tudi varstva okolja.
Skupine državljanov, kot so Mednarodna organizacija sindikatov potrošnikov (IOCU), trdo delajo, da bi oživile zanimanje za pravilni UNCTC ali podoben seznam navodil ali mehanizmov v zvezi z direktnimi tujimi investicijami. Veliko število skupin, ki so se februarja 1994 sestale v Dehliju na Konferenci o fairplayu v svetovnem poslovanju seje prav tako zavezalo tej nalogi.
Drugo telo Združenih narodov, ki je izdalo pravilnik o obnašanju korporacij, je Mednarodna organizacija za delo (ILO). Leta 1977 je sprejela »Tripartitno deklaracijo o načelih v zvezi z multinacionalkami in socilani politiki«, v kateri so navodila za vlade, firme in delavce na področju delovnih odnosov, zaposlovanja, usposabljanja in delovnih pogojev. Podobno so leta 1976 razvite članice Združenih narodov uporabile Organizacijo za ekonomske odnose in razvoj (OECD), daje izdala navodila o »Mednarodnem investiranju in multinacionalkah«, ki zajemajo veliko podobnih področij.
Poleg teh raznovrstnih pravilnikov so Združeni narodi izdali tudi pravilnike za specifična področja. Najbolj znan je pravilnik o trženju hrane za dojenčke, ki so ga sestavili skupaj s svetovno zdravstveno organizacijo in Unicefom. Pravilnik prepoveduje transnacionalnim proizvajalcem hrane
Eden najbolj zanimivih novejših sporazumov, ki vključuje multilateralne organizacije, se sporazum, ki so ga 4. julija 1995 podpisali Bangladeški proizvajalci in Zveza izvoznikov, UNICEF in ILO. Ker so ameriške skupine grozile, da bodo bojkotirale bangladeška oblačila, so se njihova podjetja za izdelavo oblačil sporazumela o načrtu, da bodo 25000 otrok iz oblačilne industrije spravila naprej v šole. Skoraj milijon dolarjev od vseh treh podpisnic sporazuma bo namenjenih za prenehanje uporabe otrok za delovno silo, za šolanje bivših delavcev - otrok in skromno pokojnino za družine otrok.
Državne vlade
Večina državnih vlad je sprejela ideologijo svetovnih korporacij: vladna politika mora biti usmerjena k povečanju konkurenčnosti države in njenih podjetij. Na žalost je to pogosto vodilo v politike, ki so spodbujale ukrepe za zmanjšanje stroškov v podjetjih, bodisi z ukinjanjem delovnih mest, zmanjševanjem plač ali poslabšanjem delovnih pogojev. Na vlade je treba pritisniti, da bodo ponovno uvedle bolj tradicionalne cilje za zagotovitev socialnega položaja tistim, ki so prepuščeni na milost in nemilost trgu, in da bodo spodbujale dobra delovna mesta. Veliko področij je, kjer so vlade izvajale pozitiven pritisk, da bi usmerjale aktivnost korporacij k splošni blaginji družbe. Erič Ko-lodnerje v študiji, ki jo je izdelal za zasedanje Združenih narodov o socialnem stanju, navedel številne pritiske, vključno s:
»transparentnostjo korporacij z obveznim dajanjem zahtevnih informacij, proizvodnimi procesi z lokalnimi predpisi, delovnimi pogoji z delovno zakonodajo in stopnjo zaposlovanja z mandatnim zaposlovanjem državljanov. Vlade so odredile tudi več finančno usmerjenih ukrepov za nadzor bank, borz, odvzem in repatriacijo dolgov. Dalje so vlade uvedle zakonodajo, ki zagotavlja pravico do udeležbe pri dobičku lokalnim podjetjem, omejitve lastništva, transfer tehnoloških zahtev/ potreb kakor tudi odgovorne okoljevarstvene in energetske postopke. Vlade so od transnacionalnih korporacij tudi zahtevale, da pomagajo reševati makroekonomske probleme s pomočjo klavzul plačilnih bilanc, protitrusnih zakonov in uvozno-izvoznih limitov«.
Na žalost večina vlad ni tako usmerjena, nasprotno -celo podpirajo aktivnosti korporacij, s tem da zmanjšujejo vladne restrikcije v zvezi z njimi. Do resnične spremembe in usmeritve aktivnosti korporacij k bolj socialnim ciljem bo prišlo le s skupnim pritiskom državljanov.
Državne pokrajinske vlade
Okoljevarstvena aktivnost Rischard Grossman in FrankAdams nas opozatja-ta na osnovni vir moči nasproti korporacijam. Korporacije obstajajo na osnovi ustanovnih listin, kijih odobrijo vlade posameznih držav. Prvotno so ustanovne listine firme zavezovale, da morajo služiti splošni blaginji, če niso, so bile ustanovne listine lahko preklicane, in v nekaterih primerih se je to tudi zgodilo. Do konca 19. stoletja je korporacijam uspelo ta osnovni namen ustanovnih listin izničiti. Grossman in Adams pravita, da je prišel čas, da se državljani ponovno vključijo v dajanje koncesij za poslovanje. Vlade držav bi lahko spodbudili, da bi sprejele pravilnik o obnašanju in delovanju korporacij, ki bi bil podlaga za nove ustanovne listine. Če bi podjetja pravilnik kršila, da bi lahko ustanovno listino preklicali. Nekateri aktivisti v ZDA si zdaj prizadevajo, da bi na tej osnovi preklicali ustanovno listino podjetju UNION Carbride.
Lokalne vlade
Podobno idejo je razvil Michael Shuman z Inštituta za politične študije (Institute for Policy Studies). Predlaga uvedbo pravilnika o postopkih med lokalnimi vladnimi uradniki, ki sestavljajo navodila za obnašanje korporacij To bi preprečilo destruktivno tekmovanje ene skupnosti proti drugi, ki ga povzročijo korporacije, ko iščejo najbolj atraktivna mesta za svoje investicije.
Iz istega razloga poskuša Svet Kanadčanov (Council of Canadians) zavirati destruktivni učinek, ki ga ima širjenje Walmarta na kanadske skupnosti. Sestavili so seznam zahtev in lokalne uradnike spodbujajo, naj jih Walmartu postavljajo v zameno za pravico, da gradi nove trgovine.
Iniciative gibanj državljanov
Gibanja državljanov bodo tista, ki bodo izvajala pritiske na vlade in neposredno na korporacije ter odločilno vplivala na pravilnike in druge mehanizme, s kateirmi se bo nadzorovala odgovornost korporacij, obstaja bogata zgodovina takih gibanj državljanov v več državah. Najprej so se začela v sindikatih, verskih skupinah, skupinah kmetov, okoljevarstvenih organizacij, skupinah potrošnikov in or-ganizacijah žensk.
(Se nadaljuje)
gl	m	SKDFAI DNI V SINDIKMB
SKEI DOSEGEL PREKINITEV DELAVCE CELJSKE CINKARNE TAMOVE SKUPŠČINE ČAKA ŠE »FINO ČIŠČENJE«
V Tamu so se v torek sestali člani skupščine sindikata kovinske in elektroindustrije v podjetju. Ugotovili so, da so predstavniki vlade in republiškega razvojnega sklada prelomili svojo obljubo: čeprav so predstavnikom sindikata zagotovili, da bodo le-ti lahko sodelovali pri oblikovanju programa prestrukturiranja podjetja in pri razreševanju odprtih vprašanj, so za sredo, 3. aprila, sklicali skupščino Tama, ne da bi sindikatom poprej sploh poslali gradivo. Skupščina naj bi odločala tudi o predlogu Sklada Republike Slovenije za razvoj o stečaju Tama. Vlada in sklad sta po oceni sindikalistov s tem pokazala svoj nepartnerski odnos.
Skejevci v Tamu zato zahtevajo, naj vlada, ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ministrstvo za delo in republiški razvojni sklad na skupščini posredujejo, da se bo ta prekinila in nadaljevala šele potem, ko bodo vsi omenjeni skupaj s sindikatom odgovorili na tale odprta vprašanja: koliko delavcev bo zaposlenih v novo nastalih podjetjih; kakšna bo usoda skupnih služb in storitvenih dejavnosti in koliko delavcev bo zaposlenih v teh službah; kakšen bo status družbe STP; kako bo razrešen problem 240
invalidnih delavcev; kakšno odškodnino bodo dobili delavci, ki jim trajno ne bo mogoče zagotoviti dela oziroma kako bo poskrbljeno za njihovo socialno varnost.
Če pristojni še pred začetkom skupščine skejevcem ne bodo odgovorili in ugodili njihovi zahtevi po preložitvi skupščine za najmanj teden dni, bodo uporabili vse oblike sindikalnega boja za zaščito delavskih pravic. f
Člani najvišjega organa Skei v Tamu so poudarili, da sindikat ni zainteresiran za konfliktno razreševanje odprtih vprašanj, temveč za razumen dialog. Če bo vTamu prišlo do konfliktov, bo prišlo zaradi nekooperativnosti pristojnih, ki bodo morali prevzeti tudi vso odgovornost za posledice takšnega razreševanja odprtih vprašanj.
Skupščina Tama, ki se je začela v sredo ob 10 uri, je bila na zahtevo Skei prekinjena in se bo nadaljevala 17. aprila. Do tega dne bo uprava pripravila predlog prerazporeditve delavcev v zdrava jedra, ministrstvi pa reševanja presežnih delavcev. Skei bo vključen v vse aktivnosti v Tamu.
Člani predsedstva sveta ZSSS, Dušan Semolič, Rajko Lesjak in Gregor Miklič, so prejšnji četrtek obiskali območno organizacijo v Celju. Na pogovoru s poslovodstvom in sindikatom KNG Cinkarne Celje sta sodelovala tudi Janez Justin in Franjo Krsnik, predsednik in sekretar tega sindikata, ter Lado Kaluža in Milica Dabanovič iz območne organizacije.
»Cinkarna je opravila generalno čiščenje, fino čiščenje je bolj zahtevno, in zato še ni izvedeno,« je povedal glavni direktor Marjan Prelec, ki bo za uspešno vodenje podjetja te dni prejel priznanje občine Čelje. Prelec meni, da smo v naši državi, podobno kot v Nemčiji, preveč področij socializirali. Dopustov imamo toliko, da jih številni ne moremo izkoristiti. Po njegovem mnenju so
POGAJANJA O SOCIALNEM SPORAZUMU
V
BREZ VEČJEGA NAPREDKA
Kot nam je povedal Dušan Semolič, včerajšnje nadaljevanje pogajanj o letošnjem socialnem sporazumu ni zbližalo različnih pogledov na minimalne plače in regres. Delodajalci bi bili pripravljeni podpisati le minimalne bruto plače 50.000 tolarjev, sindikati pa sedaj zahtevajo 54.000. Vladi predlagajo, naj v okviru načrtovanih ukrepov še bolj pomaga podjetjem iz tekstilne in obutvene industrije, ki po navedbah delodajalcev tolikšnih plač ne zmorejo.
Predstavniki sindikatov še naprej nasprotujejo predlogu delodajalcev, po katerem bi realne plače za rastjo bruto družbenega proizvoda zaostajale za najmanj dva odstotka. Nerazčiščen je tudi prag inflacije za usklajevanje izhodiščnih plač. Delodajalci želijo
še dodatno merilo za usklajevanje obračunane plačne mase.
Pogajalci pa so se dogovorili za črtanje določbe, kije prepovedovala povečevanje plač v podjetjih, ki so prejela finančno pomoč. Zbližali so tudi poglede na omejevanje rasti plač v podjetjih, ki poslujejo s tekočo izgubo.
V ZSSS bodo po Semoličevih besedah temeljito proučili vladin predlog, ki kolektivnim pogodbam dejavnosti načelno priznava primat pri delitvi. Tej opredelitvi je namreč dodan predlog, po katerem bodo v dejavnostih, ki lani niso podpisale nove pogodbe, veljala razmerja plač iz splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Vlada dopušča izjemno možnost, da se v novih kolektivnih
pogodbah dejavnosti uveljavijo razmerja, ki sojih dejavnosti imele pred leti. V teh predlogih je mogoče videti bojazen vlade, da se bodo pogajalci v nekaterih dejavnostih dogovorili za previsoke plače, pravi Semolič. Ker se bojijo tudi posledic previsokih plač v gospodarstvu za plače, ki se napajajo izjavnih financ, zahtevajo od sindikatov, naj se odpovedo absolutni svobodi pogajanj v dejavnostih.
Delodajalci se še ne strinjajo s sindikalno zahtevo za ločeno izkazovanje plač po individualnih pogodbah, zaenkrat bi pristali le na javnost teh plač v velikih in srednjih neolastninjenih podjetjih. Pogajanja se bodo nadaljevala v torek.
F. K.
Skei še napreduje
Na včerajšnjih pogajanjih sta pogajalski skupini delodajalcev in sindikatov uskladili normativni del kolektivne pogodbe. Varianto imajo le še pri minimalnem dopustu, kjer delodajalci predlagajo 18 dni, sindikati pa vztrajajo pri 20 dneh. Predsedniki sindikatov podjetij bodo z novo pogodbo dobili pravico do podatkov o vseh plačah pri delodajalcu, na način, dogovorjen v pogodbi o pogojih za delo sindikata podjetja.
Za prihodnji tedenje tako ostal le še tarifni del. Za začetek bo posebna skupina izvedencev obeh strani pripravila razvrščanje v tarifne razrede, nam je povedala Lidija Jerkič. Te dni bodo uskladili tudi eskalacijo za obračun aprilskih plač, čakajo le še na uradne podatke o inflaciji v prvih treh mesecih letošnjega leta.
ZDA uspešnejše od Nemčije, ker ima slednja preveč sociale in predrago delovno silo. Medtem ko je letna cena delavca v Nemčiji 60.000 mark, stane Cikar-no povprečni delavec le 24.000. Ker je cinkamarjev 160 preveč-vseh je 1530, bilo pa jih je 2500 - je za plače treba zbrati kar precej denatja. »Teh presežnih delavcev pa Cinkarna ne zmore dati stran, ker spadajo med zaščitene,« je zaostanek pri čiščenju obrazložil Prelec.
Ko so zaposlene povabili, naj prinesejo certifikate, so jim rekli, da nihče ne bo odpuščen. Zato danes nikomur ne morejo reči, daje odveč. Tudi po opravljenem lastninjenju, ki naj bi bilo končano še v tem mesecu, bo Cinkarna morala poslovati racionalno. Po Prelčevem mnenju bo morala izbrskati lenuhe, ki so tudi med direktorji. Cinkarna ima poklicne gasilce, kijih kapitalisti nikjer v svetu nimajo na plačilnih seznamih. Tudi odsotnost z delaje prevelika, v povprečju je vsak dan odsotno kar dvajset odstotkov zaposlenih. Slovenski delavci so po Prelčevih besedah preveč razvajeni, saj ne sprejemajo vsakega dela. Prav zato je Cinkarna obdržala samski dom, saj ne vedo, ali bodo domačini hoteli delati v tem podjetju.
Probleme povzroča preračunavanje nadur. Ker 300 delavcev dela v štirih izmenah, jih večina namesto po 40 ur naredi kar po 56 ur na teden. Nadur imajo toliko, da jih ne morejo poračunati. Ker se število nadur iz leta v leto povečuje, konec lanskega leta jih je bilo kar 15.000, bi jih po mnenju Gregorja Mikliča morali poračunati konec vsakega četr-letja. Alenka Pregelj, članica Cinkar-ninega poslovodstva, pa bi jih raje poračunala po šestih mesecih. Ker tolikšnega števila nadur ni mogoče poračunati, nadure občasno kar plačajo.
Tudi naša podjetja so dolžna spoštovati mednarodne konvencije o ukinitvi ali vsaj močnem zmanjšanju nočnega dela, jih je opozaril Gregor Miklič. Poslovodstvo pa pravi, da njihove procesne proizvodnje ne prekinejo tudi več let. Tako naj bi bilo tudi naprej.
Cinkarna plačuje delavce skladno s kolektivno pogodbo, zato ji povečanje najnižjih bruto plač na 55.000 tolarjev
ne bi povzročilo nobenih problemov Povečanje najnižjih plač bi tudi med delavci tega podjetja lahko vzbudilo želj{ po povečanju vseh plač. Kar 48 zaposlenih je plačano po individualni po; godbi. Dve tretjini zato, da so plačani pošteno, tretjina pa bi po kolektivni pogodbi dobila celo več, pravi Prelec
Sindikalni zaupniki Cinkarne so se najbolj zanimali za potek pogajanj c socialnem sporazumu. Zanimal jih je tudi položaj, ki bi nastal po morebitnem neuspehu pogajanj.
Marin Žagar, predsednik Cinkami-negasindikata KNG, je nekaterim šefom podjetja očital, da se skušajo skriti zn sindikatom, saj mu podtikajo reševanje problemov, za katere so sami odgovorni Drugi sindikalni zaupniki so opozori-j lina nevarnost prerazporejanja delavcev na nižja delovna mesta, do česar prihaja, ob številnih reorganizacijah. Te se včasih izvajajo le zato, da se delavci in tudi šefi) lahko premestijo na nižja delovna mesta j
Opozarjali so tudi na povečevanje obsega prostovoljnega zdravstvenega m pokojninskega zavarovanja, ki po njihovem mnenju ne smeta zamenjati obveznega zavarovanja in solidarnosti meh zaposlenimi. Nadurno delo je po njihovem mnenju velik problem, saj pomeni vtikanje v zasebno življenje delavcev. Zlasti Marin Žagarje bil kritičen do obveščanja v ZSSS in odzivnosti sin; dikalnih funkcionarjev na probleme, ki jih zapaža v sindikatu podjetja. Dušan Semolič mu je pritrdil vsaj glede tega, da ZSSS ne zna dovolj popularizirati svojih uspehov. Sindikalni zaupniki Cinkarne so omenili tudi slabe odnose med delavci in šefi. Kritizirali so disciplinske postopke, češ da se uporabljajo le za navadne delavce.
Na vprašanje o vplivu strank na ZSSS, je Semolič povedal, da zaradi notranje demokracije nanje nobena stranka nima in ne more imeti odločilnega vpliva. Tako Dušan Semolič kot Rajko Lesjak sta se z zaupniki Cinkarne strinjala o nujnosti izboljšanja organizacije protestnih shodov. Poudarila sta tudi pomen obveš; Čanja in prepričevanja članstva, da bi na njih sodelovalo bolj množično.
F K-
DAVOR JURIČ JE NOVI PREDSEDNIK ZSSH
V petek, 29. marca, je bi! v kongresni dvorani grafičnih delavcev v Zagrebu izredni kongres Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške, ki se gaje udeležilo 134 delegatov. Delegati so sklenili, da bodo po novem vsi sindikalni delavci iz občinskih in regionalnih sindikalnih organizacij ZSSH zaposleni neposredno v zvezi. Nepremično sindikalno premoženje, ki je bilo doslej v lasti občinskih sindikalnih organizacij, bo po novem neposredna lastnina zveze.
Na kongresu so za novega predsednika Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške izvolili Davora Juriča. Ni član nobene politične stranke. Bilje sindikal-
ni zaupnik v javnem podjetju Dina na Krku ter sindikalni funkcionar za območje otoka Krka. Kasneje je postal predsednik sindikata EKN (Sindikata energetike, kemije in nekovinske industrije Hrvaške) pri ZSSH, od leta 1995 pa je opravljal tudi funkcijo podpredsednika ZSSH.
V poslovilnem govoru je Dragutin Lesar, ki je v petih letih predsednikovanja občutno zaznamoval začetke in prve korake razvoja demokratičnega sindikalnega gibanja v Republiki Hrvaški in postal med delavci karizmatična osebnost, poudaril, da bo morala Zveza samostojnih sindikatov Hrvaške v času,
ki prihaja, še bolj agresivno nastopati na hrvaški socialni in delavski sceni. Zato so potrebni novi ljudje, ki bodo opravili to delo. ZSSH si je v preteklih petih letih izborila svoje mesto v družbi in postala njen pomemben subjekt, je dejal. Kot glavne uspehe je navedel podpis kolektivnih pogodb, uspešno zaščito delavskih pravic in zelo dobre rezultate na volitvah v svete delavcev (87 odstotkov izvoljenih članov svetov je iz ZSSH). Svoj govor na kongresu je končal z besedami: »Tisti, ki se noče bojevati za svoje pravice, si ne zasluži, da bi jih užival!«
Pavle Vrhovec
Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije, organiziran v družbah in na ravni delniške družbe Slovenskih železarn, ki so v državni lasti, na podlagi predhodnega izjavljanja zaposlenih s podpisovanjem posebnih izjav in drugih oblik opredeljevanja delavcev naslavlja na Vlado Republike Slovenije in Državni zbor naslednjo
peticijo
za pospešitev sprejema Zakona o privatizaciji pravnih oseb in premoženja v lasti Republike Slovenije (Zakona o privatizaciji državnega premoženja).
Sindikat v družbah in drugih organiziranih oblikah - tudi skupno na ravni delniške družbe Slovenske železarne -je zainteresirana stran pri urejanju ekonomskega in socialnega položaja zaposlenih.
Ker je ta v osnovi pogojen z lastninsko preobrazbo, smo se v obdobju zadnjih dveh let že večkrat obračali na državni zbor, njegove organe ter na vladne institucije, da bi zaposlenim v Slovenskih železarnah končno priznali pravico do sodelovanja pri lastninski preobrazbi oz. privatizacijskih procesih. Tajim ni bila, kot večini državljanov Republike Slovenije, priznana z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij. S tem smo bili postavljeni v položaj drugorazrednih državljanov. Prepričanje o tem bi bilo dragačno, če bi bile kmalu po sprejemu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij sprejete tudi zakonske podlage, ki bi s siceršnjim časovnim zamikom, kije morda opravičljiv, urejale tudi to področje, vendar se to ni zgodilo.
Pričakovali smo, da bomo kaj dosegli z apelom in predlogi ob sprejemanju sprememb in dopolnitev Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, spomladi 1994, ali morda ob zakonu o začasni prepovedi privatizacije pravnih oseb in premoženja v lasti Republike Slovenije, vendar na naše pobude ni bilo nobenega odziva. Po sklepu Državnega zbora, daje treba pripraviti poseben zakon, ki bi specifično urejal privatizacijo pravnih oseb in premoženja, je do tega res prišlo in smo že seznanjeni z vsebino besedila zakona, pripravljenega za drugo obravnavo, ki gaje pripravilo Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj v sodelovanju z drugimi dejavniki. Ker prej nismo imeli nobenih možnosti, smo naslovnemu ministrstvu januarja letos že posredovali pobudo za dopolnitev predloga, saj je zakon v tistem delu, ki zadeva gospodarske subjekte, kot so Slovenske železarne, zelo nedorečen.
Ne glede na to pa zaposleni v Slovenskih železarnah pričakujejo, da bo že enkrat konec zavlačevanja, ki v končni posledici pomeni, da bodo možnosti fastninsko-priva-tizacijskega postopka, če bomo še zavlačevali, minimalne ali nikakršne. Prevladuje vtis, da gre za namerno dolgoročno zavlačevanje. Pri tem moramo kot zelo pomembno poudariti, da poteka znotraj železarn že dve leti intenziven proces privatizacije, tako različnih spremljajočih dejavnosti kot tudi družb, ki opravljajo samostojno poslovno proizvodno funkcijo. Podržavljanje Slovenskih železarn pod določenimi pogoji in razlogi, nedvomna pomoč države v sanacijskih procesih, čeprav samo na nekaterih segmentih, še ne more in ne sme biti razlog, da bi bili iz končnega lastninskega procesa izločeni ali bistveno omejeni, saj država v različnih oblikah sanira in pomaga tudi drugim podjetjem ali dejavnostim.
V pobudi, ki smo jo poslali Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, smo poudarili in ponavljamo poleg priznanja splošne pravice udeležbe zaposlenih v lastninski preobrazbi tudi pravico do ustreznega plasmaja dela neizplačanih plač po kolektivnih pogodbah, ki so evidentirane in dokazljive, in zahtevo, da zakon ali vzporedni akt zagotovi končno lastninsko preobrazbo v tistih organizacijskih oblikah - gospodarskih subjektih, ki bodo dolgoročno obstajale kot gospodarski subjekti z različno lastninsko strukturo, kar pa zanesljivo ne bodo Slovenske železarne kot celota. Na to kažejo dosedanje organizacijske spremembe in namere, ki so že delno znane. Nanje pa mora sočasno odgovoriti tudi akt Slovenskih železarn: Strategija razvoja do leta 2005, ki mora nujno računati z lastninsko preobrazbo v najkrajšem času.
Podpisniki peticije menimo, da pri urejanju teh vprašanj ne gre toliko za objektivne ovire, temveč predvsem za pomanjkanje politične volje ali za morebitne posebne interese, ki so evidentni tudi pri polemičnih primerih lastninjenja nekaterih drugih, večjih ali manjših, ekonomskih subjektov v državi.
Glede na doslej obdelana vprašanja zakona menimo, da ni nobenega razloga, da bi njegov sprejem zavlačevali. Zato apeliramo naVlado in njene organe, naj zakon takoj posreduje v obravnavo in sprejem Državnemu zboru, leta pa naj ga obravnava in sprejme čim prej.
S spoštovanjem!
Anton Matoh,
predsednik izvršnega odbora konference podružnic SKEI Slovenskih železarn
ZSSS JE PRIPRAVILA PREDLOG SEPARATA 0 ZAPOSLOVANJU
Ker je vlada lani pozabila na obveznost sprejetja separata socialnega sporazuma o zaposlovanju, se hoče ZSSS letos tej nevarnosti izogniti. Zaradi perečega stanja na področju zaposlovanja je socialni sporazum pripravljena podpisati le hkrati s separatom o zaposlovanju. ZSSS hoče biti konstruktivna, zato je pripravila svoj predlog vsebine tega separata, ki sta ga ta teden na redni tiskovni konfereci predstavila Dušan Semolič in Gregor Miklič. S separatom in odločnejšo politiko na njegovi podlagi bi naša država lahko bistveno zmanjšala brezposelnost.
Vladne napovedi o zmanjšanju obsega brezposelnosti po Mikličevih besedah lahko ostanejo v zraku, saj nekateri strokovnjaki opozarjajo, da se lahko število brezposelnih letos utegne povečati celo na 140.000. K temu bodo lahko prispevala velika podjetja, ki so v resnih težavah in se bodo veijetno reševala zlasti z odpuščanjem presežnih delavcev. Na povečanje nezaposlenosti bo verjetno vplivala tudi privatizacija, saj skladi zahtevajo le čimvečji dobiček. Tega pa je najlažje doseči z zmanjševanjem stroškov delovne sile. Podatki kažejo, da se zaposlenost v industriji in gospodarstvu še naprej zmanjšuje, raste le v negospodarstvu.
Tudi letošnji proračun je po Mikličevih besedah zmanjšal obseg sredstev za ak-
tivno politiko zaposlovanja. Nezaposlenost je pereča tudi zato, ker prijavljen-ci na zavodu že po enem letu izgubijo upanje na novo zaposlitev. Miklič meni, da tudi nezmožnost nove zaposlitve prispeva k naraščanja samomorov med Slovenci, po katerih smo v evropskem vrhu. Po uradnih podatkih je na zavodu za zaposlovanje več kot 60 odstotkov prijavljenih več kot eno leto. Kar tretjina je mlajših od 26 let, vse večje invalidov.
Separat o zaposlovanju, ki so ga pripravili v ZSSS, obsega 11 točk. Na prvem mestu je učinkovit program zmanjšanja zaposlovanja na črno, ki naj bi bistveno povečal pravno varnost zaposlenih. Drugi ukrep predvideva več denaija v proračunu za aktivno politiko zaposlovanja. Na tretjem mestu je su-
Podpis dopolnjene KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva
Po skoraj enoletnih pogajanjih z vlado sta 21. marca dva panožna sindikata s področja zdravstva podpisala spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Vsi zaposleni v zdravstveni oziroma socialni dejavnosti so tako med drugim upravičeni do dodatka za nevarnost infekcije in za socialne stike v višini količnika 0,15 (5125 tolarjev bruto). Od 1. aprila dalje bodo prejemali tudi selektivni dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti; gibal se bo v višini od 0,05 do 0,35 količnika. Zdravnik specialist bo tako po spremenjeni KP dobival dodatek v skupni višini 0,50 količnika oziroma 17.850 tolatjev bruto. Na sliki od leve proti desni: Erih Šerbec, predsednik republiškega sindikata za zdravstvo in socialno skrbstvo, dr. Igor Kodrič, predsednik republiškega sindikata za zdravstvo in socialno varstvo, mag. Aton Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve in dr. BožidarVoljč, minister za zdravstvo.
bvencioniranje prispevkov in davkov za tiste, ki delavce zaposlujejo za nedoločen [ čas.V zadnjihletih sta natnreč dve tretjini novih delovnih razmerij sklenjeni le za določen čas. Davčne olajšave naj bi imeli; tudi tisti, ki zaposlujejo invalide.Ti novo i zaposlitev najtežje najdejo, saj nanjo v povprečju čakajo več kot pet let.
Država naj bi delodajalce spodbujala k zaposlovanju mlajših žensk in jih razbremenila obveznosti financiranja porodniškega dopusta.
Morala bi sprejeti novo definicijo brezposelnosti, sedanja namreč med brezposelne ne šteje tistih, ki v tednu, ko jih anketirajo, delajo vsaj eno uro. Med brezposelne naj bi šteli vse, ki no zaslužijo toliko, kot znaša najnižja plača.
Anketa o brezposelnosti naj bi ugotavljala tudi tiho brezposelnost. Zajame naj osebe, ki so izgubile upanje na ponovno zaposlitev. Po uradnih statistični!) podatkih je bilo leta 1995 v naši državi 5000 takšnih oseb. Zavod za zaposlovanje je lani iz evidence črtal 16.410 oseb, ki niso dobile nove zaposlitve-
Za odpravo strukturne nezaposlenosd je treba pripraviti program aktivne politike zaposlovanja (javna dela, prekvalifikacije, dousposabljanje) in delež vanje vključenih iskalcev zaposlitve povečat) za 40 odstotkov. Pri programih naj bi upoštevali, da zaposlitev najtežje najdejo starejši od 45 let in tisti brez izobrazbe. Pri razporejanju denarja za aktiv; no zaposlovalno politiko naj bi upoštevali tudi stanje na posameznih območjih;v Podravjuje namreč brezposelnih kar 17,3 odstotka, v Kopru pa le 6,5 odstotka.
Štipendije naj bi bile otrokom delavcev dostopne enako kot kmečkilU otrokom, pri katerih se upošteva katastrski dohodek.
Slovenija naj čimprej ratificira Evropsko socialno listino in konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 168. P1) včlanitvi v Svet Evrope naša država m ratificirala niti ene listine Mednarodne organizacije dela.
ZSSS bo skušala javnost opozoriti na podjetja, ki pravico do zaposlitve! in pravice na njeni podlagi najbolj kršijo- [ Kot je dejal Albert Vodovnik, si bo Skei še naprej prizadeval, dabi njegovi zaupniki - kot zunanji pooblaščenci - dobili pravico nadzora nad urejanjem delovnih razmerij v podjetjih. Vodovnik misli, da bi na ta način bistveno vpit; vali na obnašanje delodajalcev. ZSSS bo v bližnji prihodnosti javnost seznanila z najhujšimi kršitvami pravic delavcev iz delovnega razmerja. ^ ^
liji!
■* v
E CE SINDIKALNI ZAUPNIK ZARADI SINDIKALNEGA DEU IZGUBI DELO - SINDIKAT MOLČI?
nov.
ide-
želje
apo-
po-
čafli
ivni
;leC;
0	s« nj o
ih je
>bit-
imi-fom :i za anje jmi :ori' tce'l haja asih šefi ista. inje ;aifl iho-i-ez-ned iho-rae-cev. do
sin
šao
:ga
rali
liki
no-
di-
ira-
SS,
inje
irha
ako
ise
no-
nih
eš-
1	bi
Beltinka iz Beltincev je v stečajnem postopku. Nekoč je bilo v tej tovarni, ki je delala v okviru Rašice iz Gameljn, zaposlenih 380 ljudi, sedaj jih je samo še okoli 200. Obiskovalec med njimi zaman išče Benjamina Šipoša, moža, kije veliko storil za to, da proizvodnja v tovarni še vedno teče.
Pred leti je bil v Beltinki vodja skladišča gotovih izdelkov. Ker je preudaren mož, hkrati pa tudi Poštenjak od nog do glave, je bil najprej sindikalni zaupnik, kasneje Pa so ga delavci dvakrat zapored izvolili za predsednika sindikata tekstilne in usnjarskopredelo-valne industrije v podjetju.
Kriza v tekstilni industriji, ki je potrkala tudi na vrata Beltinke, je pokazala, da so si delavci za svojega predsednika izbrali pravega človeka. Čeprav je Benjamin Sipoš po naravi malce zadržan Človek, je v letih agonije tovarne pošteno in preudarno zastopal interese delavcev in podjetja ter tako prispeval k temu, da nekateri posamezniki takrat niso tovarne še bolj uničili in ogoljufali delavcev.
Po volji delavcev je bil takrat tudi član upravnega odbora Bel-tinke; Ker seje boril za delavske Pravice, je prišel v bolj ali manj odkrit konflikt z vodilnimi v podjetju. Ne da bi ga poprej kaj vprašala, gaje zato tedanja direktorica tudi premestila iz skladišča, kjer je bil nenehno v stiku z delavci, v komercialo za nabavnega referenta. Za enako plačo, kot jo je imel kot vodja skladišča, je on tako vodilnim “bolj na očeh”, kakor so nekateri pravili.
Ko seje zaradi slabega vodenja Beltinka začela potapljati, je Benjamin Šipoš skupaj s sindikalisti iz območnega sveta sodeloval pri izpeljavi sklepa zbora delavcev, da je treba direktorico
odstaviti in imenovati novega vršilca dolžnosti direktorja. Po zamenjavi vodstva je upravni odbor, v katerem je bil tudi Benjamin Šipoš, vse delavce poslal za nekaj dni domov na čakanje, vodenje podjetja pa zaupal Šport inženiringu in še neki finančni firmi.
Ko je novo vodstvo začelo klicati delavce nazaj nadelo, Benjamin Šipoš ni dobil poziva. Ko smo ga tedaj povprašali, zakaj se ne pritoži, saj ga kot sindikalnega zaupnika ne morejo opredeliti za trajno presežnega delavca, je dejal, da mora ostati solidaren z drugimi delavci in da se ne more boriti za svoje privilegije, ampak za pravice vseh delavcev.
Sedemnajstega avgusta 1994je sodišče v Murski Soboti uvedlo za Beltinko stečajni postopek. Stečajni upravitelj je poklical nazaj na delo nekaj več kot 200 dela-
vcev, vendar Benjamina Šipoša ponovno ni bilo med njimi, čeprav so drugi komercialisti ohranili delo. Stečajni upravitelj je seveda poklical nazaj na delo tiste delavce, ki sojih izbrali vodilni v podjetju.
Benjamin Šipoš je nekaj časa čakal, nato pa seje sam pri nekaterih svojih sodelavcih (ti so ga dotlej, dokler sami niso prevzeli vodilnih mest, spodbujali pri sindikalnem delu) pozanimal, ali je zanj v Beltinki še kakšno delo. Povedali so mu, da je še prosto delovno mesto v šivalnici za šivalnim strojem. Tega dela seveda ni mogel sprejeti, saj ne zna šivati in ne bi dosegal norme. Poleg tega pa je dobil tudi občutek, da so mu to delo ponudili v upanju in prepričanju, da ga bo odklonil. Očitno sedanja garnitura, kije prišla na čelo Beltinke v stečaju tudi po zaslugi sindikata, ni zainteresirana.
Benjamin Šipoš: Izgubljena socialna varnost edina nagrada za pošteno sindikalno delo
da bi v podjetju zopet začel delovati sindikat.
Tako je prvi mož sindikata v
Beltinki po 11 letih dela v tovarni ostal brezposeln, v Beltinki v stečaju pa sindikat ne deluje.
Benjamin Šipoš seje nato začel prijavljati na razpise za prosta delovna mesta v Pomurju. Čeprav je poslal več kot 30 prijav, službe ni dobil. Resje, daje v Pomurju že 10 tisoč brezposelnih in daje službo težko dobiti. Res pa je tudi, da sindikalni zaupniki danes mnogo težje dobijo novo zaposlitev kot drugi delavci.
Leto dni je Benjamin Šipoš prejemal denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, nato pa še šest mesecev denarno pomoč. Prejšnji mesec je ostal brez vseh dohodkov, zato je bil na centru za socialno delo prisiljen zaprositi za pomoč. Ima namreč tri otroke, žena, ki dela v Muri, pa tudi ne zasluži veliko.
Zgodba Benjamina Šipoša dokazuje, da delodajalci in država še vedno ne dojemajo, kako odgovorno in družbeno koristno delo opravljajo sindikalni zaupniki. Brez njih po normalni poti sploh ne bi bilo mogoče reševati hudih družbenih konfliktov v podjetjih. V razvitem svetu, kamor Šlove-nija očitno'še ne sodi, je delo sindikalnih zaupnikov vsaj tako cenjeno in spoštovano kot delo dobrih menedžerjev ali politikov.
Vendar pa je bolj kot to zaskrbljujoče, da svojega izjemno
izpostavljenega in uspešnega sindikalnega delavca ni uspel zaščititi sindikat. Sindikat bi preprosto moral biti sposoben zagotoviti socialno varnost svojemu funkcionarju, za katerega je več kot očitno, dajo je izgubil zaradi sindikalnega dela. Ali ima sindikat tako majhen vpliv pri delodajalcih, s katerimi se sicer veliko pogaja? Ali sindikat nima lastnih sredstev vsaj za štipendiranje ali prekvalifikacijo, s čimer bi interveniral v takšnih primerih? Ali sindikat nima vsaj sklada solidarnostne pomoči, da bi priskočil na pomoč zaupniku v težavah? Ali so sindikati storili dovolj, da bi bila socialna varnost sindikalnih zaupnikov ustrezno zavarovana z zakoni in kolektivnimi pogodbami?
V tej zgodbi ne gre samo za Benjamina Šipoša, ki že sam išče izhod iz težav, v katere gaje pripeljalo sindikalno delo, pač pa za mnogo več. Ravnanje Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije skupaj z območno organizacijo in celotno zvezo bo v tem primeru najbolje pokazalo, kaj zaupniki lahko pričakujejo od njega, če se zaradi sindikalnega dela znajdejo v nemilosti pri delodajalcih. Tu stoji ali pade vsak sindikat!
Tomaž Kšela
VITODRAG PUKL NI POMAGAL EMOVIM DELAVCEM
Vitodraga Pukla, predsednika odbora državnega zbora za notranjo politiko in pravosodje, je celjska območna organizacija ZSSS lani junija seznanila s hudimi kršitvami pravic delavcev Emovih družb. Ker se od takrat ni zgodilo prav nič, smo prisiljeni probleme še enkrat posredovati javnosti, je na tiskovni konferenci prejšnji teden povedal sekretar te organizacije Lado Kaluža. Večjemu številu delavcev bivšega Ema je območna organizacija na sodišču iztožila pravico do plač in drugih prejemkov. Zaradi reorganizacij v naslednicah tega nekdanjega velikega sistema pa delavci sodnih odločb ne morejo vnovčiti. Premoženje je namreč prešlo na Sklad ali pa je že prodano.
Delavce bivšega matičnega podjetja Emo so zaradi številnih reorganizacij večkrat prerazporejali iz družbe v družbo, tudi večkrat v letu, ne da jim bi izdali ustrezne sklepe. Ker so nekatere družbe končale v stečaju, so delavci ostali brez odpravnin in izplačil premalo izplačanih plač. Mogoče za kamuflažo so vse Emove družbe delavcem izdajale
zadolžnice za premalo izplačane plače, nominirane v ekujih, ki pa niso imele nobenega pokritja.
Gospodarski položaj Ema p. o., njegove naslednice Ema d. o. o. in njegovih hčerinskih družb so reševali s hudim kršenjem najosnovnejših pravic delavcev. Nič boljše ni bilo niti potem, ko je Emo postal last Sklada, saj novi lastnik
ni hotel prevzeti plačila delavskih terjatev. Nove družbe so bile ustanovljene praktično brez kapitala, kljub temu pa so prevzemale prerazporejene delavce. Ko so prišle v stečaj, je vsakdo lahko izračunal, da stečajne mase za poplačilo delavskih terjatev ni.
Vitodrag Pukl je delavcem veliko obljubljal, zato mu je celjska območna organizacija ZSSS poslala nekaj kilogramov gradiva. Čeprav so uporabili tudi drage poti, položaj ni nič boljši, pravi Kaluža. Ker politiki ne naredijo ničesar, je očitno, da so opisane razmere zanje normalna sestavina tranzicije. Kot v posmeh naši pravni državi je Emo Eterna v zadnjem mesecu izdala kar 237 odločb o prenehanju delovnega razmerja na povsem enakem obrazcu.
Med njimi je bilo kar 40 zaščitenih kategorij, porodnic, invalidov in tistih z nezaposlenimi zakonci. Vse to je za Kalužo dokaz, daje odpuščanje delavcev še naprej osrednja vsebina sleherne sanacije. Prav zato nezaposlenost na Celjskem še naprej narašča, območje je že na četrtem mestu v državi.
Na celjskem območju je bilo lani kar 13 stečajev, prisilnih poravnav in likvidacij, v katerih je območna organizacija ZSSS zastopala skoraj 3000 zaposlenih. V letošnjem letu so šla v stečaj že štiri podjetja, Su-vita, Sugros.Tami in Montana. Na tej poti sta Bohor iz Mestinj in obrat Dekorativne iz Laškega, mogoče še kdo. Kratko so potegnili delavci nekdanjega Ingrada, ki sojih med prisilno poravnavo prepričali,
naj svoje terjatve spremenijo v lastniške deleže. Premoženje pa so medtem razprodali. Za delavce tega podjetja je območna oraganizacija vložila že več kot 200 tožb.
Probleme presežnih delavcev je povečal tudi 51. člen stečajnega zakona, saj ga je ustavno sodišče le suspendiralo, zakonodajalec pa še vedno ni uredil pravic delavcev, ki na njegovi podlagi izgubijo delo. Uveljavljanje tetjatev delavcev so oteževali tudi stečajni upravitelji, saj so delavci in sindikati le pri njih lahko dobili podatke za vlaganje tožb. Stanje na celjskem območju je torej vse prej kot spodbudno. Sreča je le, da imajo v Celju tudi firme, kot je Cinkarna, kjer so problem le nadure in izmensko delo, je zaključil Lado Kaluža.
F. K.
AGROTEHNIKINIM DELAVCEM DESET LET NISO UREJALI POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA
Pred mesecem dni smo poročali o nezavidljivem položaju delavcev Agrotehnike. Zaradi slabega gospodarjenja je podjetje te dni prešlo v last Sklada, ki je za vršilca dolžnosti direktorja namesto Petra Roglja imenoval Zvoneta Gosarja. Zaposleni so prejšnji mesec dobili plače za december. Pripravljen je tudi obračun
januarskih plač, le denarja zanje ni, saj ni nobenih prilivov, nam je povedal Sandi Bartol, sekretar sindikata delavcev trgovine.
Sindikat je ta teden v podjetje povabil inšpektorico zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marjano Bosnič. Razlog za povabilo je neurejena evidenca plač in zava-
JŠSAMS-M * * S « * *::*,*:* * « «>.».» « * * *	«
* . . . •
Po več stoletjih ponovno
PROTESTANTSKI KATEKIZEM
na Slovenskem.
*	Knjiga s 500 stranmi kot
*	- dialog med posameznikom in religijo,
*	- med teologijo in humanistično znanostjo in
*	-medCerkvijo in družbo.
*	Dodatek v Protestantskem katekizmu prinaša:
*	-vse predgovore v delih slovenskih protestantskih
*	piscev v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku
*	(Trubar, Dalmatin in prekmurski protestantski esej),
» -fotografije vseh slovenskih evangeli- čanskih cerkva
*	s temeljnimi zgodovinopisnimi podatki.
*r
rovalne dobe za Agrotehnikine delavce, saj podjetje že od leta 1987 zavodu ni dostavljalo obrazca M-4, brez katerega zavarovanci ne morejo urejati pokojninskega zavarovanja. Daje tako, so delavci ugotovili povsem slučajno, ko so nekateri njihovi kolegi začeli urejati svojo upokojitev. Izvedeli so tudi, da omenjena
inšpektorica že pomaga zaposlenim v sosednji Grudi, ki je pred leti bila z Agrotehniko v sestavljenem podjetju. Pomoč je obljubila tudi zaposlenim v Agrotehniki, da bodo z ročnim vnašanjem podatkov v predpisane obrazce (originalnih je zmanjkalo že pred leti) prišli do manjkajočih listin.
Za skoraj desetletno zamudo pri prijavljanju izplačanih osebnih dohodkov in zavarovalne dobe je po besedah Agrotehnikinih sindikalistov verjetno najbolj odgovoren Peter Rogelj, njihov donedavni vršilec dolžnosti direktorja. Prav on je leta 1987, ko je podjetje zavodu nehalo pošiljati obrazce M-4, bil operativno zadolžen za obračun osebnih dohodkov. Odgovorni so seveda tudi njegovi bivši nadrejeni, saj so očitno tolerirali njegovo neodgovorno delo. Zaradi tega je Rogelj po nepreverjenih podatkih bil le enkrat na disciplinski. Zadeva meče čudno luč tudi na po-
kojninski zavod, saj v teh devetih letih ni razčistil položaja zavarovancev, leta 1987 jih je bilo več kot 600, za katere mu je podjetje nakazovalo prispevke.
Kot nam je povedal Sandi Bartol, bo sindikat delavcev trgovine zoper Petra Roglja vložil kazensko ovadbo, saj je vedoma zanemaril eno od temeljnih pravic zaposlenih. Sindikat bo organe pregona obvestil tudi o nevarnosti, da bi sedanji in bivši delavci Agrotehnike sploh ne mogli urediti svoje upokojitve. Prav to bi se namreč lahko zgodilo, če bi podjetje šlo v stečaj -listin o plačanih prispevkih stečajniki niso dolžni hraniti.	F K.
*
%
«
*
*
:
p
*
#
*
REFORMO POKOJNINSKEGA SISTEMA V ITALIJI SO PREDLAGALI SINDIKATI UPOKOJENCEV
: « »
„	t,	T „T>,,	|b
l kih: prvi ob prevzemu knjige in drugi s položnico naslednji *
•	mesec.	*
® Naročilo pošljite na naslov ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalma- «
*	tinova 4. Knjigo naročite lahko tudi po telefonu 061/321- *
•	255,061 /1310-033 in po faksu 311 -956.	*
*	«
Delegacija Sindikata upokojencev Slovenije, v kateri sta bila predsednik Ivan Kramer in sekretarka Vanda Rešeta, seje pred kratkim z vodstvom Sindikata upokojencev CG1L Furlanije - Julijske Krajine vTrstu pogovaijala o izkušnjah pri reformi italijanskega pokojninskega sistema. Tu povzemamo le tisto, kar bi kazalo presaditi v naše razmere.
Reformo italijanskega pokojninskega sistema je predlagal sindikat upokojencev, ki je svoj predlog najprej poslal v razpravo drugim panožnim sindikatom. Po temeljiti razpravi, kije v sindikalnih organizacijah trajala 15 let, so bile o predlogu postavljene meje, od katerih celotno sindikalno gibanje ni bilo pripravljeno odstopiti. Seveda pa kljub tej sindikalni enotnosti vsi niso bili za takšno reformo. Proti njej so bile predvsem italijanske politične stranke na desnici, ki so hotele, da bi Italija imela šibak javni pokojninski sistem in močan privatni -prostovoljni sistem. Po oceni italijanskih sindikalistov je bila za uspešen sprejem zakona o
spremembah pokojninskega sistema bistvena povezava med aktivnimi delavci in upokojenci v okviru sindikalne organizacije, saj je omogočila nacionalni konsenz. Njihova izkušnja bi po njihovem mnenju lahko pomagala pri iskanju formul za reformo pokojninskega sistema tudi v Sloveniji.
Sindikat upokojencev pri konfederaciji CGIL Italije obstaja že od leta 1946. Vedno je bil eden od samostojnih sindikatov dejavnosti. Upokojenci se v sindikate včlanjujejo množično, tvorijo tudi do šestdeset odstotkov članstva posameznih sindikalnih konfederacij.
Ključ uspešnega dela sindikata upokojencev je po mnenju generalnega sekretarja Paludetta v pomenu, ki mu ga daje konfederacija. Sindikalne konfederacije v Italiji so k sreči spoznale, kako pomembna je povezava med aktivnimi delavci in upokojenci v okviru sindikata. Upokojenci se zato praktično ne povezujejo v razna upokojenska društva in politične stranke. Nenazadnje pa imajo sindikalne konfederacije
v italijanskem ekonomsko-socialnem svetu CNEL tudi veliko večjo težo pri pogajanjih, ker zastopajo tudi interese upokojencev. Na opozorilo Ivana Kramerja, da se v nekaterih panožnih sindikatih v ZSSS pojavljajo težnje po organiziranju sindikatov upokojencev znotraj panožnega sindikata, so italijanski kolegi menili, daje to slabo zaradi prevelike razdrobljenosti upokojenskega sindikata. Seveda pa je to tudi neprimerljivo z italijanskimi razmerami. Tam namreč zaposleni najprej izražajo pripadnost konfederaciji CGIL in šele nato panožnemu sindikatu.
Obe strani sta se dogovorili za pogostejšo izmenjavo izkušenj, italijanski kolegi bodo našim pomagali tudi z organizacijskimi nasveti. Podrobneje jih bodo seznanili z različnimi oblikami pomoči svojim članom, ostarelim, invalidom, razreševanjem socialnih in zdravstvenih vprašanj ter organiziranjem prostega časa. V Sindikatu upokojencev Italije pri CGIL opravijo večino dela njegovi prostovoljci.
Pavle Vrhovec
4. aprila 1996
Sindikalna lista
Prvi del	april 1996
1.	Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00
-	polovična dnevnica (nad 8 'do 12 ur odsotnosti)	1.750,00
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom
delovnega časa in konča dve uri	po njem)	1.218,00
2.	Kilometrina (od 1. 3. 96 dalje)	24,66
3.	Ločeno življenje	44.766,00
4.	Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5.	Regres za prehrano	11.191,00
Drugi del
V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje november 95-januar 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 71.728 SIT.
1.	Jubilejne nagrade
-za 10 let	35.864,00
-za 20 let	53.796,00
-za 30 let	71.728,00
2.	Nagrada ob upokojitvi	215.184,00
3.	Solidarnostne pomoči	71.728,00
Vir: Zavod RS za statistiko	Strokovna služba ZSSS
Opomba:
Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Url. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS.
Izhodiščne plače po Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo
April, maj, junij 1996
Izhodiščne plače za gospodarstvo in relativna razmetja tarifnih razredov so določena na osnovi 1. in 2. točke tarifne priloge k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za leto 1995 (Ur. 1. RS, št. 22/95):
Tarifni razred
Izhodiščna plača (v SIT)
I.	enostavna dela
II.	manj zahtevna dela
III.	srednje zahtevna dela
IV.	zahtevna dela
V.	bolj zahtevna dela
VI.	zelo zahtevna dela
VII.	visoko zahtevna dela
VIII.	najbolj zahtevna dela
IX.	izjemno zahtevna dela
45.206
49.727
55.603
61.932 70.069 83.631
94.933 113.015 135.618
Valorizacijski faktor znaša 1,026.
KAJ DELAJO
v območnih organizacijah
Zasavje
Če v nesreči nisi sam.
Stečaj podjetja Zaščita Zagorje ob Savi je po dveh letih zaključen. V preteklem tednu so bivši člani sindikata Zaščite na Območni organizaciji ZSSS Zasavje prejeli drugi del izplačil neizplačanih plač, regresa in drugih nadomestil, ki jih je sindikat uspel za svoje člane uveljaviti preko stečajnega postopka.
Čedalje več jih ostaja samih s sindikatom...
Člani Območne konference ZSSS Zasavje so se pretekli teden v razširjeni sestavi zbrali na svoji drugi seji. Najprej so obširno obravnavali aktualne naloge sindikalnih organizacij v Zasavju, kjer so v ospredje postavili zastrašujoče razmere na področju nezaposlenosti, saj po številnih stečajih na delo čaka v Hrastniku 565, v Trbovljah 1.614 in v Zagorju ob Savi 1.072 nezaposlenih. Gmotne in socialne razmere se v zasavskih dolinah zaostrujejo in dosegajo vrelišče na socialnem področju, kjer delavci ostajajo sami s sindikatom pri razreševanju svojih problemov.
Člani konference so več časa in zaključkov namenili vlogi in mestu sindikata v novonastalih lastninskih razmerjih, še posebej pri krepitvi svetov delavcev. Člani konference so še posebej prizadeto razpravljali ob dejstvu, daje območni sindikat samo v lanskem letu moral uveljavljati pred stečajnimi upravitelji ali pred sodišči zahteve za 1.528 svojih članov, pred organi v podjetjih in raznimi sodišči pa 624 članov. Konferenca je bila enotna, da je treba ob nastalih ekonomskih, socialnih in pravnih razmerah zaostriti organizacijsko in mobilizacijsko odgovornost vodstev sindikatov na vseh ravneh organiziranja ter zagotoviti celovitejši pretok informacij.
Lučka Bdhm je članom konference strokovno in analitično predstavila aktivnosti ZSSS na področju socialnega, zdravstvenega in invalidsko-po-kojninskega sistema, član predsedstva ZSSS Brane Mišič pa pogajalske osnove ZSSS pri sklepanju socialnega sporazuma za leto 1996 in oceno razmer pri sklepanju kolektivnih pogodb.
Člani konference so v nadaljevanju svojega dela obravnavali in sprejeli še poročilo nadzornega odbora o finančno-materialnem poslovanju svoje organizacije, zaključni račun OO ZSSS Zasavje za leto 1995 ter sprejeli finančno osnovo za tekoče leto.
Območna organizacija ZSSS Zasavje bo tudi letos organizirala - s sodelovanjem sindikatov podjetij in družb ter kulturnih skupin - tradicionalno prvomajsko kresovanje, množično srečanje članov sindikata, delavcev in občanov. Pri tej točki je bilo kar dosti polemične razprave, kako projektno pripraviti prireditve.
Zgleden primer vzajemnosti in solidarnosti
Skupščina sklada solidarnostne posmrtninske samopomoči, ki jo sestavljajo predstavniki Društva upokojencev in sindikatov iz Trbovelj, jeimela letno sejo. Predsednik sklada Janez Malovrh je v obširnem poročilu orisal delo sklada, ki deluje že 22 let in trenutno vključuje 10.900 članov iz vrst zaposlenih in upokojencev. Letna članarina znaša 1.600 tolarjev, posmrtnina za leto 1996 pa 80.000 tolarjev. Sklad je do sedaj izplačal 418 solidarnostnih posmrtninskih samopomoči in tako v marsikaterem primeru blažil stiske, v katerih so se znašli svojci umrlih.
Skupščina sklada je soglasno sprejela zaključni račun sklada ter finančni načrt za tekoče leto.
Za velike napore, kijih vlagajo pri delu sklada, je skupščina izreklapriznanje svojemu izvršnemu odboru in tajniku Tinetu Lenarčiču ter Društvu upokojencev Trbovlje, kjer sklad deluje. Trboveljski sklad posmrtninske samopomoči dokazuje vzajemnost in solidarnost zaposlenih in upokojencev, kar je prav gotovo eden redkih primerov v Sloveniji.
Ciril Urek, sekretar
sindikalni
|iin mi|
iiiuii
>U|
|IH M||
|lll||
UMI
IZ KAOSA Z ENOTNIM SISTEM0I
»Enotni plačilni sistem, ki je veljal v Republiki Sloveniji do leta 1993 glede določanja osnov za plače, je počil z zakonom o poslancih, zakonom o vladi, zakonom o sodnikih, zakonom o Ustavnem sodišču, zakonom o Računskem sodišču in še naprej poka z zakonom o zdravnikih,« piše v sporočilu za javnost, ki gaje v imenu Sindikata državnih in družbenih organov (SDDO) podpisal sekretar njegovega republiškega odbora Drago Ščernjavič.
»Odgovornost za tako plačilno in politično elitizacijo določenih skupin nosijo najprej poslanci Državnega zbora, potem Vlada RS, nenazadnje pa tudi Ustavno sodišče, ki pobude ROS za odpravo spornih členov zakonov glede določanja različnih osnov plač leta 1993 ni sprejelo, temveč zavrnilo,« nadaljuje Ščernjavič. »ROS vztraja na stališču, da bi morali ponovno vzpostaviti enoten plačilni sistem v celotnem javnem sektorju, kjer nobena skupina -ne poslanci, ministri in sodniki ne zdravniki in zobozdravniki -nimajo pravice izstopati in še nadaljevati z drobljenjem plačilnega sistema.«
Kot v sporočilu za javnost dalje ugotavlja SDDO, »smo v stanju vedno večje neprimerljivosti osnov za določanje plač in kaotičnosti poklicnih primerjav, zato pa tudi pred širšimi in globljimi socialnimi konflikti. V takšnem stanju je nesprejemljivo stališče predsednika Vlade RS z dne 28.3.1996 na gospodarskem kolegiju, da so dodatne zahteve o povišanju plač s strani negospodarskih sindikatov nerazumne in da vodijo državo v dodatne težave. Obratno: v dodatne težave vodi politika vlade in poslancev, kar se odraža v nesprejemljivih osnovah in razmerjih. Prav v kabinetu predsednika vlade je razmerje najnižje in naj višje plače poraslo z 1:12,9 v
letu 1993 na kar 1:19,8 v letu 1995«. Razmerja so se povečala tudi v sodni in zakonodajalni veji oblasti.
»Dodatne težave sta v zadnjih dveh letih naredila vlada in državni zbor z določanjem različnih osnov in nesprejemljivimi razmerji plač. Takšnih razmerij ne poznajo nikjer v Evropi! Za nameček pa se drobitev in izstopanje iz obstoječega plačilnega sistema pospešeno nadaljuje,« opozarja SDDO in sprašuje: »Zakaj Državni zbor ne obravnava analizeVlade RS o učinkih zakona o razmerjih plač in na teh ugotovitvah opredeli celovito politiko v javnem sektoiju? Zakaj posamezne poslanske skupine v tej situaciji raje pristavljajo volilne piskrčke (SLS) in se zavzemajo za parcialne rešitve ter se prilizujejo raznim poklicnim skupinam? Sprašujemo se tudi, zakaj ves čas stavke zdravnikov ne vlada ne minister za zdravstvo ne predsednik stavkovnega odbora Fidesa ne postrežejo javnosti s podatki o dejanskih plačah z vsemi dodatki, pogodbami o delu, avtorskimi honorarji in drugimi možnostmi zaslužkov v zdravstvu! Predsednik stavkovnega odbora v Nedelu (24. 3. 1996) sporoča, da specialist v Kliničnem centru zasluži 307.530 tolarjev bruto plače. Ali to drži? So specialisti, ki dobijo
na mesec tudi 500.000 SIT. Kdo koga zavaja?
Ocenjujemo, daje stanje vedno bolj kaotično. Zato zavračamo takšno politiko Vlade in zahtevamo, naj Vlada in Državni zbor zagotavljata enoten sistem pri določanju osnov za plače. Vladaje imela namero, poslanci Državnega zbora pa
imajo takoj možnost, da vnavajo vladno analizo op in po hitrem postopku sprt zakon o javnih uslužbenk nastaja že dve leti in bi1 tavljal enotnost in primeri osnov in sistema plač v( nem javnem sektorju,« ko; SDDO.

Pomembne »podrobnosti«
Stanka Tutta iz službe za stike z javnostjo pri mri strstvu za delo, družino in socialne zadeve nam je p slala naslednje »sporočilo za javnost«:
1.	Odbor za spremljanje kolektivne pogodbe zal gospodarske dejavnosti seje na seji 1.4.1996 sezniri s strokovnimi izhodišči sprememb sistema plač zap slenih v javnem sektorju v RS. Dogovorjeno je bilo,1 sindikati negospodarskih dejavnosti oblikujejo svri stališča do predlaganih sprememb do konca aprila 19"
2.	Odbor je obravnaval tudi predlog sprememb in^ polnitev aneksa h kolektivni pogodbi za negospc# ske dejavnosti, ki so ga pretekli teden posredovali s's dikati negospodarstva. Dogovorjeno je bilo, da se prični pogajanja neposredno po četrtkovi seji Vlade RS.
zaupnikov v svetih zavoda. To stališče je nasledit/^
Volilna pravica je ustavna pravica, ki jo je možno ufe)a le z zakonom. Veljavna zakonska ureditev ne p0^ omejitve pasivne volilne pravice za sindikalne zaupni zato je ni možno omejevati s podzakonskimi splošnih akti. Sindikalni zaupniki so lahko izvoljeni v svete z*' vodov skladno z zakonom.
V
Po čem smo (pre)živeli? KSSžarS
MAREC 1996
Skupina dobrin iz košarice
1.	Hrana
2.	Pijača
3.	Kajenje 4.Oblačila 5.Obutev S.Stanovanje 7.Ogrevanje.razsvetljava
8.	Gospodinjska oprema
9.	Higiena,zdravstvena nega 10.lzobr.,kulturalrazvedrilo
11.	Prometna sr.in storitve
12.	Razni predmeti in storitve
13.	Drugi izdatki SKUPAJ (v SIT)
stopnja rasti košaric lil.96/XI,95
stopnja rasti košaric 111.96/11.96
stopnja rasti košaric lll.96/XII.95
tričlanska delavska družina
poprečni stroški
49.196.03 7,216.06 4,671.25
23.612.03 5,334.81
17,198.38 18,515.51 11,224,54 12,936.60 23,788.62 28,013.84 3,470.75 35,499.14 240,677.56
4.94
3.97
minimalni stroški
37,667.34 2,640.87 2,525.00 14,585.15 4,066.70 12,359.46 12,925.30 5,965.32 10,833.49 10,016.70 10,099.32 2,084.03 8,711.85 134,480.53
5.15
408
mini. mes. stroški
37,667.34 2,640.87 2,525.00 701.91 0.00 9,308.29 11,193.62 0.00 7,655.35 5,870.64 4,557.69 0.00 7,670.86 89,791.58
6.13
4.08
štiričlanska delovska družina
poprečni stroški
61,000.67 7,268.82 4,671.25 29,012.80 6,294.17 21,008.43
22.885.59 13,352.85 14,582.20 27,012.16
34.690.59 4,322.43
38,175.98 284,277.94
4.98
4.01
minimalni
stroški
mini. mes. stroški
45,891.29	45,891.29
2,66349 2,525.00 ' 17,968.37 ' 4,522.81
2,663 49 2,525.00 ' 774.17 ' 0.00 '
14,885.15	11,191.63
15,446.50	13,365.67
6,922.03
12,096.86
11,216.72
13,227.01
2,318.17
9,009.28
0.00 8,902.09 6,037.97 5,044.28 0.00 7,670.86
indeks cen življenjskih potrebščin III 96/XI.95
109.00 103.10 '
101.00	' 101.90 ' 100.60 ' 113.60 '
98.40 ' 101.90 ' 102.30 ' 104.80 104.70 105.20 105.20
indeks cen življenjskih potrebščin lll.96ril.96
102 40 101.20 100.00 101.10 100.20
103.30 98.90 '
100.30 100.40
101.30	' 102.10 ' 101.60 ' 101.60 '
indeP'
življeri*1
potre*4
111.96^
-i -i -i -i -i
-i!
•"i!
-i
-i
-i!
-i
158,692.70	104,066.46
6.24
1.43
1.60
4.14
4.89
Struktuia življenjskih stroškov Mesec: MAREC 1996
1. H rana	20.44	28.01	41.95	21.46	28.92	44.10
2. Pijača	3.00	1.96	2.94	2.56	1.68	2.56
3,Kajenje	1.94	1.88	2.81	1.64	1.59	2.43
A.Oblačila	9.81	10.85	0.78	10.21	11.32	0.74
S.Obutev	2.22	3.02	0.00	2.21	2.85	0.00
6.Stanovanje	7.15	9.19	10.37	7.39	9.38	10.75
/.Ogrevanje, razsvetljava	7.69	9.61	1247	8.05	9.73	12.84
S.Gospodinjska oprema	4.66	4.44	0.00	4.70	4.36	0.00
9.Higiena,zdravstvena nega	5.38	8.06	8.53	5.13	7.62	8.55
10. Izobr. ^ultura.razvedrilo	9.88	7.45	6.54	9.50	7.07	5.80
11 .Prometna sr.in storitve	11.64	7.51	5.08	12.20	8.33	4.85
12.Razni predmeti in storitve	1.44	1.55	0.00	1.52	1.46	0.00
13.Drugi izdatki	14.75	6.48	8.54	13.43	5681	7.37
SKUPAJ:	100.00	100.00	100.00	100.00	100.00	100.00
Vir Statistični urad Republike Slovenije
Izračun: Strokovna služba Sveta ZSSS
KOMENTAR:
Po podatkih statističnega urtj so se drobnoprodajne cene v letj marcu povišale za kar 1,3 of oziroma za 9,3 odstotka v vi z lanskim marcem. Cen* Ijenjskih potrebščin pa so P1* mesec narasle za 1,6 odstotka’1 merjavi z decembrom 1995 s‘ višje že kar za 4,2 odstotka.
V	letošnjem marcu seje šesd1 življenjskih potrebščin, kij'!1 mesec objavljamo v Delavsk* nosti, podražilo od 1,41 do k stotka. Najbolj sta se podrari nimalni (nujni) košarici.
V	marcu so še zlasti narask' hrane in stroškov v zvezi s vanjem.
Strokovna
i

Ivan Nerad, ipravt SKS
TIPRAVNFGA
'”"	V ČASU. KO SEM BIL PREDSEDNIK
ODBORA TAMA. SOVE SE NI BILO.
POSLOVANJE
i:SS:S:?SS: \ , !
Prav zato, ker smo mojima država in ker
tistega, kar proizvedemo, ne moremo , absorbirati na domačem trgu, moramo biti odprta država. To lahko sicer izredno negativno deluje, vendar pa moramo zakone in sistemske rešitve postaviti tako, da bomo ohranili primerno mero ekonomske in peiiačne samostojnosti.
Divjaški način konsolidacije kapitala mimo organiziranega trga vrednostnih papirjev
URE TIKTAKAJO,
KAZALCI PA STOJIJO...
Kdo ie Dare Sadar, ki povzroča glavobole reeulatoriem trga vrednostnih paniriev in slovenskim bankam • Privatizacijska oligarhija ie prevzela aeenciio z.a trg vrednostnih papirjev
Vojna na trgu vrednostnih papirjev se nadaljuje. Prejšnji teden smo bili priča novim tiskovnim konferencam in novim sporočilom za javnost. Glavna protagonista sta bila še naprej poslovni sistem Dadas d.d. in agencija za trg vrednostnih papirjev. Zaenkrat je postalo jasno, daje v Sloveniji konec delniškega trga in da se nadaljuje divjaški način konsolidacije kapitala mimo organiziranega trga vrednostnih papirjev. Poskusi regulatorjev trga so smešni in prepozni.
J.RR:
SPLAV
V
DR(Ž)AV0!
“Zato je prav šokantno, kako malo državotvornega posluha izkazujejo veliki deklarativni državotvorci. Gotovo se še
JAVNA RABA KNJIŽNEGA JEZIKA
“Vsi se strinjamo, daje knjižni jezik najprej strokovno vprašanje, vendar pa se globoko zavedajmo, daje tudi eno izmed ključnih političnih vprašanj, zato gaje potrebno praktično uporabno definirati v ustavi in v zakonodaji, ker samo tako lahko zaživi javno in postane izrazilno orodje vseh Slovencev, saj mora biti knjižni jezik eden izmed nezgubljenih ključev nacionalne zavesti. ”
roHHov
Presoja štirih modelov na podlagi petnajstih vprašanj
spomnite, kako je bivši premier prve vlade, potem ko je padel, apeliral na mednarodne politične in finančne kroge, naj se v Slovenijo ne financira, ker je prišlo do levega udara. Sicer pa je nekaj podobnega dokazal tudi pred dnevi ob razpravi o zunanjepolitični strategiji naše države, ko je v parlamentu branil skozi kritiko »Bele knjige« prej italijanske nacionalne interese kot slovenske."
Pravila evropske politične igre so komaj še primerna za povečano skupnost
PRIHODNOST EVROPSKE UNIJE
Marsikdo sije oddahnil, ko seje dolgo in težko pričakovana medvladna konferenca EU končno le začela. Poleg revizije Maastrichtskega sporazuma in opredelitve novih smernic evropske konstrukcije bodo namreč njeni rezultati odgovorili tudi na nekeg zelo konkretnih vprašanj, kijih postavljajo države članice pa tudi vzhodno- in srednjeevropske države, ki že nek^j let čakajo na vstopnico in pri tem bolj ali manj
nestrpno pogledujejo na uro.

Soočanje z mthostjo -vejjko sprenevedanje
Čeprav je zunanji minister Zoran Thaler na začetku svojega (dolgega) ekspozeja o slovenskem zunanjepolitičnem trenutku poudarjal, da razprava o tem ne bi smela »tratiti« časa in moči »za medstrankarska obtoževanja in podtikanja«, je ravno njegov govor imel vsa obeležja tega. Temu ustrezne so bile tudi reakcije.
Veliko bolj smiselno bi bilo, če bi Thaler v državnem zboru po mesecih prepirov in zastojev (ter dvomov v konsistentnost slovenske zunanje politike) zelo jasno in konkretno povedal, za kaj se zavzema slovensko zunanje ministrstvo, izpolnjevanje katerih pogojev Evropske unije je po njegovem mnenju nujno in normalno, kaj pa je tisto, kar je moč okarakterizirati kot nenačelen in nedopusten pritisk. S tem bi postavil zelo jasno črto ločnico tudi za vse poslance in stranke, ki so se doslej resda tudi po zaslugi zmedenih potez in nerazvidnih stališč uradne slovenske zunanje politike lahko hkrati prikazovale kot velike pobornice slovenskega vključevanja v Evropo in kot zaščitnice slovenskega narod in zemlje pred taisto Evropo.
Seveda je res, da je bilo doslej med strankami veliko sprenevedanja glede slovenske poti v Evropi in slovenskih obveznosti v zvezi s tem, vendar pa sta se prepogosto sprenevedala tudi zunanje ministrstvo in vlada. Sprenevedanje je bilo zagotovo prepričanje, da lahko posamezne etape združevanja z EU spelje samo vlada, brez kakršnega koli sode-lovai^a in konsenza y parlamentu. Konec koncev je tudi Oglej in vse posledice v zvezi z njim povzročila vlada in zlasti liberalno-krščanska zveza v njej. Peterle še zdaj vedno znova zatrjuje, da se v Ogleju ni pogovarjal v svojem imenu, ampak v imenu vlade, z vednostjo premiera Drnovška. Prav tako zunanji minister Peterle ni odstopil (oziroma ni bil odstranjen iz vlade) zaradi oglejskega spodrsljaja, ampak iz čisto drugih razlogov...
Zakaj seje zunanji minister Thaler odločil za obračun s strankami in »preteklostjo«, ko bi bilo vendarle predvsem treba iskati in ponujati elemente za sodelovanje in poenotenje, saj bi šele tako lahko z gotovostjo ugotavljali in trdih, kdo je za Evropo in kdo proti njej? Sicer pa: v čigavem imenu je sploh govoril Thaler?
Očitno gre za nova sprenevedanja. Lojze Peterle, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov in partner v Drnovškovi vladi dvojne koalicije, je te dni izjavil, da Tha-lerjev nastop ni bil usklajen z Drnovškom. Premier dr. Janez Drnovšek te Peterletove trditve ni demantiral hkrati pa tudi ni povedal, zakaj sta bila s Thalerjem »neusklajena«...
Vsi nori
Večer piše, daje predsednik SKEI Albert Vodovnik dejal, da je igra z Janezom Lahom »zelo nevarna igra«. Na čelo Tama so postavili človeka, za katerega naj bi po nekaj mesecih ugotovili, »daje malo nor«, da ni čisto pri »zdravi« pameti. Po tako hudi kvalifikaciji bi lahko rekli, »da smo vsi nori«, piše Večer.
Vsekakor Janez Lah, nedavno zamenjani predsednik uprave Tama, vedno znova preseneča. Najprej je presenetila lahkotnost njegovih optimističnih izjav o Tamovi ozdravitvi po nekakšnem njegovem »posebne vzorcu«. Potem bi bila vest dneva njegova napoved o velikem novem poslu Tama ob sodelovanju švicarskih bank, ki pa je že čez nekaj dni »propadel« zaradi kritičnega pisanja nekega nepomembnega avstrijskega lista o Tamu. Potem je Lah presenetil Tam in slovensko javnost s svojim zahtevkom za astronomsko plačo in končno s svojim begom v tujino, ker naj bi_mu bilo v Sloveniji ogroženo življenje. Čepravje zahtrjeval, da se v državo ne bo vrnil vse do volitev, seje pred nekaj dnevi spet pojavil doma. Medtemje dal velik intervju »edinemu res neodvisnemu« časopisu tedniku Magu in v njem med drugim v isti sapi deHl, da ni strankarski človek, da pa so »najbolj poštene« stranka slovenske pomladi. Tisti, ki imajo boljši spomin pravyo, da je Lah na prvih pluralističnih volitvah na listi Demosa kandidiral za predsednika ptujskega izvršnega sveta in dodajajo, da seje zelo osmešil s svojim programom, ki je bil po teh istih navedbah očitno prepisan, saj Je v pjem omenjal »obnovo« dvorane Tabor, kije na Ptpju sploh ni...
Predsednik vlade je dejal, daje Lahov pobeg zanj veliko presenečenje in da naj bi bil povezan s spoznapjem, da ni kos nalogi, ki se je je lotil...
Seveda bi bilo zanimivo vedeti, kdo in po kakšnih merilih postavlja prve ljudi v Tamu in številnih drugih pomembnih slovenskih podjetjih?
Zlorabljanje papeža
Nekateri znotraj slovenske Cerkve se očitno posebej trudijo, da bi v Slovenji izbrskali (vedno) nove »dežurne« dokaze o »nenaklonjenosti« do papeža in Cerkve.
Kolumnist v Družini ugotavja, da »žal celo verni otroci ponavljajo, koliko nas bo papežev obisk stal m ali ne bi denarja raje dali za uboge. To je nekoč dejal že Juda Iškariot. Danes pa bi bilo najbrž dobro, da se vprašamo, kje vse razmetavamo denar in kje bi bili lahko bolj pošteni in tudi gospodarni, seveda pa tudi dobrodelni, kajti ubogih imamo vedno več med seboj...«
Družina med zgodbicami iz vsakdanjega življenja objavlja tudi »pogovor«, v katerem nekdo ugotavlja, da »predsednik vlade vabi papeža na obisk. Tudi s škofi prijazno govori. Hkrati pa ljudje iz njegove stranke dopuščajo (samo dopuščajo?), da z njimi simpatizirajoči medjji zlivajo gnojnico na Cerkev, na krščanstvo. 'Neverjetno! Bi še Ige drugje na svetu bilo mogoče kaj takega?’ 'Ali je že kdaj v zgodovini bilo kaj podobnega?’
Župnik: 'Če seje kdaj in kje godilo kaj podobnega? Žal ni treba drugega kakor pobrskati po starozaveznih psalmih, pa boste lahko brali o ljudeh, iz katerih’... ust teče maslo, toda njihova srca spočenjajo vojno. Nežnejše kakor olje so njihove besede, v resnici pa so bodala...’«
Škof alojz Uran pa je na četrtkovem sestanku mešane vladno - cerkvene komisije vladi očital, da pripravka demonstracije proti papežu in Cerkvi. »Čudno se mi zdi,« je dejal škof Uran, »da država papeža povabi, nato pa mu pripravlja
4-o	H/"\V\jj
UChX\.\J
Škof Uran je očitno mislil na dopis, ki gaje v kuvertah vladnega urada za žensko politiko razposlala v imenu ljubljanskega ženskega kluba Živa Vidmar. V njem poziva na sestanek nevladnih ženskih organizacij, na katerem naj bi se ženske dogovorile o organizaciji demonstracij ob obisku papeža v Sloveniji. Na_teh demonstracijah naj bi po besedah Žive Vidmar enako misleče ženske in njim naklonjeni moški opozorili na deformacije Katoliške cerkve in njeno že stoletja dolgo »diskriminatorno ravnanje z ženskami«. Opozorili naj bi, da Cerkev onemogoča enake možnosti za oba spola od diskriminacije v bogoslužju do reduciranja žensk v gospodove dekle in matere. Govorili naj bi o spolni diskriminaciji (Marinin kult), omalovaževanju očetovstva, pa tudi o vmešavanju moških, ki so zavezani celibatu, v spolnost, o položaju žensk pod pritiskom Katoliške cerkve na trgu delovne sile, o vprašanjih rekatolizacije v razmeiju do žensk, o vplivu katoliške kulture na pravno državo itd. Vidmarjeva meni, da so ženske moralno in telesno diskriminirane, ker jih načrtno spreminjajo v inkubatorje za rojevanje otrok. Demonstracije nsj bi bile tudi protest proti odstranitvi spomenik pred stolno cerkvijo, ki opozarja na protest ljubljanskih žena proti ravnanju italijanskih okupatorjev in ljubljanskega nadškofa Rožmana, ki gaje leta 1991 odstranila ljubljanska oblast pod vodstvom Marjana Vidmarja s pretvezo, daje spomenik potreben »obnove«.
Živa Vidmar pravi, daje v»demokratičnih državah navada, da se ob obiskih državnikov javno pokaže nestrinjanje s politiko njihove države. Papež naj bi pri tem ne bil nikakršna izjema in opozarja, da seje ob njegovem obisku v Belgiji demonstracij proti politiki tako imenovane svobodne izbira udeležilo 20.000 ljudi.
Slovenec ob tem v svojem komentarju piše, »daje sklicevanje na druge države vsaj v slovenskem primeru kaj slaba tolažba. Papeža je povabila uradna slovenska država in najmanj kar bi nay višjemu cerkvenemu predstavniku tudi neverujoči lahko priznali, je njegova državniška vloga. Vatikan je namreč ena izmed prvih držav, kije Sloveniji priznala samostojnost in neodvisnost...«
Voditeljica vladnega urada za žensko politiko Vera Kozmikje izjavila, da »urad za žensko politiko ni nikoli razmišljal ali pripravljal kakršnihkoli demonstracij niti ni nikoli pozival k njim«.
Posebej pa si velja zapomniti iyeno zatrdilo, da »absolutno spoštuje neodvisnost in samostojnost nevladnih ženskih skupin« in njeno prepričanje, da bi bilo prav, če bi tako ravnali tudi drugi«.
Odločanje »nevednih«
Predsednik gospodarske zbornice Slovenije Jožko Cuk je končno opozoril na tisto, kar že dolgo »visi« v zraku - kdo v Sloveniji odloča in na kakšni podlagi. Seveda pa to sploh ni samo problem gospodarske zbornice.
po mnenju Jožka Čuka v Sloveniji poteka politizacija družbenega in gospodarskega življenja, pri čemer profesionalne ustanove ne pridejo v sistem odločanja.«
>
HI
S
Q
O
*
Q
O
O
o
Celoten proces odločanjaje v rokah dveh odstotkov politikov, v državni zbor pa lahko gospodarska zbornica pride le prek političnih strank«. Čuk je tudi dejal, da sedanji vpliv, ki ga ima gospodarska zbornica na institucije odločanja« ne odtehta zbora združenega dela, kije imel v parlamentu odločilen vpliv na gospodarstvo.« Čuk misli, daje bil ukinitev zbora združenega dela zavestna odločitev slovenskega političnega prostora, ki sije želel večjega vpliva tudi v gospodarstvu.
Kako izgleda poslansko (in politično) »ukvarjanje« z gospodarstvom, pa smo se lahko prepričali te dni po razpravi o slovenskem vključevanju v EU. Tako je komentator Dnevnika ugotovil, da »mnogi ljudski izbranci o globalizaciji gospodr-skih dogajanj niso menda še nikoli slišali in ne brali, drugi pa očitno ne vedo niti tega, kako in s kom vsaj približno poteka naše trgovanje s tujino... Resnici na ljubo je treba zapisati, da niti zunanje ministrstvo niti pristojni parlamentarni odbor nista pri zastopanju svojih zamisli uporabila kakšnega tehtnega dokazovala temu v prid. Ce upoštevamo mnenje gospodarske zbornice Slovenije, daje gospodarski vidik v presojah možnih dobičkov in izgub v pripravah (kolikor jih je) na približevanje Evropski uniji zapostavljen zaradi političnega, potem lahko zdaj nadaljujemo še z ugotovitvijo, daje v parlamentu preveč prevladoval politikantski vidik...«
Prof. dr. Davorin Kračun, nekdanji minister za ekonomske odnose in razvoj je prid nekaj dnevi v intervjuju za Večer dejal, da se »nacionalni interes brani z zakonodajo, ne s spraševanjem investitorja po državljanstvu, saj kapital, kije v funkciji postane anacionalen. Investitor spoštuje slovenske zakone, plačuje davke slovenski državi in zaposluje slovensko delovno silo. Ne glede na to, da del delničarjev nima slovenskega državljanstva. Ko gre za poslovne investicije, ni razloga za zadržke, ovira so v naši zakonodajo, pri vprašanju nepremičnin, ki zavirajoče deluje na investicijske aktivnosti... Slovenija sama nima dovolj kapitala, da bi lahko vzdrževala visoko stopnjo gospodarske rasti... Za državo so koristne tuje direktne investicije in udeležba tujega kapitala v projektih na ledini...«
Nekdapji minister in sedanji profesor samo na drugačen način opozarja na isti problem kot predsednik zbornice Čuk. Za nujen dotok potrebnega tujega kapitala (še vedno) nimamo ustrezne zakonodaje, »nevedni« in samozadostni poslanci pa se gredo »zaščito nacionalnih interesov« z razmišljanji in ukrepi, ki lahko tem interesom najbolj škodijo.
Afemška Slovenija
Pred nekaj dnevi je izbruhnila nova »obveščevalna« afera Kaminsky, čeprav bi ji bolj pristajalo ime afera Slovenija. V celotni zgodbi ima pravzaprav gospa Phyllis Kaminsky izrazito posredno vlogo, saj je na dan (spet) izbruhnila vsa zatohlost slovenskih političnih in siceršnjih odnosov. Samo zahvaljujoč (nenormalnim) slovenskim razmeram je zadeva lahko dobila veliko večje razsežnosti kot jih v resnici zasluži.
Nekateri slovenski mediji so objavili »tajni dokument« Sove, v katerem med drugim piše, daje varnostna služba prestregla dve sporočili Američanke Phyl-lis Kaminsky, ki jih je le-ta poslala šefu kabineta predsednika države Petru Tošu in predsedniku poslovnega sistema Mercator in svojemu sorodniku Živku Preglu. V sporočilu Petru Tošu Phyllis Ka-minsky navaja, da prihaja v Ljubljano v imenu Lockeed Martin Corporation, podjetja za proizvodnjo civilnih in vojaških letal, raket... in prosi za sprejem pri predsedniku države Kučanu, predsedniku vlade Drnovšku, predsedniku parlamenta Školču, obrambnemu ministru Kacinu... Tajno poročilo dodaja, daje bila Phyllis Kaminsky po osamosvojitvi Slovenije zastopnica tedanjega zunanjega ministrstva dr. Rupla v ZDA (in da je zaradi tega prišlo do spora med Peterletom in Ruplom), kasneje pa naj bi slovensko angažiranje Phyllis Kaminsky odsvetoval slovenski veleposlanik v ZDA dr. Ernest Petrič, ker naj bi mu v administraciji ameriškega zunanjega ministrstva
v Rusiji in Ukrajini... Tajno poročilo predsedniku vlade svetuje, naj gospe Kaminsky ne sprejme, ker bi lahko nastala afera, ki bi močno škodila ugledu predsednika vlade in ugledu države.
Direktor Sove Ferš je v pismu komisiji državnega zbora za nadzor nad delom varnostno obveščevalnih služb zatrdil, da tak dokument v Sovi ne obstaja in ni nikoli nastal, ter daje v celoti ponarejen.
S posebnim sporočilom (in demantijem) so se oglasili tudi iz urada predsednika države in kabineta predsednika vlade. Predsednik države Milan Kučan je premiera Drnovška tudi pisno »zaprosil za obvestilo, kako je prišlo do tega ponare-
dka in izrazil prepričanje, da bodo tokrat pristojni organi pri odkrivanju storilcev bolj učinkoviti, kot so bili pri raziskovanju pisarja tako imenovane civilne iniciative, pri raziskovanju nezakonitosti v trgovanju z orodjem in pri vpletenosti državnih organov v dogajanje, kije pripeljalo do nasilje v Depali vasi'1
Alije tolikima poplava demant jev splet potrebna. Na bi zadoščalo zgolj uradu0 sporočilo Sove, daje objav jeni dokumen1 ponaredek? Mar nervozno reagiranje dokazuje, da »obveščevalne« igrice dosegajo svoj namen in sejejo strahov® sumničenja in nezaupanje med posamezn® nosilce najvišjih funkej? Normalno bi bilo, če bi iz Kučanovega urada ob sporočilu, da Kučan ni vmešan v »posredniške posle« v zvezi z nakupom orožja, bodisi, da je sicer predsednikova avtonomne pravica, s kom se sestaja in s kom se t>° sestal in da to ni in ne more biti razlog za različna sumničenja in obtoževanju
Prav zanimivo bi bilo vedeti, s kom s® je gospa Kaminsky med svojim nedavnim obiskom v Slovenji sestala, kdo p® seje ustrašil »obveščevalne afere« in ni »imel časa«, da bi jo sprejel. Vsekakor ima prav tisti komentator, ki se sprašuje, kakšna država smo, če proglašamo normalno in nujno kontaktiranje odgovornih za oborožitev naše vojske in za naš° varnost z vsemi potencialnimi prodajalci, za kriminalno dejanje?
V Slovenji je preveč neodgovornega igranja z različnimi resničnimi in namišljenimi »tajnimi dokumenti« in premalo splošne odločenosti, da bi to početje spodrezali. Verjetneje na to mislil tudi predsednik Kučan, ko je premieru pisno »izrazil prepričanje, da bodo tokrat pristojni organi pri odkrivanju storilcev bol) učinkoviti...«
Vsekakor js javna skrivnost, da pri odkrivanju piscev različnih »obtožnic« civilne iniciative in pri raziskovanju nezakonitosti pri trgovanju z orodjem ni bilo politične volje, da bi stvarem prišli do dna, pr1 tem pa seveda predvsem vlada nosi velik del odgovornosti.
Kdo je »zadaj«?
Čeprav Mer slovenskih socialdemokrati Janez Janša ob zadnji obveščevalni aferi ni bil posebej omenajn in izzvan, je n® svoji redni tiskovni konferenci »zavrni! govorice o tem, da nja bi prav on tičal z® dogajanjem okoli ponarejene listine Slovenske obveščevalno - varnostne agen-c je o dejavnosti tujih oseb pri posredniš#® poslih v zvezi z nakupom nadzvočnih lew F-l 6 v ZDA. Po ijegovi sodbi lahko namreč do podatkov iz sporne listine prideta 1® Sova in kriminalistična služba, zato Pa je 'malo smešno’ kaj takšnega pripisovati opoziejski stranki. V zvezi z možnostjo nakupa ameriških letal pa je pojasnil, da za nakup sicer obstaja zakonska podlaga, sporno pri tem je le to, da naj bi nakup potekal prek nekih posrednikov.« (Slovenec, 30. marca dl 996)
Ijubjanski Dnevnik pa je 2. aprila objavil komentar Vlada Miheljaka, v katerem ta ugotavlja, daje »Sova odločno zavrnila namigovanja in 'dosje Kaminsky ’ označila za popoln ponaredek. Mnogi ugotav jajo, da so se informacije iz dokumenta pokazale za dokaj natančne... Skratka, napovedani in uresničeni dogodki naj bi potrdili prisotnost dokumentov. Neumnost. Kdor je prestregel faksirana sporočila šefu Kučanovega kabineta in Preglu, j® tak »dosje Kaminsky« lahko brez težav sestavil. In Janševa argumentacja, da lahko tovrstno korespondenco prestrezajo samo tehniki Sove in kriminalistične službe, je boj krhka. Korespondence prof Rizmana pred časom (njegovo pism® nekemu ameriškemu prjateju so p° Slovenji nepooblaščeno razkazovali kot dokaz Rizmanovega »sovražnega delovanji - op.p. gotovo nista prestregli niti Sova niti kriminalistična služba. Se danes se ne ve, kdo je Rizmanovo pošto prestregel, ve pa se, kdojo je delil novinarjem. Komentator pravi, da bi upoštevaje to in še marsikaj »znanega« lahko dobili »doka] natančen kraj zločina.«
Prevrtliivi Peterle
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je ob obisku ^ Kamniku (v petek, 29. marca 1996) napovedal, da njegova stranka pri odloča# o interpelaciji zoper Zorana Thalerja n® bo podprla zunanjega ministra. »Ne vidim nobenega razloga, da bi glasovali proti interpelaciji,« je dejal Peterle in dodal, da gre pri ministru za »popolno odsotnost diplomatskega čuta. Predsednik SKD si tudi ne more predstavjati, da bi mogel Zoran Thaler še nadaje zastopati Slovenjo v tujini...
Lojze Peterle je še pred kratkim prepričeval svoje predsednike iz vseh slovenskih občin, da mora stranka Thalerja podpreti, saj kjub vsemu ne dela
škode...	Pripravil: J. &
g o,	y	^ ^	™ U. Vi ~ Vi ^	o ® 9 S E?'u§	o q-o < m y O »	9 B 9 o ^ ŠSaSSS f^V
/van Nerad, predsednik uprave SKB:
Panorama: Začeli ste kot mlad fant v mladinski organizaciji, če se prav spomnim, kot sef za gospodarska vprašanja. Kakšna je bila vaša pot do Predsednika uprave take banke, kot je
Nerad: Moja pot je bila malo drugačna °d drugih. Začel sem kot referent, torej Popolnoma od spodaj navzgor, kljub temu da sem prej res bil v mladinski organiza-ciii odgovoren za gospodarstvo. Zaposlil sem Se v takratni Gospodarski banki Ijublja-ha, kije bila največja banka v sistemu Lju-oljanske banke, kjer sem bil najprej taj-hik organov upravljanja. Potem sem bil direktor organizacije, odgovoren za kompletno poslovanje s prebivalstvom, za teh-bologjjo dela in za kontrolo poslovanja kompletne banke. Zatem sem prevzel tudi Področje planiranja in bilance banke, ki vključpje tudi denarno kreditno politiko, tako da sem na ta način spoznal celotno danko. S tem da sem menjal delovna področja, sem se veliko naučil. V Stanovanjsko ko-diunalni banki, takrat še v sestavu Iju-dljanske banke, sem bil najprej namestnik predsednika poslovodnega odbora, in to kar 9 let. Šele potem sem Postal direktor banke, sedaj po novem Pa je to predsednik Uprave. Še prej pa sem delal že v gospodarstvu. Imam 33 let delovnih izkušenj in od tega 21 let v banki.
Panorama: Po rodu ste Štajerec, ne?
Nerad: Ja, iz Limbuša pri Mari-boru. To se pravi, da sem vse dosegel 2 lastnim delom. V tem času, ko sem bil v mladinski organizaciji in ko sem delal v banki, sem tudi doštudiral ob delu.
V ČASU, KO SEM BIL PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA TAMA, POROČILA SOVE ŠE NI BILO,
VEDEL PA SEM,
DA SPREMLJAJO
POSLOVANJE
solutno strinjam. Samo postavlja se drugo vprašanje: ali je država, ki 70 odstotkov svojega družbenega proizvoda izvaža, sploh samostojna? Ni, ker je ekonomsko skoraj popolnoma odvisna od tujih držav in trgov. Torej ji vsako zapiranje škodi.
Prav zato, ker smo majhna država in ker tistega, kar proizvedemo, ne moremo absorbirati na domačem trgu, moramo biti odprta država. To lahko sicer izredno negativno deluje, vendar pa moramo zakone in sistemske rešitve postaviti tako, da bomo ohranili primerno mero ekonomske in politične samostojnosti. Danes v ekonomskem pogledu praktično nobena država ni samostojna, zlasti ne majhne države. Mi smo v Evropi država, ki relativno gledano izvaža največ družbenega proizvoda. Anglija ga izvaža recimo 15 odstotkov, Amerika 10 in s tistim obvladuje celoten svet. Mi smo v popolnoma drugačnih razmerjih.
(Odreferenta do direktorja - Dobra ocena tujih agencij za banko veliko pomeni - Če bi jutri bile vse delnice nodietii na horzi. hi cene drastično padle - Vsaka država ič-Vsajekonomsko zelo odvisna, Slovenija pa še posebej- Tam ie bil od leta 1988 prepuščen sam sebi
ti
o
a
i-
P
y
il
0 i-a t
i-
-t
ii
.•
S
']
1
3
5
3
t
>
l
!
I
I
Tuje agencije in naše banke
Panorama: Mednarodna agencija Thomson Bank Vfatchje SKB banko uvrstila na prvo mesto med slovenskimi bankami po kreditnem kriteriju. Kaj pomeni ocena IC-B za dolgoročni dolgin ocena LC-1 za kratkoročnega? Med vašimi delničarji je tudi največja investicijska banka na svetu Merili Lynch, kije nadomestila britansko borzno posredniško družbo Smith Nev/ Court. Kakšni so motivi tujcev, ki vstopajo v slovenski bančni prostor?
Nerad: Kar se tiče ocenjevanja tujih agencij, ki spremljajo boniteto naših bank, je njihova °cena za vsako banko, ki ima mednarodno poslovarje, izredno pomembna. Boniteta banke in njena ocena je eno izmed temeljnih poti za tpje banke, ki se odločajo 2a poslovanje z banko, v tem primeru SKB banko. Mi smo na podlagi že triletnega spremljanja slovenskih bank s strani tujih ngencij dve leti zaporedoma dobili najboljšo Jh najvišjo oceno. Ne toliko zaradi profitov, ampak zaradi stabilnosti poslovanja banke, njene likvidnosti, solventnosti in trženja. Dobra ocena pomeni večje zaupanje tujih bank v konkretno slovensko banko, «ar vpliva tudi na oceno preostalih slo-venskih bank v pozitivnem smislu in se-^eda nam omogoča lažji dostop do tujih finančnih in kapitalskih trgov, do možnosti pridobivanja kreditov, odpiranja kreditnih linij, in drugih vrst poslovanja, ki Jfb imamo s tovrstnimi bankami. Na pod-jugi tega smo kredite dobili po enaki ceni, Lot jih dobi država oziroma državne banke. To je pozitivno. Zaupanje v slovenske banke Se je v tem prehojenem obdobju močno Popravilo glede na preteklost. Za to ima zasluge tudi Centralna banka. V Sloveniji se ne more zgoditi, kar seje v Mehiki, ker knamo dokaj restriktivno denarno kreditno Politiko, ki skrbi za varno poslovanje bank. ^mo pod strogo kontrolo na eni strani Centralne banke, prav tako pa v našem Primeru tudi Evropske banke, ki je eden °d naših glavnih delničarjev. Mi moramo Evropski banki mesečno poročati o našem Poslovanju in izpolnjevati vrsto drugih Ppgojev, kar se tiče obresti, obrestnih marž, fizikov itd. Evropska banka ima tudi člane v nadzornem odboru naše banke, kar od das terja, da se maksimalno trudimo, da 1)1 izbojjšall naše poslovanje. Kar pa se tiče Vecjega priliva tujega kapitala k nam, mislim,
da imamo probleme sistemske narave, in sicer v tem smislu, da še nismo odprta ekonomija in da smo tudi v kapitalskem smislu v bistvu formalno zaprta ekonomija. Tujci sicer lahko vlagajo, ampak ko gre za vlaganja v podjetja ali pa v banke, je potrebno specialno dovoljenje: za banke Centralne banke, za podjetja pa Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Panorama: In to velja tudi za banko, ki ni v sanaciji, tudi za vašo?
Nerad: Seveda.
Panorama: Kako ocenjujete pravno mnenje Grilca in njegove skupine glede nakupa in prodaje vrednostnih papirjev?
Nerad: Ravno to hočem reči, možnosti za to so, vendar omejene. Enoje, ko trajno vlagaš v podjetje, drugo pa, ko vlagaš kapital v vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi. Tu je ovira, ker sedaj tujci ne
Nerad: Mi želimo sodelovati pri vseh tistih projetih, pri katerih Evropska banka sodeluje v Sloveniji. Tu bi želeli povečati obseg tovrstnega poslovanja. Pri temje treba izhajati iz vloge Evropske banke, ki jo ima na tem področju, zlasti v srednji in vzhodni Evropi, pa tudi v državah bivše Jugoslavije. Po drugi strani pa je seveda normalno, da vsaka institucija naredi vse, da plača čim manj davkov. Ne smemo pozabiti, da so članice Evropske skupnosti združile v to Evropsko banko nepovratna sredstva in da mora tudi ta banka poslovati po načelih ekonomičnosti, varnosti in upoštevati načela likvidnosti. S tega vidika je treba razumeti namere, kar se tiče ustanovitve teh skladov, kot dobronamerne. Dejstvo je, da so nekatera naša podjetja podkapitalizirana, nova podjetja pa potrebujejo kapital. V nove
“Naš tržni delež je globalno IZ odstotkov, na posameznih področjih pa so ti deleži zelo različni. Tudi na področju mednarodnega poslovanja, kjer smo začeli pred tremi leti, že imamo IZ-odstotni delež. Na področju kreditiranja gospodarstva je naš tržni delež 16 odstotkov, na področju zbiranja depozitov 1S odstotkov, na področju sredstev prebivalstva, kjer smo prav tako začeli pred tremi, štirimi leti, imamo že tudi 10 odstotkov tržnega deleža.”
morejo priti s kapitalom na našo borzo, da bi lahko kupovali delnice podjetij in tudi delnice bank. To je z vidika varnosti dobro, ker nas tujci ne morejo nekontrolirano prevzeti. Z vidika gibanja vrednostnih papirjev in delnic pa je negativno, ker je pri nas mnogo večja ponudba, kot je povpraševanje. Preprosto povedano: Slovenija ima tako malo kapitala, da praktično sami sebe ne moremo kupiti. Če hočemo, da jutri, ko bodo delnice podjetjj prišle na borzo, ne bodo cene drastično padle, je nujno dopustiti priliv tujega kapitala. Mislim pa, da so tu strokovna gledanja različna, tako vlade kot Centralne banke.
Tveganje v Sloveniji še veliko
Panorma: Kako ocenjujete, ko pridete v stik z mednarodno finančno institucijo in sodelujete recimo tudi z njenimi skladi, pa ugotovite, da ima sklad sedež kje na eksotičnih otokih, ker se izogiba davkom, sodeluje pa tudi pri privatizaciji v drugih delih bivše Jugoslavije?
razvojne projekte ne moremo zgolj na kreditni osnovi. To pomeni, daje Evropska banka pripravljena skupaj z domačimi subjekti prevzeti konkretne rizike za tovrstne projekte oziroma naloge, in to je zelo pomembno. Treba pa je priznati, da so riziki v Sloveniji še izredno veliki in temu ustrezna je tudi višja cena kapitala.
Panorama: Tuje banke pa očitno imajo vseeno interes priti v slovenski gospodarski prostor, predvsem avstrijske. Nerad:To je povezano z zgodovino. Tudi do sedaj smo bili povezani. Z mejami gospodarska vez ni prekipjena, da bi pa te vezi bile močnejše, je treba še mnogo postoriti. Našega sistema še nismo prilagodili Evropi, in to je eden od glavnih vzrokov za razmere v našem gospodarstvu, je ovira za večji pretok blaga, dobrin, kadrov, kapitala itd.
Panorama: Država verjetno mora biti previdna?
Nerad: Mnogi operirajo s tem, da moramo ohraniti našo identiteto. S tem se ab-
Krepimo svoj delež na trgu
Panorama: Kaj pomeni SKB banka v slovenskem bančnem prostoru in med vsemi bančnimi institucijami?
Nerad: SKB banka je v tem trenutku po bilančni vsotj na drugem mestu. Po kapitalu smo uradno na prvem mestu. Mi želimo ohraniti to drugo mesto. Naš tržni delež je globalno 12 odstotkov, na posameznih področjih pa so ti deleži zelo različni. Tudi na področju mednarodnega poslovanja, kjer smo začeli pred tremi leti, že imamo 12-odstotni delež. Na področju kreditiranja go-spodarstvaje naš tržni delež 16 odstotkov, na področju zbiranja depozitov 15 odstotkov, na področju sredstev prebivalstva, Iger smo prav tako začeli pred tremi, štirimi leti, imamo že tudi 10 odstotkov tržnega deleža. Ker smo prešli iz specializirane banke v splošno, univerzalno banko, je bila naša usmeritev biti slovenska banka, banka, ki je prisotna v vseh glavnih poslovnih središčih Slovenije, in banka, kije mednarodno orientirana, in končno, da preko bančnih podjetij, ki so komplementarna dejavnost banke, povečujemo delež na našem trgu. Naš cilj je doseči v prihodnjih treh letih 20-odstot-ni tržni delež. Dosegli ga bomo predvsem z drugačno strategijo, zlasti v primerjavi z bankami, ki so regionalno usmeijene. Imamo slovenski koncept in bomo takim bankam konkurenčni. Po drugi strani pa sodimo, da se bomo banke morale povezovati, ker moramo bistveno izboljšati našo produktivnost.
Panorama: In kuj pomeni to povezovanje? Nerad: To pomeni zniževanje stroškov, tako da ne potrebuješ dveh organizacij, dveh planov, dveh računovodstev itd. Slovenija je tako majhna država, da vse naše banke skupaj ne vejamo za eno pošteno banko. Panorama: Čemu do tega ne pride? Znani so poskusi Centralne banke in njeno neprestano zviševanje praga ustanovnega kapitala. Vi imate na voljo trg vrednostnih papirjev, bančnih papirjev, pri katerih lahko pride praktično nenadzorovano do prevzemov bank ali pa delnih prevzemov. Zakaj se to ne zgodi?
Nerad: Kar se tiče prevzemov bank in podjetij, se sedaj pripravlja poseben zakon. Na drugi strani pa je ta zadeva regulirana od Centralne banke, saj je potrebno njeno
Nadaljevanje na naslednji strani
Nadaljevanje s prejšnje strani
posebno dovoljenje za vse deleže, ki presegajo 15 odstotkov. Tretja zadeva je, da imamo to smolo, da je samo nekaj bank na borzi. Pri prevzemu take banke so lahko učinki pozitivni, lahko pa so tudi negativni.
Panorama: Če bi vam uspelo z Gorenjsko
banko, bi bili verjetno dosti močnejši?
Nerad: Problem je, da oni niso imeh delnic na borzi in so pravzaprav sami odkupili lasten delež. Niso se odločili, kaj bodo s tem naredili, kar je njihova pravica. Podobno je seveda drugod. Naša ocena je, da dokler banka posluje pozitivno in lahko preživi, do tega ne bo prišlo. Razlog za to je na eni strani regionalna zaprtost, na drugi strani pa seveda interes menedžmenta, saj je vedno vprašanje, kaj se bo zgodilo, če pride do združitve, kdo bo kdo, kdo bo kaj. Mi smo se pripravljeni povezovati, ker sodimo, da nas bo v to prisilila ekonomika.
Ničesar nismo dobili od države
Panorama: Na slovenskem bančnem trgu imamo nekaj specifičnosti: imamo državne banke ali pa paradržavne in takšne, kot je SKB in tuje banke. Ali trg lahko uredi ta razmerja ali ne?
Nerad: Kar se tiče bank, trg ni vsega urejal, zato je bil njihov profitni položaj odvisen predvsem od tega, koliko jim je dala država. Zato so banke, ki so v sanaciji, in tiste, ki so dobile državne obveznice, na boljšem v primerjavi z bankami, ki tega niso dobile. Mi smo edina od starih bank, ki ničesar nismo dobili od države, nobenih obveznic...
Panorama: Stepa imeli sklade, stanovazijskega itd.
Nerad: Ze, specializirana banka smo bili, ampak tam so bile obrestne mere določene od države. Banka jih ni mogla samostojno določati. Bile so postavljene najniže obresti, mnogo ni^je kot drugje. Zaradi take politike države do nas je samo naša banka ostala brez milijarde nemških mark, ki je sedaj v premoženju tistih, ki imajo stanovanja, hiše itd. To je ugotovil dr. Ribnikar, ki je delal pri nas analizo.
Panorama: Kdaj ste se pa vi vključili v zgodbo o Tamu? Ali seje res pri vas pisal ta zakon? Pa še to: po eni strani dobivate laskave ocene mednarodnih agencij, po drugi strani pa imate očitno tudi precej slabih terjatev doma.
Neradj Prvič, vsaka banka ima slabe terjatve. Če ne bi bile izdane državne obveznice bankam, ki so v sanaciji, in drugim bankam, bi bilo danes v povprečju v Sloveniji preko 15 odstotkov vseh slabih terjatev. Naša banka ima sedaj okrog 4 odstotke slabih naložb, za kar moramo imeti odpise in rezervacije. To se nanaša na celotno obdobje. Eno osrednjih vprašanj našega menedžmenta je bilo, zakaj imamo toliko slabih terjatev, Centralne banke pa, zakaj jih imamo tako malo. Torej dva popolnoma nasprotna pogleda, ker jih imajo druge banke več, kar so lahko pokrile z državnimi obveznicami. To se pravi, da je naš kapital razpršen, da pa imamo rizične naložbe, ki so posledica razmer v gospodarstvu in časa, v katerem živimo in delamo.
Glede zakona o Tamu pa tole: Država je bila lastnik Tama in po drugi strani glavni upnik. Mi samo državi predlagali, naj se odloči, ali pošljemo Tam v stečaj ali pa banke nismo pripravljene dati več nobenih sredstev glede na vložena sredstva brez njene garancije. O programu, ki je bil takrat sprejet v parlamentu, smo že takrat rekli, da ni na tržnih osnovah. Tam je že od leta 1988 posloval z izgubo in vlada se od osamosvojitve z njim ni ukvarjala. V svetuje vrsta primerov, recimo francoski Renault, ameriški Chrysler in drugi, ki so bili v veliki krizi z ogromnimi izgubami, in je država z neposrednimi intervencijami rešila cele sisteme. Konec koncev so primeri tudi v Sloveniji: Revoz, sedaj Cimos. Rešitve bi morali iskati v tej luči, seveda s pomočjo tujih strateških partnerjev. Nam je bilo popolnoma jasno, da Tam kot samostojen proizvajalec nima kaj iskati v Evropi in daje treba nadaljevati proizvodnjo samo tistih proizvodov, po katerih je povpraševanje na trgu. Dalje smo rekli, daje treba narediti radikalne reze pri zmanjševaiyu zaposlenih, ker je armada ljudi seveda tudi eden izmed glavnih vzrokov izgube. Po drugi strani pa je bil Tam vseskozi prepuščen sam sebi. Očitno ni bilo volje in energije, da bi se kaj naredilo.
Kar se tiče zakona, pa tole: Naš predlog je bil, da se Tam podržavi, zato da se lahko podjetje razdruži, država pa dobi vzvode v roke, da se lahko direktno pogaja s tpjimi partnerji. Podjetje bi se razbremenilo dolgov, na ta način bi postalo kredibilno nasproti bankam in tujim partnerjem. Vendar je bil naš predlog zavrnjen v vladi in parlamentu. Nato so v ministrstvu predlagali, da bodo dali do-
datne garancije, da se podjetje na novo zadolži. To je bilo absurdno, ker nima smisla, da prezadolženo podjetje najema nove dolgove. Treba gaje najprej razdolžiti, torej se dezinvestirati. Tudi sedaj po tem zakonu banke tega nimamo rešenega in reguliranega za nazaj. Vsi pravijo, da so se banke otresle Tama, da imajo one interes, da propade, da se bodo sedaj polastile premoženja. Narobe, nobena banka si ne želi nobenega premoženja podjetja, ampak si želi, da bi vsako podjetje dobro delalo, zato da bomo imeli donosne in varne naložbe in da bomo denar dobili nazaj. Premoženje je izhod v skrajni sili, ko ni nobene druge rešitve.
Panorama: Banke so prišle skozi vso to zgodbo cele, z garancijami države?
Nerad: Ne, mi smo v tem času vložili nov denar z garancijami, za stari denar pa nimamo še nič razrešeno. Imeti moramo rezervacije, ker program dezinve-stiranja, ki bi razdolžil podjetje, še ni realiziran. Na eni strani so interesi delavcev, ker imajo terjatve, na drugi strani je pa tudi država. Treba je vedeti, da denar,
“Boniteta banke in njena ocena je eno izmed temeljnih poti za tuje banke, ki se odločajo za poslovanje z banko, v tem primeru SKB banko. Mi smo na podlagi že triletnega spremljanja slovenskih bank s strani tujih agencij dve leti zaporedoma dobili najboljšo in najvišjo oceno.n
papirjev. To je povezano z uvedbo kapitalskega trga in sistemom privatizacije, kajti ljudje bodo delnice, kjer so lastniki podjetij, glede na njihovo donosnost in če bodo potrebovali denar, kapital, seveda prodali.
Banke in brokerske hiše
Panorama: Pri nas je ravno obratno. Gospodarstvo se praktično ne odloča za iskanje kapitala preko trga vrednostnih papirjev.
ki ga imamo banke v podjetjih, ni naš, da je to denar državljanov, da je to denar podjetij, in da nimamo nobene pravice, dokler je tolar premoženja, česarkoli odpisovati. Poslužiti se moramo vseh pravnih sredstev, da dobimo denar nazaj, Če bi kar tako na lepe oči odpisovali, se ne moremo iti bančništva, ne moremo pričakovati, da bi podjetja in državljani zaupali v take banke.
Panorama: Ampak ali se vam zdi normalno, da se tako tragične zadeve tako hudo spolitizirajo...
Nerad: Zagotovo to ni dobro in ima negativen vpliv na poslovanje vsakega podjetja. Po drugi strani pa je tam, kjer gre za nepravilnosti, lahko to pozitivno, da v podjetjih ne morejo delati kar koli. Torej da so v nekem smislu pod javno kontrolo, pod kontrolo javnosti. Samo trebaje ločiti pomembne od nepomembnih stvari, da ne postanejo nepomembne stvari najpomembnejše. Mislim, da gre pri teh javnih informacijah največkrat za to. Tudi o teh provizijah: te so sicer pomembne, ampak najpomembnejše zadeve, ki so povzročile tako stanje v Tamu, pa niso.
Panorama: Ko ste bili predsednik upravnega odbora, poročila Sove niste poznalil?
Nerad: V času, ko sem bil predsednik, poročila še ni bilo, vedel pa sem, da spremljajo poslovanje Tama.
Panorama: Na trgu vrednostnih papirjev smo priča zelo zanimivemu dogajanju, saj gre za spopad med bankami in bančnimi brokerji in poteka boj za podjetja, kolikor je pač mogoč, v smislu prevzemanja le-teh. Analiza agencije za vrednostne papirje je pokazala, da imajo tukaj banke dominantno vlogo. Podatki kažejo, da ima 1 odstotek investitorjev 80 odstotkov kapitala na trgu vrednostnih papirjev. Zanima me, ali je ogrožena stabilnost delniškega trga.
Nerad: Struktura bančnih naložb se spreminja in postaja podobna strukturi tujih bank. V bilancah bank bo vedno manjši delež kreditov in vedno večji delež, pridobljenih virov pri bančnem sistemu in tujih bankah, na drugi strani pa bo vedno več naložb v vrednostne papirje, kar pomeni, da se gospodarstvo ne bo financiralo samo s pomočjo kreditov, ampak na podlagi izdaje vrednostnih
Nerad: Problem je vtem, daje šele majhno število podjetij in bank vključeno na borzo. Prvič zato, ker proces lastninjenja še ni končan, drugič pa nekateri ne želijo iti na borzo ali ne morejo, in tretjič, ni kapitala. Če bi danes, recimo hipotetično, večina podjetij, ki so že olastninjena, prišla na borzo, bi cena delnic drastično padla, ker preprosto ni kapitala in ni takega povpraševanja. To se že sedaj vidi. Kar se tiče borznih hiš in bank, je treba povedati, da je tudi tu normalna struktura. V Evropi je sicer različno urejeno, ponekod lahko to delajo samo brokerske hiše in banke, ki se s tem ukvarjajo. Za Slovenijo pa je, in za stabilnost kapitalskega
trga še posebej, po mojem mnenju nujno, da sodelujejo banke. Bog ne daj, da bi bile samo brokerske hiše. Kapitalske transakcije je potrebno spremljati s kapitalom, z denarnimi sredstvi jih je treba podpreti, in jutri, ko bo ta obseg v tako majhni državi rastel, bo to še posebej pomembno. S čim brokerske hiše financirajo te svoje transakcije? Eno so naročila klientov, tam kjer delajo za druge, tam pa, kjer delajo v svojem imenu za svoj račun, pa delajo to z vzajemnimi skladi. Vidite, kaj se dogaja: brokerske hiše so se različno orientirale. Ene so se na obveznice, ene na delnice, kar je bolj rizično. Lahko pa so iz tega veliki dobički. Stvar politike konkretne brokerske hiše je, kako se usmeri. V čem je razlika med banko in brokersko hišo? Brokerska hiša lahko mnogo hitreje reagira kot banka. Prva lahko dnevno spremeni svoj portfelj za 50 odstotkov, banka pa dnevno morda za 1 odstotek. Mi nastopamo, kar se tiče kupovanja delnic na borzi, seveda predvsem z vidika donosnosti, ne pa z vidika, da bi upravljali ta podjetja. Interes upravljanja podjetij mi uresničujemo skozi našo
“Mi želimo sodelovati pri vseh tistih prejetih, pri katerih Evropska banka^ sodeluje v Sloveniji. Tu bi želeli povečati obseg tovrstnega poslovanja. Pri tem je treba izhajati iz vloge Evropske banke, ki jo ima na tem področju, zlasti v srednji in vzhodni Evropi, pa tudi v državah bivše Jugoslavije. Po drugi strani pa je seveda normalnoj da vsaka institucija naredi vse, da plača cim manj davkov. ”	__________
družbo Atena. Prek nje bomo posredi^ postali lastniki določenih podjetij. Todafl1 toliko zato, da bi v celoti prevzeli upr8' vjjanje, temveč za opravljanje poslov s ted podjetji, torej depozite, kredite, garancij8 Razne brokerske hiše imajo pač različt' koncepte. Ene zanima samo donos, dr8' ge pa predvsem prevzemati podjetja, $ to je nekaj normalnega. Drugo je seveda ali imajo za to ustrezne materialne po8 lage, kar morajo presoditi tisti, ki v taK( družbe vlagajo.
Panorama: Kaj bo naredila vaša banka v
primeru, če se delniški trg začne rušiti?
Nerad: Bankam ne more biti vseen8 kaj se dogaja na delniškem trgu, na tr# vrednostnih papirjev, zaradi njihove# lastnega položaja. Banke imamo za obramb1 lastnih delnic zelo malo možnosti, ker imaib omejitve pri odkupovanju lastnih delni8 To je en vidik. Na drugi strani pa imam0 to smolo, da je naša tržna kapitalizacij3 največja. In kaj se sedaj dogaja? V nekeS1 smislu je naša delnica, če pogledamo nje11 skupni promet v celotnem obdobju, neK3 rezervna valuta ali pa kot vloga dolarj3 na svetovnem tržišču, da se po domač6 izrazim, ker jo je vedno možno tudi za nekol® nižjo ceno prodati.
Panorama: Še nekaj o privatizaciji in vašem pogledu na vso stvar. Ste soustanovitelj družbe Atena. Ali so problemi glede napačne ocene družbenega premoženja ? Kaj bi bilo po vašem mnenju treba storiti, da bi tekel proces glede DZU' ja, kaj naj lastnini in kaj na država ? Nerad:Ti zastoji v privatizacijskem proces8 gotovo negativu „ vplivajo na vzdušje in seveda na mnoge subjekte. Precej vplivajo na bančn° poslovanje. Zaradi tega zastoja v proces8 privatizacije je pravzaprav proces investiranja bistveno zaustavljen, ker se ne ve. kdo je lastnik. Podjetja potem seveda n® gredo v investicije, pa bi morale iti v no8 razvojni ciklus, v nove projekte. To je 88 vidik, ki ga mi čutimo.
Tudi čas je naredil svoje, ker so izhodišč8 bilance iz leta 1993. Mnoga podjetja s<> medtem naredila velike izgube in je vednost tega podjetja, v mnogih primer'11 nič, gledano z vidika donosnosti. Praktičn® lahko računamo samo z likvidacijsko vrednostjo. Tak primer je Tam. Po otvoritveni bilanci je imel 250 milijonov mark, d6 facto je pa vreden nič. Vsak, ki bi prevzel tako podjetje, bi prevzel veliko breme, tudi če ga dobi zastonj. Ko smo delal' analizo podjetij, ki nastopajo na trgu pr' tej licitaciji, je sklad postavil ceno lOO-Po naših merilih, po oceni dinamične vednosti, po oceni likvidacijske vrednostis(r razlike v vrednotenju tudi 1:4. Amp^ četudi bi sprejeli vrednotepje, da je pr®' malo premoženja, je jasno, da bo država morala nekaj narediti, da bo morala z zak®' nom dati na razpolago vse ostalo premoženje-Država pa lahko ponudi tisto, kar ima. in če bi jaz bil na oni strani, bi verjetno ponudil tisto, kar je slabše. Z vidika državljanov in z vidika enakopravnosti mislim, da to ni vredno in da mora tukaj zelo hitro nekaj narediti. Eno so banke in zavarovalnice. Toda v banki gre za ustanovitveni kapital in banka seveda potrebuj6 denar, ne papirje. To z drugimi besedam1 pomeni, če bi mi lastninili banke s certifikati, bi morala kapital iz državnih obvezni® plačati država. Lastninjenje bank s certifikati se mi zdi totalno nesmiselno.
Panorama: Zakon o bančništvu se že dolgo
paca, kaj se dogaja?	.
Nerad: Banke smo na prvi osnutek, k je bil sprejet, seveda dale določene pripombCt in to je bil tudi razlog, daje bil umaknjen-Na drugi strani pa je ta zakon, kakršen koli že bo, vsaj za tiste, ki delamo v storitvah,-pozitiven, predvsem zato, ker bankam omogoča opravljanje med drugim tud1 plačilnega prometa, kar do sedaj ni bil° možno, pa čeprav to delajo banke po celem svetu. Zdaj, namesto da bi kasirali z8 plačilni promet, plačujemo plačilni promet-To je tudi eden od razlogov take produktivnosti in rentabilnosti, kakršno slovensko bančništvo ima. Cel kup poslov, ki jih 8 tujini delajo banke, mi nismo mogli delat' direktno, zato smo morali ustanoviti svoj8 podjetja.
Po drugi strani pa so tudi v tem zakO' nu nekatere slabo opredeljene zadeve. Mislih1 predvsem na velike pristojnosti Centra1" ne banke. Mi nismo proti temu, da bi ime18 Centralna banka pristojnosti, ampak gr® za to, da morajo biti natančno opredeljene, da se vnaprej točno ve, kakšne so njihove pristojnosti, ne pa da sijih lahko tolmač})0 vsak po svoje. Če se bo vse to uredilo, h° dobro za bančni sistem in za Centralno banko. Zakon moramo čim prej sprejeti, in to takšnega, ki bo v bančnem sistem8 v celoti uveUavil evropske standarde. ^ eno razliko: zavedati se pač moramo d8 obrestne mere in riziki še lep čas ne bod° taki, kot so v Evropi, ker tudi naše g°' spodarstvo ni takšno.
Marjan HorV&“
____l^V
4. aprila 1996
MNOfeAMA
ai
r1!
3.
i-
0
k
3'
-a
0-e. i,
:0
1-1, i-i-i-3 ll i-.0 i-
j
!,
1
1
i
)
,
i
■ I
Piše: Martin Ivanič
DELAVEC.JE Ml MJVECJE BOGASTVO
Kadar se namenimo govoriti, Da primer, o moralnem prerezu vružbe, nam družbo praviloma Predstavlja njena politična elita, «1 v resnici v največji meri kroji usodo in podobo skupnosti. Gospodarsko elito, ki se s svojo ve-iiko močjo družbenega vpliva v resnici samo prikriva v ozadju Politične, pri tem navadno in neupravičeno izpuščamo. Obenem Js jasno, da moralni prerez družbe iehko razumemo le kot množico Presečišč - oziroma da gre za številne zorne kote in da navadno ikhko obravnavamo le posamične.
Eden od njih se mi je odprl pred nekaj dnevi, ko sem na TV najprej slišal izjavo nekega poslanca, Potem pa spremljal še del oddaje 0 režiserju Bati Cengiču in njegovem filmu o življenju nekega udarnika. Pojdimo po vrstil
V javnosti je spet začela krožiti govorica, da državnozborski Poslanci vnovič pripravljajo zakonski predlog, s katerim bi si še Pred volitvami vendarle uredili Plače, odpravnine in upokojitve. Ponovimol Proti temu nima nihče nič, saj bi edino zakonsko jasno urejeno zadevno področje zagotavljalo preglednost in pravičnost tudi teh zdaj že krepko škanda-liziranih prejemkov. Nihče ne misli, da naj poslanci delajo vbo-gsjme in da naj bodo po Izteku mandata prepuščeni beraški hoji °d vrat do vrat morebitnih de-
lodajalcev. Vsi skupaj želimo in zahtevamo samo zmernost in spoštovanje domače gmotne realnosti.
S krilatico bi lahko rekli, da dobri novinarji ne počivajo. Zato je nekdo nemudoma povprašal poslanca Maksa Lavrinca, kaj se v resnici kuha, saj je slišati, da naj bi bil sedanji predlog še bolj nezmeren od prejšnjega. Tisto, kar je v njegovem odgovoru zbodlo in kar ni zraslo samo na njegovem zelniku, marveč je očitno del naučenega odgovora za javnost, je naslednje: Poslancem je prepovedano sodelovanje v raznih nadzornih svetih in podobnih telesih, kjer bi si lahko »popravilu svoje dohodke. Ne kaže ob tem dolgovezno modrovati, saj je navsezadnje morda celo iskreno mišljeno, a če je, potem se ni mogoče načuditi perverznosti oziroma moralni izprijenosti takšnega gledanja. Zato poenostavimo: Koliko ljudi dela enako trdo in z veliko večjo, povsem otipljivo in izvedljivo odgovornostjo kakor poslanci, pa prejema precej manjšo plačo, in to brez možnosti nabiranja dodatnih funkcij po raznih skupščinskih telesih, ki prinašajo pavšalne dodatke, pa jim niti na pamet ne pride, da bi jim morala biti zagotovljena še kaka dodatna zaslužkarska možnost. Za boljšo Ilustracijo povejmo samo to, da poslanci
(lahko) v javnih občilih precej dopisujejo in komentirajo, kar se vse lepo plača. Oni so namreč poučeni o marsičem, kar mediji radi objavljajo, in je že ta možnost nekakšen privilegij.
Zagovornike takšnega stališča velja povprašati, ah se jim morda zdi, da so pripadniki različnih socialnih in poklicnih slojev že vnaprej med seboj po pravicah različni. Se jim morda zdi, daje pravična »kažem za tako imenovanega navadnega delavca, da ga nihče ne povabi v kakšen nadzorni odbor ali v kaj podobnega, kar poleg sejnin prinaša še druge bonitete? Se jim morda zdi, da so »navadnU delavci (končno so to tudi dohtarji, znanstveniki in številni drugi strokovno sposobnejši ljudje kot npr. politiki) že po nekakšni logiki drugorazredni državljani in da imajo samo poslanci pravico do trajnega nadomestila zgolj zato, ker štiri leta ne smejo sedeti v drugih donosnih organih?
Lahko nanizamo dolgo vrsto takšnih vprašanj, ki razodevajo z ustavo, zakoni in političnim duhom slovenske družbe neskladne implicitne poglede poslancev. Kar pomeni, da je pri njih vsaj v pogledu njihovih osebnih pravic in koristi prevladal vulgarni sebični liberalizem (po eni od razlag: dovoljeno je PRAV VSE, kar ni izrecno z zakonom prepovedano, a tudi če je z zakonom prepovedano, bomo pač preizkusili, ali bo zakon vzdržal). Če je to znanilec našega bodočega razvoja - in bati se je, daje, saj se je erozija začela pri sami glavi družbenega organizma - potem nima smisla gojiti kakršne koli utvare o trajnejši stabilizaciji gospodarskih in družbenih razmer. To pa pomeni gospodarsko in politično podrejenost in da torej nismo osamosvojeni. Stavka
zdravnikov je zagotovo eden od znanilcev tega novega časa.
Takšno pojmovanje tako imenovanih delovnih stanov je vsekakor samo v enem pogledu drugačno od onega, ki ga je v svojem omerjenem filmu razgaljal Bata Čengič: ne skriva se namreč za politično dvoličnostjo, marveč se brutalno razkriva v svojem hipnem hlepenju po koristi in moči. Bivša politična elita pa je skušala svoje dejansko pojmovanje »spodnjih stanov prikriti za domnevno oblastjo in blaginjo delavstva, in vse, kar je skušalo to demagogijo razgaljati, je ostro izločila ali zatrla. Geje Cengič namigoval na brezperspektivnost delavstva in na njegove dileme o tem, kaj se v resnici dogaja, je bilo treba ohranjati vsaj videz: takšno početje je bilo treba zavrniti in zatolči. Toda direkten politični napad na zagovornike delavstva bi bil tvegan. In omenjena oddaja je briljantno pokazala, kako se je Stipe Šuvar mučil, da bi film razmazal kot umetniško skrpucalo. Kakor da bi bilo za delavce najbolj boleče to, da jih nekdo umetniško obravnava brez pričakovane višine.
Kaj je za delavca boljše? Da mu kdo naravnost pove, da mu je za njegove probleme figo mar ah pa se demagoško zavzema za njegovo korist, ki je končno le korist voditeljev? Po svoje je »čista situacija* seveda boljša, toda če to pomeni, da se za delavske pravice sploh ni več treba niti zmeniti, je to precej slabše. Kaj delavcem preostane, nikakor ni težko sešteti. Bojim pa se, da bodo v svojih stiskah že na naslednjih volitvah žrtev politične demagogije, pa najsi bo po večinskem ali proporcionalnem sistemu. A nečesa bi se delavci in sindikati lahko naučili prav od strank: Kakor so že med seboj sprte, se pri skupnem interesu lepo »ujamejo*.
Piše: Jože Smole
TORINO IN NEZAPOSLENOST
•Ne želimo si nobenega prepira, smo pa za boj pripravljeni!* -je Pisalo na transparentu stavkajočih delavcev propadajoče velike beraške ladjedelnice »Bremer vulkan*. ■
V znanem nemškem pristanišču Dl industrijskem mestu Bremnu Je nezaposlenost že presegla 1S odstotkov. Glavni razlogje odpuš-c&nje delavcev velike ladjedelnice.
, Nezaposlenost v celi Nemčiji Jo že presegla 11,1 odstotka. Uradno je danes tam brez dela
S milijona ljudi, po neuradnih Podatkih pa je celo 5 milijona nezaposlenih. Vse kaže, da se bo nezaposlenost še povečevala.
Nemčija, ki naj bi kot lokomotiva Vozila evropski vlak k skupni valuti, je v vse večjih težavah. Povečal se je tudi njen proračunski Primanjkljaj. Bo medvladna kon-
ferenca Evropske unije, ki se je pričela 89. marca v Torinu, sprejelakakšne konkretne opredelitve za odpiranje novih delovnih mest? V enem od predlaganih dokumentov je zapisano, da je boj proti nezaposlenosti prednostna naloga držav članic EU. Spodbujanje zaposlovanja na nacionalni ravni naj bi postala tudi skupna evropska naloga. Zagotavljanje boljših zaposlitvenih možnosti zahteva stabilno gospodarsko politiko, večjo konkurenčnost in zdravo rast. To načelno stališčepa vlade držav članic EU razlagajo na različne načine. Ene menijo, da bi nezaposlenost morala biti glavna tema konference v Torinu, druge pa, da se Evropska unija s tem ne bi smela preveč obremenjevati. Francoska vlada, ki se je očitno nekaj naučila od
zadnjega velikega stavkovnega vala, predlaga, naj se nezaposlenost postavi v središče razprav na konferenci v Torinu. V posebnem memorandumu je med drugim, zapisano: »Spričo dejstva, daje danes v EU 18 milionov ljudi brez dela in daje več kot SO milijonov ljudi socialno ogroženih, mora Evropska unija odgovoriti na zaskrbljenost ljudi.* Francija se zavzema za skupno evropsko politiko odpiranja novih delovnih mest in za skupne evropske standarde socialne varnosti. Od članic EU takšno stališče najak-tivneje podpira Švedska. Velika Britanija temu nasprotuje. Britanski premier Majorje odločno proti posebnim pooblastilom Evropske unije na področju zaposlovanja. Takšno stališče zagovarja tudi Nemčija. »Železni kancler* Kohl meni, da se na ravni Evropske skupnosti ne da reševati problema nezaposlenosti. Dokazuje, da bi skupna evropska politika zaposlovanja vodila v protekcionizem posameznih držav, s čimer bi oslabela možnost uvedbe skupne evropske valute. Namestnik nemškega zunanjega ministra WernerHoyer, ki bo vimenu Bonna vodil pogajanja v Torinu, je izjavil, da bi prenos odgovornosti za odpiranje delovnih mest na sedež EU v Bruslju »pomenil
popolnoma neprevidljiv finančni rizik*.
Povsem drugače razmišlja sedanji italijanski premier Lam-bertoDini. Opozoril je, da skupne evropske valute ne bo mogoče uvesti če bo nezaposlenost še vedno presegala 11 odstotkov.
Bivši predsednik Evropske komisije Jacques Delors ocenjuje predloge o skupni evropski politiki zaposlovanja kot »pobožne želje*.
Mnogi menijo, da Evropska unija nima potrebnih finančnih sredstev za podporo programom odpiranja novih delovnih mest.
Sedanji predsednik Evropske komisije Jacgues Santer že nekaj časa forsira program modernizacije cestnih in železniških povezav v Evropi v znesku dveh milijard dolarjev. Ta zajeten program naj bi zagotovil nova delovna mesta. Spričo pomoči, ki jo bo Evropska unija morala dati Veliki Britaniji, je tudi ta program postal vprašljiv. Visoki francoski predstavnik je sarkastično pripomnil: »Britanske nore krave so ubile program modernizacije evropskih komunikacij.*
Vse kaže, da na medvladni konferenci Evropske unije v Torinu ne bodo uspeli oblikovati skupnih stališč za zmanjševanje nezaposlenosti!
_______Piše: Branko Ziherl
STROGO
NADZOROVANI
ZDRAVNIKI
Poseči v dogajanje, če bi vni stavkovni odbor odh bsracionalno stopnjevanje zahtev, skrajnostno zaostr razmer v zdravstvu ali udej, Podmen o pripadajočem s vsega zdravniškega sloja.
—	JO 1 OlU/VL/JVUC*/ VllCLJJi Cj
vajo svojo strategijo in t °atudije njihov položaj i Van z mehanizmi držav sile. Drugič, spregovoriti t
Veje oblasti. Tretjič, ne, ni pritiski na javno mn v predvolilnem času politi tvegani, česar se predsedn bržkone dobro zaveda. . tJč, namesto pjega so sp:
rili drugi udeleženci dogajanja v zdravstvu na strani vladajoče koalicije. Kaj se je pravzaprav zgodilo? S kakšnimi razlogi so provladni množični mediji pred javnostjo odkrili svojo politično uvrstitev in praktično obsodili zdravniški štrajk, češ da izraža neutemeljene zahteve privilegiranega sloja Slovencev, čeprav so prej praviloma solidarno poročali o sistemsko manj problematičnih stavkah obupanih delavcev? Spet so se poslužili t. i. komunikacijskega modela, ki posredno vsebuje parlamentarno predstavo o realnosti, kjer ni nobenih notranjih napetosti, kajti v uradnih poročilih so vsi konflikti in morebitne razlike zvedeni na prekinitve komunikacij, kot da realnih nasprotij sploh ni - le slabo se razumemo (Slcl). Stavka zdravnikov torej ni samo nekaj posebnega, ker so Ijučje v belem prisiljeni tako protestirati proti nevzdržnim razmeram v zdravstvu, temveč
označuje tudi mnogo bolj dramatične premike v slovenski družbi.
Ker se ravnam po načelunon quis, sed quid (ne kdo, ampak kaj), popolnoma zadošča, če rečem, da so za širjenje proti-zdravniškostavkovnega razpoloženja v javnosti paradigmatični članki enega izmed ljubljanskih dnevnikov. Naj navedem nekaj bolj ali manj zanimivih, a vselej bojevitih naslovov: Vojna v belem, Vajeti so se jim izmuznile iz rok, Do neke mere upravičene zahteve, Zdravniki trmasto vztrajajo... Prispevki so bili razvrščeni dvostopenjsko. Najprej so objavili komentirana poročila z dokaj primitivno socialno-demagoško vsebino, ki naj spodbudijo ogorčenje najširših plasti prebivalstva, češ da stavkajoči zdravniki odrekajo ljudem že plačane storitve, poleg tega pa naj bi bili beli štrajkači tudi krivci za čakalne vrste pri specialističnih pregledih in vse druge potegavščine zdravstvenega zavarovanja, prek katerih vlada sicer želi zmanjšati javne izdatke, ne da bi obenem zmanjšala siceršnjo davčno obremenitev državljanov. Kasneje je časnik dnevno, vendar spet zgolj s trivialnimi poudarki problematiziral odsotnost posamičnih storitev v času stavke: saniranje akutnih zobnih vnetij, izdajanje zdravniških potrdil, potrjevanje dolgotrajnejšega bolniškega staleža in podobno. Na ta način je vzdrževal napetost bralcev. Da bi pričujoče
prepričevanje vsaj malo doseglo tudi kritično razpoloženi del slovenske javnosti, se je v časopisu pojavil eden prvih neoliberalnih ideologov na Slovenskem z odlično besedno razčlembo prizora stavke zdravnikov, od ideje o splošno sprejemljivem socialnem cinizmu do neogibnosti sistemske rešitve, kjer pa bi zaman iskali kako svežo ali celo odrešilno misel. Vendar lahko iz njegovega razmišljanja izpeljemo vsaj nujnost bolj čvrste demokratično-korpo-rativne organizacije zdravnikov, seveda povezane z drugimi sorodnimi stanovskimi strukturami, ki jih že nekaj časa ogroža popolnoma enako razslojevanje kot javno in zasebno zdravstvo. Kajti lahkotno sprejemanje plehke demagogije se nam utegne jutri krvavo maščevati, ko bo moral prvi Slovenec iz ideoloških razlogov prodati vse svoje imetje, da bi poravnal stroške kakega zapletenega, z vrhunsko medicinsko tehnologijo podprtega zdravljenja. Kot v Ameriki (Sicl). Nemara bomo takrat doumeli, zakaj vladajoča koalicija tako skrbno nadzoruje zdravnike, ali kam nas pelje politika odpovedi pri nadzoru razmer v naši družbi, kakor da vsi življenjsko pomembni procesi potekajo docela mimo Slovenije. Zahteve zdravnikov seveda ne morejo ogroziti javnih financ, kajti najbolj so načete zaradi razsipno-potrošniške usmerjenosti t. i. državotvornih organov.
arena
Piše: Boža Gloda
Jelko Kacin
XV <
sati Kar nagradni kviz, kdaj je bila v Sloveniji nazadnje zaplenjena kakšna javna publikacija, m Pri tem seveda odmisli- Jpif mo, da sije sedanji obram-' bni minister Jelko Kacin, \
BUNKERAS
Na obrambnem ministrstvu so menili, da bi bilo prav, če bi se za strokovno obravnavanje obrambnih zadev-podobno kot v mnogih državah-za strokovni časopis. Več kot nujna zamisel je dobila vso pravno podlago, bila registrirana kot javna publikacija, dobila tudi »žegen« za petodstotni prometni davek, tudi svoj uredniški odbor in nekaj obrambnih mož se je spravilo pisat članke za prvo številko.
Strokovna pravila pisanja do objave so kot zamotan filter. Najprej odgovorni urednik presodi, ali je članek zrel za recenzijo. Nato sledi anonimna recenzija, lahko tudi dve, avtor mora svoje besedilo popravljati, in šele ko dobi zanj petko, gre v objavo.
In je tudi šlo. V tiskarni so veselo natisnili 1600 izvodov in vse skupaj je davkoplačevalce stalo krepko več kot deset tisoč mark. Prvo številko časopisa revialnega formata Vojstvo je potem dobil v roke obrambni minister, jo prebral in rekel - jok, taka reč pa ne bo šla v javnost. Ministru Kacinu ni bilo všeč, kar je zapisano v »njegovem« časopisu, m je zadevo namesto k bralcem - po kratkem postopku poslal v bunker.
Zaplenjeno in pika. skrito nekje v vojašnici v Mostah in, kot se spodobni, zastraženo. Ali bodo publikacijo zažgali kot v Lutrovih časih ali pa razrezali, kot se sedanjim časom spodobi, še ni znano. Ali pa bo Kacinu kdo le povedal, da si demokratična država takega škandala res ne sme privoščiti, saj si ga niti prejšnji režim, z denimo razvpito 57. številko Nove revije, ni privoščil.
Nekaj primerkov te revjje je Kacinu in njegovi varnostni službi le ušlo iz kontrole, ti bodo kajpak trden dokaz, zaradi katerega bi premier svojega obrambnega ministra moral odstaviti po najkrajšem postopku.
Milan Predan
Dr. Drnovšek pa doslej glede tega še s prstom ni mignil, čeprav je bila vsa reč že obelodanjena in čeprav obstajajo neizpodbitni dokazi, da za i ministrovo odločitev ni nobene osnove. V prvi številki Vojstva je pač članek polkovnika Iva Kukca o slovenski vojaški doktrini, v katerem si je drznil povedati, daje naša vojaška obramba, za ka-
OSAMLJENEC
tero je odgovoren Kacin, preslabo organizirana, da bi bila lahko dovolj učinkovita, vendar vse skupaj ni nič takega, da bi zaradi tega kdo moral dobiti ošpice.
Razen seveda minister, ki očitno ne dovoli, da bi mu lastni ljudje javno povedali, da vse kar počne, ni dovolj dobro. Vendar je pri tem še bo|j sramotno, da skoraj nikogar ni zbodlo, kar sije privoščil Kacin. Kričavi zagovorniki pravice do javne besede in zakonitosti molčijo, kot da jih zaplemba javne publikacije nič ne briga.
Zato si palec gor tembolj zasluži glavni urednik Večera Milan Predan, ki za sedaj edini ni spregledal nevarnosti takega početja. Sliši se tragikomično, da bo novoustanovljeno glasilo obrambnega ministrstva prišlo v zgodovino kot prvi zaplenjeni časnik v samostojni Sloveniji in da gaje zaplenil minister za informiranje v času osamosvajanja, je zapisal Predan. In dodal, daje komično spoznanje, da bi v zadrjih letih starega režima javnost ob prepovedi katerega koli časopisa zagotovo zagnala vik in krik, zdaj pa - nič. Kot da se praksa omejevanja kritične javne besede ne začne prav s takšnimi, navidez obrobnimi dejanji.
kaj sme v javnost, si je sama napisala uverturo k diktaturi najprej birokracije in nato ideologije. Sije tako težko zamisliti občutek moči človeka, ki z eno potezo pred javnostjo skrije javno publikacijo in se mu pri tem nič ne zgodi? Je težko uganiti, v kakšna naslednja dejanja lahko vodi občutek take moči?
Predan je ocenil, da nas glede svobode tiska to lahkouvrsti nekam medUgando in Hrvaško, Kakšnega hudiča pa imajo, tam je znano.
Divjaški način konsolidacije kapitala mimo organiziranega trga vrednostnih papirjev
Vojna na trgu vrednostnih papirjev se nadaljuje. Prejšnji teden smo bili priča novim tiskovnim konferencam in novim sporočilom za javnost. Glavna protagonista sta bila še naprej poslovni sistem Dadas d.d. in agencija za trg vrednostnih papirjev. Zaenkrat je postalo jasno, daje v Sloveniji konec delniškega trga in da se nadaljuje divjaški način konsolidacije kapitala mimo organiziranega trga vrednostnih papirjev. Poskusi regulatorjev trga so smešni in prepozni.
Dadas d. d. je poslovni sistem, ki gaje ustvaril Dare Sadar
Dare Sadar, po rodu Trboveljčan, je bil eden prvih borznih posrednikov na ljubljanski borzi, ustanovljeni 26. 12. 1989. Začel je v trboveljskem Rudisu, kjer pa ni bilo dovolj posluha za borzništvo, zato je ustanovil lastno borzno posredniško družbo. Smisel za poslovnost sije Sadar pridobil kot prodajalec sendvičev na vlakih. Leta 1992 je začela kotirati na Ljubljanski borzi njegova delnica Dadas. Začelo se je obdobje lahkih in hitrih zaslužkov in obdobje šole mladih kapitalistov. Trgovanje na borzi je bilo takrat zelo prvinsko. Zakon o trgu vrednostnih papirjev je začel veljati šele leta 19941 Ocene njegovega premoženja so zelo različne. Nekateri poznavalci trdyo, da njegova moč temelji na izredno vplivnih poslovnih zvezah s podjetjem Petrol, drugi pa trdijo, da je njegovo osebno premoženje vredno okoli 35 miljonov nemških mark. Ne glede na to, kaj je dejansko res, lahko ugotovimo, da je Dare Sadar izredno sposoben menedžer in povzroča glavobole regulatorjem trga vrednostnih papiijev in slovenskim bankam.
V začetku kotacije njegove delnice je poleg nekaterih državnih obveznic in kratkoročnih vrednostnih papirjev, kotiralo le nekaj delnic. Med njimi so bile delnice SKB banke in Pro-banke. Prvi zlom delniškega trga je Ljubljanska borza doživela ravno po zaslugi te zadnje. Njegovo sodelovanje z mariborsko Probankoje pripeljalo do podobnih tečajnih gibanj te delnice, kot pri delnici Dadasa. Poleti leta 1993 se je delniški trg zlomil. Minilo je kar nekaj mesecev, predenje trgovanje steklo normalno. Jeseni istega leta seje začela ponovna rast tečaja njegove delnice. Začela seje spreminjati struktura lastništva družbe Dadas. Poleg zakoncev Sadar je postala lastnik tudi mariborska družba Infin, ki jo danes poznamo pod imenom Primo-fin. Tudi njena delnica kotira na borzi.
Družba Primofin je mariborska razvojna družba, kjer je trenutno večinski lastnik slovenska naftna družba Petrol. Na tej točki je Sadarju uspelo začeti razvijati slovenski delniški trg. Od tod naprej je Sadar začel govoriti, da ima lastno strategijo. Sledili so mu tudi drugi borzni posredniki. Tisti udeleženci na trgu vrednostnih papiijev, ki so razumeli odnose med Dadasom in Petrolom, so razumeli tudi njegovo strategijo. Delniški trg je postajal nekoliko močnejši, vendar še vedno preplitek. Delnice Dadasa so v zelo kratekem času zrastle za 30 odstotkov. Kjub temu je ostalo nezaupanje, kije bilo posledica razočaranja z delnico Pro-banke. V naslednjem obdobju je še nekajkrat sledila izredna rast tečaja te delnice. Najnižjo vrednost je ta delnica dosegla lansko leto poleti, ko je njen tečaj znašal 67.000 tolarjev (v soboto je enotni tečaj znašal 228.000 tolarjev).
Po uveljavitvi zakona o trgu vrednostnih papirjev je Sadarjeva borznoposredniška družba doživela razmah. Ustanovil je poslovni sistem Dadas d. d., ki ga sestavljajo Dadas borzno posredništvo, Fundus, Galerija Dadas, Proficia - Dadas DZU, Proxy borzno posredništvo, Pulsar DZU, Priom, Primofin. Nihove medsebojne kapitalske in personalne povezave so zelo prepletene. Isti ljudje
se pojavljajo v upravah, kot direktorji ali člani nadzornih odborov. Matična družba Dadas je delniška družba, kjer je Dare Sadar zgolj predsednik nadzornega odbora, direktor pa je njegova žena. Povezave teh družb se navezujejo tudi na Probanko, Niko in SKB banko in Slovensko zadružno kmetijsko banko. Dadas je tudi tretjinski lastnik Blagovne borze d. d., ki je v močnem konfliktu z Ljubljansko borzo. V tem okolju se srečuje s povsem nebančnim, realnim gospodarskim sektorjem ( BTC, Luka Koper, Finmedia).
Novo poglavje na slovenskem kapitalskem trgu: prevzemi podjetij
Septembra lani je skupščina Dadas sprejela sklep o pripojitvi družbe Aldebaran. Od takrat naprej je delnica tega poslovnega sistema skokovito naraščala. Oblikovanje njene ceneje pritegnilo precej pozornosti finančne javnosti in verjetno je dejansko šlo za zelo vprašljiv finančni manever. Dadas je v tem času kupil hotel Donat v Rogaški Slatini in pri tem naletel na Sklad RS za razvoj, s katerim je prišel v konflikt. Trčil je ob drugo politično opcijo. Začela se je akcija za likvidacijo Dadasa. Ko je Kolinska kupila od Sklada za razvoj vrelce Rogaške in so njene privatizacijske delnice začele kotirati na borzi, je Dadas kupil 20 odstotkov njihove emisije, da bi zaščitil lastni interes v Rogaški.
Povsem novo poglavje pa se je začelo s prevzemi podjetij. Potem ko je finančna družba Finmedia, kije nastala kot oblika lastninjenja DZS, po Markovičevem zakonu, postala lastnik 40 odstotkov Mladinske knjige, je Dadas objavil namen o odkupu večinskega deleža te družbe. Dadas je na ta način odprl novo poglavje na slovenskem kapitalskem trgu: prevzemi podjetij. Objavil je oglas v Delu, kjer je pozval delničarje Finmedie k prodaji delnic po ceni 27.000 tolarjev. Do sredine januarja letos je odkupil potrebno količino delnic in tečaj seje bliskovito povzpel na 47.000 tolarjev pred nekaj tedni (sedaj je 28.000 tolarjev). Na takšen način je poslovni sistem Dadas postal večinski lastnik 80 odstotkov slovenskega knjižnega trga. Pri tem seje potrebno zavedati, da je največji lastnik poslovnega sistema Dadas družba Primofin, kjer je večinski lastnik (51 odstotkov) Petrol. Takoj so sledile napovedi, da bodo cene knjig poskočile za 40 odstotkov. Sadar je Finmedii omogočil normalno poslovanje, svoje ljudi pa je postavil le v nadzorni odbor. Drugače je postopal v Mladinski knjigi. Zamenjal je upravo, direktorja in nadzorni odbor. Dokončno izpeljavo načrta je preprečila APPNI, kije z odločbo razveljavila strukturo kapitala Mladinske knjige. Bivši direktorje z uporabo fizične prisile uveljavil staro kadrovsko zasedbo in uveljavil odločbo APPNI. Priča smo tudi protestu pisateljev, ki so se zavedali nevarnosti takšnega monopolnega povezovanja.
Agencija za trg vrednostnih papirjev ali: vrana vrani ne izkljuje oči, jager jagru stolček gor drži
Vzporedno z nastajajočim kapitalskim trgom na Slovenskem je ministrstvo za finance ustanovilo komisijo za vre-

Kdo ie Dare Sadar, ki povzroča glavobole regulatorjem trga vrednostnih papirjev in slovenskim bankam • Privatizacijska oligarhija ie prevzela agencijo za trg vrednostnih papirjev • Skrajni čas, da vlada naredi rej na kapitalskem trgu
dnostne papirje. Šlo je za oddelek tega ministrstva, ki gaje vodil Drago Kolman. Kot njen svetovalni organ so ustanovili strokovni svet, ki ga je vodil dr. Dušan Mramor, profesor na Ekonomski fakulteti, član upravnega odbora SKB banke in samostojni cenilec podjetij pri agenciji za privatizacijo. Tudi vsi drugi člani so bili zunanji, neodvisni strokovnjaki. Predstavnik Banke Slovenije, predstavnik zakladnice ministrstva za finance, dr. Marko Simoneti, prvi direktor agencije za privatizacijo, ki se je kmalu umaknil v varno zavetje mednarodne privatizacijske mreže za centralno in vzhodno Evropo (C.E.E.P.N.), predstavnik ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, mag. Tone Rop, ki še vedno opravlja vsaj šest državnih funkcij, ki so povezane s privatizacijo, mag. Nina Plavšak, sodnica na gospodarskem oddelku ljubljanskega sodišča, odvetnik Tone Marolt ter Marjan Odar, direktor inštituta za revizijo. Njihova naloga je bila svetovanje ministru za finance, kije sprejemal odločitve, ki
strokovni svet dokazal svojo moč. Vladaje prvega direktorja imenovala kot vršilca dolžnosti in ne kot pravega direktorja. Po njegovem odhodu je vodstvo agencije prevzel golobradi mladenič, z nekaj leti delovnih izkušenj, ki ga je v službo pripeljal neodvisni strokovnjak dr. Dušan Mramor, ki je z nekaterimi drugimi pripravniki vodil agencijo brez imenovanja vlade. Dejansko je njeno poslovanje vodil neodvisni strokovnjak dr. Dušan Mramor. V tem času je državni zbor imenoval tudi nadzorni svet agencije, ki pa svoji nalogi ni bil kos. Agonija vodenja agencije seje stopnjevala in končno so neodvisni strokovnjaki našli pribežališče. Direktor je postal mag. Igor Kušar, sin Janka Kušarja, nekdanjega sekretarja za ljudsko obrambo. V preteklosti je bil znan kot izredno predan partijski kader, predvsem po lastnosti, da nadrejenim ni nikoli rekel - nel Njegova kariera je bila tesno povezana z Markom Simonetijem, saj sta bila sodelavca na Centru za sodelovanje držav v razvoju. Kušar je pred priho-
SLOVENSKI BORZNI INDEKS-SBI
Vrednost 3.1.1994=1000
1600
1400
NEMŠKA MARKA V SLOVENIJI
i 89 ,
L ..j--i — j——-f	I -j {  f-~ — T   ----------r.........1 'T T —
12.3.13.3.14.3.15.3.16.3.19.3.20.3. 21.3. 22.3.23.3. 26.3. 27.3. 28.3. 29.3. 30.3.
Menjalniški NLB NLB podjetniški Srednji tečaj BS
so se vezale na izdaje novih vrednostnih papirjev, predvsem pa so pripravljali zakon o trgu vrednostnih papirjev in zakon o investicijskih družbah in družbah za upravljanje. Z uveljavitvijo obeh zakonov je komisija za vrednostne papirje postala agencija za trg vrednostnih papiijev. Njena pooblastila so zelo obsežna: licenciranje borznih posrednikov, borze, klirinško depotne družbe, družb za upravljanje in investicijskih družb. Agencija in Ljubljanska borza sta organizirali izpite za ■borzne posrednike ter člane uprav družb za upravljanje. Agencija opravlja nadzor nad borzo, borznoposredniškimi družbami, investicijskimi družbami in vzsuemnimi skladi. Ključno vlogo pa agencija opravlja tudi na primarnem trgu vrednostnih papiijev, ker daje dovoljenja za javne prodaje vrednostnih papirjev. Na takšen načinje agencija zabredla tudi v privatizacijo.
Agencija je bila torej ustanovljena z zakonom o trgu vrednostnih papirjev. Poslovati je začela marca 1994, njeni organi pa so strokovni svet, direktor in nadzorni svet. Direktorja in člane strokovnega sveta imenuje vlada, člane nadzornega sveta pa državni zbor. V samem začetku njenega poslovanja je
dom vodil oddelek za prestrukturiranje podjetij na skladu za razvoj in je bil Koržetov pomočnik. Tudi s Koržetom sta bila dobra znanca iz časov študja na ekonomski fakulteti.
Prostori v Iskrini stavbi stanejo 16.600 nemških mark, kar tako ali tako plačajo drugi
V bistvu je takšno kadrovsko rešitev izvedel Marko Simoneti, kije računal, da mu bo vlada namenila mesto predsednika strokovnega sveta agencije. Ker seje Mramor zapletal z vodenjem agencije in je bil brez lastnih kadrov, ki bi bili sposobni voditi to inštitucijo, je Simoneti pripeljal Kušarja, ki je z njegovo pomočjo popolnoma onemogočil Mramorja. Privatizacijska oligarhija je tako rekoč prevzela agencijo. Pri tem je potrebno poudariti, da ima agencija takšno vlogo na trgu vrednostnih papirjev, kot jo ima Banka Slovenije na denarnem trgu. Kušar je takoj preselil agencijo v stavbo, Iger imata prostore sklad za razvoj in agencija za privatizacijo. To je tako, kot če bi agencija za sanacijo bank vzela pod svoje okrilje Banko Slovenije.
Kljub temu, da je vlada zagotovila zagonske stroške za agencijo iz proračuna in ji dala v brezplačni najem poslovne prostore v najožjem centru mesta, je Kušar sklenil pogodbo z Iskro in najel 520 kvadratnih metrov prostorov, za katere plačuje mesečno najemnino preko 16.600 nemških mark. Dne 15. 3. 1995 je Kušar podpisal najemno pogodbo za brezplačen najem poslovnih prostorov z vlado, čez dva tedna pa je podpisal enako pogodbo z Iskro, ki jo plačrgejo borzni posredniki in podjetja, ki se lastninijo z javno prodajo delnici Agencija se namreč ne financira iz proračuna, temveč ima lastne vire, ki jih je odobrila vlada. Kušar je svoj manever s poslovnimi prostori izpeljal s pretvezo, da prostori, ki jih ponuja vlada, niso ustrezni po velikosti in da so za njihovo adaptacijo potrebna velika finančna sredstva. Agencija bi za adaptacijo in ' pisarniško opremo prostorov potrebovala 30 milijonov tolarjev, kar je približno znesek, ki gaje agencija do sedaj plačala za najemnino Iskri. Agencija je nadzornemu svetu pojasnjevala, da bi za takšno adaptacijo potrebovala kar 90 milijonov tolarjev, kar je vsekakor smešno (3000 DEM za adaptacijo I kvadratnega metra). Najbolj zakrbljujoče pa je dejstvo, da je Kušar izbral najemodajalca novih prostorov kar brez javnega razpisa, kije obvezen za proračunske porabnike. Zagonska sredstva je agencija namreč prejela iz proračuna. Dotedanje poslovne prostore na Beethovnovi ulici je Kušar vrnil vladi brez nadomestila za instalirano računalniško mrežo, ki jo je agencija uspela vzpostaviti.
Kušar se je dobro finančno zavaroval, preden je prevzel mesto direktorja. S strokovnim svetom je sklenil pogodbo, ki zavezuje agencijo, da mu omogoči nakup osebnega avtomobila za službene in osebne potrebe in mu v primeru, da mu preneha funkcija pred iztekom mandata, izplača plačo v znesku plač za obdobje dveh let. Poudariti je potrebno, daje pogodba nična, ker strokovni svet ne more podpisovati pogodb. Pogodbo je v imenu strokovnega sveta podpisal neodvisni strokovnjak dr. Dušan Mramor. Takšno pogodbo bi Kušar lahko podpisal kvečjemu z vlado, ki ga je imenovala na mesto direktorja. Opomnimo naj, da zakon predvideva nadzor računskega sodišča nad finančnim poslovanjem agencije, ki pa ga do sedaj ni bilo na agencijo.
Po Kušarjevem prihodu so začeli na agencijo prihajati nekateri njegovi kadri. Njegov namen je bil reševati kadrovske probleme, ki so se pojavili na agenciji za privatizacijo. Takrat je kazalo, da agencija za privatizacijo končuje svoje poslanstvo, zato je bilo potrebno najti institucijo, kjer bodo našli svojo službo najzaslužnejši privatiza-. cijski borci. Kasneje je čas po-‘ kazal, da takšne potrebe še ni in da bo agencija za privatizacijo še nekaj časa zavlačevala z izdajanji prvih in drugih soglasij ter s tem še naprej opravičevala svoj obstoj.
Namen združevanja teh institucij pa je bila Drnovškova namera, da iz sklada za razvoj napravi najmogočnejši gospodarski koncern. Sklad namreč namerava obdržati lastništva v nekaterih prestrukturiranih podjetjih. V ta namen potrebuje banko in trge investitorje. S programi, kot je SRP (Special Restructuring Programme), namerava izboljšati tista podjetja, katerih deleže bo obdržal sam. Za takšno operacijo potrebuje agencijo za trg vrednostnih papiijev, ki d£ye dovoljerya za emisije delnic. Odločilni vpliv
v takšni instituciji zagotavlja skladu za razvoj nemoten poj tek dokapitalizacij podjetij, ^ jih namerava obdržati v svoj* lasti. Na takšen način si t>0 zagotovil nemoten dotok svežega kapitala preko kapitalskega trga, na drugi strani pa bo zagotovil ustrezno kadrovsko zasedbo menedžerskih mest v sk ladovih podjetjih. Vladajoči stranka bo preko teh podjeti lahko zagotavljala lasten vir financiranja, ki bo prikrit javnosti-
Veter se zamenja, garnitura pade, povej, koliko jih še sedi!
Spopad med poslovnim sistemom Dadas in agencijo za trg vrednostnih papirjev je torej potrebno razumeti mnogo širš6 in kompleksnejše, kot se kaže na prvi pogled. Spopad zaradi vzajemnih skladov je torej le vrl> ledene gore. V resnici gre zs spopad v procesu konsolidacije olastninjenega kapitala. Poziv združenja borznih posrednikov agenciji za trg vrdnostnih papirjev, naj svoje delo opravlja natančneje, pomeni predvseflt daje Sadar dobil na svojo strač vse nebančne borzne posrednike-Izjava agencije, da je začel® postopek za odvzem dovoljenj® družbi Proficia - Dadas DZU, P® pomeni, da nasprotni tabor misl1 skrajno resno. Porogljiv odno® Sadarja do direktorja agencij® (vsem vzajemnim skladom, k jih je prenesel v skrbništvo svoj družbi Priom, je v nazivu p°" rogijivo dodal ime Kuščar) p® kaže na strašansko samozavest,
ki je posledica skrbništva »velikega invstitorja«, ki drži v® niti v svojih rokah. iVavna služb® družbe Dadas očita agenciji, u® s svojim delovanjem vnaša n0' stabilnost in ogroža celoten trg vrednostnih papiijev. Dadas j® torej umaknil vzajemne sklad® in s tem povzročil, da drži V lastnih rokah kapital tisočeV drobnih investitorjev. Kaj se b® dogajalo s tem kapitalom, pa j® predvsem odvisno od njeg®-Vsekakor je v tem spopadu d®' bil močno pogajalsko orodje: tiso®1 talcev. Agenciji ne kaže dobro-Ukrep o omejitvi višine kapital® posamezne DZU, ki upravlj® vzajemne sklade, nima nikakršn® pravne podlage, še mary pa J® ekonomsko smotrn. Namerj®11 je izključno Dadasu. Vsekakor bo ustavno sodišče hitro razsodil® v prid Dadasu in agencija bo posredno postala krivec za zlot® delniškega trga. Tečaji delnic s® doživeli medvedji trend in so v glavnem še vedno v gibanj® navzdol. Borzni indeks znaš® zgolj 1333 točk, njegov absolutb* rekord pa je bil preko 1800 točk Zaradi padca tečaja preko 3” odstotkovje ustavljeno trgovanj® z nekaterimi delnicami. PsiholoSk učinek spopada je najmanj eIia^ tistemu iz leta 1993.
Predvsem banke si želij® umiritve situacije. Njihove delnice so posredno ogrožene 1® gre jim za preživetje. Pade® delniškega trga lahko ogro®! kapitalsko ustreznost bank, k bodo morale v takšnem primeri1 iskati nove finančne vire ali P® se začeti združevati. Takse® proces pa je lahko sila neveren za stabilnost denarnega trg^-V kontekstu tega spopadaj® potrebno gledati tudi spopad m®0 ljubljansko in Blagovno borz®' kije že napovedala protiukrepe ljubljanski borzi. Omenili srb® že, da ima Dadas tretjinski lastninski delež na Blagovni borzi in zgodi se lahko, da tam organizira trgovanje s svojimi 1® privatizacijskimi delnicami-
Skrajni čas je, da vlada naredi red na kapitalskem trgu. Z®, menjati je potrebno vse odgovor*® na agenciji in na ljubljanski borzi Njihova naloga je namreč bila zgo8 ta, da omogočijo takšen kapitalsl® trg, ki bi v osnovi preprečil zl®h rabe, ki smo jim priča v zadrV"1 mesecih.
ti
i
t
1 r t s
2 I
I
t
k
\
C
E
t
I
1
l
I
1
i
1
]
]
i
SisS-Š a As »O'Sil+1	a g, S, =3 -S S •g.S, 'SsisSt.Q3<i®S_'a=i'a SL-o,-^ o'**Ji.„ea<3i,'on<i><s)>>
4. aprila 1996
PAMDMM
Jezikovna zavest je pri Slovencih včasih kvava gospa
)
3SS
d
U8
Pred kratkim imenovani j^lturni minister dr. Janez Dular v svojem delovnem Jiačrtu med drugim omenja tudi večjo skrb za sloven-ski jezik v javni rabi in v zvezi s tem ima v mislih Posebni odbor za jezik oziroma posebno strokovno Jezikovno razsodišče, ki naj ei opozarjalo na napake pri Vsakodnevnem pisnem in govornem izražanju. Imenovani strokovnjaki naj bi °pravjjali javno jezikovno svetovalno funkcijo, tako da et s pomočjo njihovih priporočil in nasvetov lahko čim Več pišočih injavno govorečih ljudi odpravilo svoje po-Piapjkijivosti, mnogi pa celo Peznanje.
Zamisel je potrebno vsestransko podpreti injo čim-Prej spraviti v življenje. Postane naj predlog, ki bo Po hitrem postopku postal Predpis, da ne rečemo kar zakon, ker bodo mnogi skočili v zrak in kričali: Zdaj pa še Zakon o jeziku, kot da Slovenci ne bi znali slovensko I
Skupina jezikovnih strokovnjakov naj bi delovala v °kviru kulturnega ministrstva, čeprav se nam zdi Pomembno opozoriti, daje Vprašanje jezika tako širokega in globokega, skratka vsestranskega življenjskega pomena, da bi se z jezikovno problematiko moral Ukvarjati vladni odbor oziroma vladno razsodišče, ki M konstruktivno sodelovalo z vsemi ministrstvi, saj se navsezadnje pojavljajo vepji Jezikovni problemi prej na drugih področjih, kot je kultura v ozkem pomenu besede; torej kot ustvarjalna ituitura. Svojo domicil-Uost naj bi imenovani jezikoslovci sicer imeli v kulturnem ministrstvu, saj je jezik naroda zlasti kulturno, kulturološko vprašanje in se
neposredno odslikava v nacionalni zavesti oziroma jezikovni zavesti, ki pa je pri Slovencih včasih šepava gospa; predvsem na področju praktičnega sporočanja, pa najsibo pisnega ali govornega.
Zamisel, ali če lahko rečemo že kar predlog, bi morala doživeti podrobni strokovni premislek in se zožiti na slovenski knjižni jezik in na njegovo javno rabo v najširšem pomenu besede. Postaviti bi se morala aksiomatična zahteva - učiti se, poučiti se in naučiti se svojega knjižnegajezika, ker se do te zvrsti slovenskega jezika obnašamo samozadovoljno in samovšečno, neodgovorno in ponižujoče, pogosto nam celo ni mar očitna jezikovna asimilacija na določenih, zlasti modnih, trendovskih in strokovnih področjih, kjer slovensko besedje brez kakršnegakoli vzroka prepušča izrazilno mesto tujkam in tujim jezikom.
Zavedati se namreč moramo, daje knjižnijezik naše edino avtohtono in avtonomno jezikovno izrazilo, s pomočjo katerega se ohranjamo in ostajamo slovenski narod. Ne želimo podcenjevati preostalih živih jezikovnih zvrsti in podzvrsti sloven-skegajezika, ker brez njihove živosti zagotovo ne bi bilo knjižne zvrsti, ampak one same iz sebe in od sebe iz dneva v dan skrbijo za svojo lastno kreativnost in obstoj ter bogatenje in razvoj, tako da so pogosto, če ne že venomer, korak ali dva pred knjižnim jezikom, kije tako ali drugače normativno premišljen in domišljen v slovnici, slovarju, pravopisu, praktični stilistiki, strokovno jezikovnih slovarjih in drugih priročnikih oziroma
“Vsi se strinjamo, daje knjižnijezik najprej strokovno vprašanje, vendar pa se globoko zavedajmo, daje tudi eno izmed ključnih političnih vprašanj, zato gaje potrebno praktično uporabno definirati v ustavi in v zakonodaji, ker samo tako lahko zaživi javno in postane izrazilno orodje vseh Slovencev, saj mora biti knjižnijezik eden izmed nezgubljenih ključev nacionalne zavesti. ”
v zakonodaji, ker samo tako lahko zaživi javno in postane izrazilno orodje vseh Slovencev, saj mora biti knjižnijezik eden izmed nezgubljenih ključev nacionalne zavesti.
Minister si problem knjižnegajezika vsaj na neki način zastavlja tudi kot politično vprašanje, kar je potrebno ne samo pohvaliti, ampak zgrabiti z vsemi štirimi in se lotiti tu in zdaj reševanja vseh neznank, ki so pove-
učbenikih ali strokovnih in znanstvenih knjigah.
Vsi se strinjamo, da je knjižnijezik najprej strokovno vprašanje, vendar pa
se globoko zavedajmo, daje tudi eno izmed ključnih političnih vprašanj, zato ga je potrebno praktično uporabno definirati v ustavi in
zane z eksistenco knjižnega jezika v javni rabi v najširšem pomenu besede. Politika se torej mora opredeliti do nacionalnega knjižne-
ga jezika, hkrati pa mora povedati, alije pripravljena podpreti strokovna prizadevanja, ki so naravnana k čim večji praktični sporočilni vrednosti knjižnega jezika v javni pisni rabi, da bodo vsaj živost, jasnost in primernost slovenskega knjižnega jezika nam vsem eksplicitno pred očmi in v vsakodnevnem spominu.
Vlada in parlament se morata odločiti za čimprejšnjo podporo vsem projektom, ki so strokovno vezani in povezani s knjižnim jezikom; gre za politično, moralno, materialno, zlasti pa za finančno podporo. Pravopis slovenskega jezika naj zagleda luč sveta čimprej! Stroka naj se takoj loti priprave vseh manjkajočih in kot kruh potrebnih jezikovnih priročnikov - stro-kovnojezikovnih slovarjev in učbenikov s področja praktične stilistike oziroma pisnega sporočanja. Opozoriti je potrebno, da smo pri mnogih priročnikih, učbenikih in strokovnih knjigah bolj bosi kot ne, zato je skrajni čas, da manko odpravimo.
Pisna raba slovenskega knjižnegajezika vzbuja skrb. Ozrimo se po raznih reklamnih napisih, po različnih poimenovanjih novih podjetij; berimo razne pisane medije in različne poslovne in strokovne spise, besedila, akte... Tujosti in tujk mrgoli kot mravelj, pa še slovenskost je dostikrat tako popačena, da ne vemo, od kod se je vzela. Pisna sporočila (neumetniška) so v večini taka knjižnojezikovna packarija, da se ni mogoče več izgovarjati samo na površnost in naglico, na trg in modnost, na ponudbo in povpraševanje, ampak je edini vzrok za tako stanje slovenskega knjižnegajezika v javni rabi neznanje le-tega in pomanjkanje prave zavesti, in če hočete, ljubezni do samo našega jezikovnoknjižnega izrazila.
Drago Kuhar
, slovenskem političnem tržišču ponujajo danes štiri različne modele volilnih j sistemov: proporcionalni volilni sistem, kot ga ureja Zakon o volitvah v državni i *bor (ZVDZ), proporcionalni volilni sistem s preferenčnimi glasovi, ki ga predlaga sna od vladajočih strank (LDS), mešani volilni sistem s proporcionalnim okvirom,
) *i ga predlaga društvo Slovenski razvojni svet (SRS) in sistem absolutne večine, za ’ katerega se zavzemajo Janševi socialdemokrati (SDSS). Če vse štiri modele ; Razvrstimo na premici, ki poteka od (čistega) proporcionalnega sistema na skrajni ‘ levi do (čistega) večinskega sistema na skrajni desni, bi bilo to videti približno , takole:
LDS	ZVDZ	SRS O	0	SDSS 0
proporcionalni volilni sistem	večinski volilni sistem
Kodele volilnih sistemov vrednotim z naslednjih vidikov:
Katera je bistvena posebnost modela?
Kakšen je način glasovanja (glasovnica) in vpliv volilnih glasov? Kakšen pomen ima osebnost kandidatov (personalizacija)?
Ali so politični programi (stranke) sorazmerno zastopani?
*?■ Kakšne so možnosti neodvisnih kandidatov?
Kolikšen je prag za vstop v parlament?
' • Kateri glasovi gredo v koš?
Kako sistem vpliva na povezovanje strank?
Kako sistem vpliva na stabilnost vlade?
Ali poznajo podoben volilni sistem v drugih državah? j K Ali lahko stranka zagotovi izvolitev kandidatov proti volji ljudi? Kakšne so možnosti za manjšine in druge podzastopane skupine? Kako se uveljavlja odgovornost poslancev?
Ali sistem zagotavlja enakomerno teritorialno zastopanost? Kakšne so možne izboljšave sistema?
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
2. LDS
5.1.	Model, ki ga predlaga LDS, ukinja »prevaro«, iluzijo, da volilci glasujejo za posamezne kandidate, medtem ko v resnici dajejo glasove strankam. S tem pa obenem daje večji poudarek izbiri med strankami in manjši poudarek (preferenčni glas) izbiri med kandidati. S tega vidika gre za premik, pa čeprav majhen, v smeri bolj čistega proporcionalnega sistema. Zagotavlja enakomerno zastopanost regij (osmih volilnih enot), obenem pa zmanjšuje možnosti za izvolitev poslancev s podeželja. O tem predlogu je soglasje s strankami, ki so bolj zasidrane na podeželju, malo verjetno.
2.2.	Volilec ima dva glasova; s prvim izbira med strankami in z drugim (preferenčni glas) izbira med kandidati. Čim večji pomen bi dobil preferenčni glas v tem sistemu, tem večja teža bi bila dana personalizaclji volitev. To še posebej velja za primer, če bi bil preferenčni glas odločilen (kot v dosedanjem sistemu volilec prek izbire kandidata obenem glasuje za stranko) ali če bi imeli volilci po več glasov, s kateremi bi lahko izbirali med kandidati več strank in neodvisnimi kandidati (panaširanje).
2.3.	V primeijavi z veljavno ureditvijo so stranke nekoliko bolj, Ujihovi kandidati pa nekoliko manj v ospredju volilčeve izbire. Upoštevati velja tudi praktično težavo (nepreglednost glasovnice z ogromnim številom kandidatov na strankarskih listah), povzročeno z ukinitvijo okrajev (v njih vsaka stranka nastopa s samo po enim kandidatom).
2.4.	Predlog LDS zagotavlja proporcionalno zastopstvo z izjemo tistih (redkih) kandidatov, ki bi bili neposredno izvoljeni v volilni enoti, njihova stranka pa ne bi izpolnila praga za vstop v državni zbor. Takšnim kandidatom poslanskega sedeža ne bi odvzeli, kar povzroči minimalno odstopanje od proporcionalnosti (ki pa ga pozna že veljavna ureditev in je tudi smiselno).
2.5.	Možnosti za izvolitev neodvisnih kandidatov ostajajo tudi v tem sistemu relativno zelo majhne.
2.6.	Predstavniki LDS se zavzemajo za 3,5 do 4% prag, torej za rahlo povečanje sedanjega praga (3,41%).
2.7.	V koš gredo glasovi za stranke, ki ne izpolnjujejo volilnega praga, in za neodvisne kandidate, ki niso neposredno izvoljeni v volilni enoti.
2.8.	Sistem ne spodbuja predvolilnega povezovanja strank, ki so sposobne izpolniti spodnji prag, niti nastopanja skupnih kandidatov več takšnih strank.
2.9.	Sistem terja povolilne koalicije in ne povzroča večje stopnje (ne)stabilnosti vlade kot veljavni sistem.
2.10.	Proporcionalni sistem s preferenčnim glasom poznajo v mnogih državah, čeprav običajno preferenčni glas nima takšne teže, kot to velja za predlog LDS. V Sloveniji je veljal podoben sistem (vsak volilec je imel toliko glasov, kot se je v volilni enoti volilo poslancev, z možnostjo panaširanja) za volitve 1990. leta.
2.11.	Predstavniki LDS povezujejo svoj predlog ukinitve okrajev z ukinitvijo nacionalnih list. To je razumljivo, ker se z ukinitvijo okrajev do neke mere poveča zanesljivost napovedovanja, kateri od strankinih kandidatov bo izvoljen (niso možna takšna presenečenja, kot so bila značilna za posamezne, zlasti manjše okraje). Če preferenčni glas ne bi imel odločilne vloge, bi ukinitev okrajev pomenila, da stranka postavi namesto ene nacionale liste več regionalnih list, s katerimi doseže izvolitev kandidatov, ki jih uvrsti na vrh teh list.
2.12.	Italijanska in madžarska narodna skupnost bosta kot doslej z večinskim glasovanjem volili vsaka svojega predstavnika. Zastopanost drugih podzastopanih interesnih skupinje odvisna predvsem od dobre volje strank (praviloma so te skupine precej bolje zastopane v takšnem kot v večinskem sistemu).
2.13.	Sistem krepi odvisnost in odgovornost poslancev do strank, ki sojih uvrstile na svoje liste in zmanjšala rjihovo vezanost na teren (volilni okraj).
2.14.	Sistem zagotavlja enakomerno regionalno zastopanost, zmanjšajo pa se možnosti za enakomerno zastopanost podeželja in tistih urbanih naselij (središč sedanjih volilnih okrajev), ki niso regionalna središča. Okrepi se možnost izvolitve nacionalno znanih kandidatov in zmanjša možnost izvolitve lokalno poznanih kandidatov. Motiviranost kandidatov z dna kandidatnih list v volilni kampanji je bistveno manjša, kot je v sedanjem volilnem sistemu motiviranost vsakega kandidata v volilnem okraju.
2.15.	Personalizacljo tega sistema je mogoče izboljšati s krepitvijo pomena preferenčnega glasu in z uvedbo panaširanja, preglednost sistema pa z zmanjševanjem števila kandidatov, s katerimi mora nastopiti stranka v volilni enoti. Gre za konsistenten predlog, ki pa ima zelo majhne možnosti, da bi dobil tisto stopnjo podpore, ki je predpisana za spremembno volilne zakonodaje. Večjo naklonjenost lahko doseže v vodilnih strukturah strank kot v njihovih poslanskih skupinah in med ljudmi.
(Nadaljevanje prihodnjič)
...še nisem zaslužil plače nobene, od štirih do ene, od štirih do ene zunsg teče življenje brez mene, od štirih do ene, od štirih do ene delo me žene, od štirih do ene, od štirih do ene življenje moje v vročini vene, od štirih do ene, od štirih do ene...
Najbrž je tako razmišljal Oton Župančič, ko je sedel v vrtu Kapusove hiše, ene tipčnih fužinarskih hiš v Kamni Gorici nedaleč od Krope, in pisal znano Žebljarsko.
Od štirih do ene,	trgovin ali gostiln in jih na-
od štirih do ene	peljevali k zadolževanju. Tako
so zarje rumene,	so imeli popolni nadzor tudi
so trate zelene, od štirih do nad njihovim zasebnim živ-ene	Ijenjem. Takrat je veljal zakon,
voda nam kolesa, mehove da mora dolžnik poravnati nam žene,
nad nakli smo sključeni; vsi, fantje, možje in dekleta in žene,
od štirih do ene že vsi smo izmučeni; voda nam kolesa, mehove nam žene,
od štirih do ene, od štirih do ene.
Pol treh, pol treh -spet puha nam mehi Zareči žeblji so nam v očeh, do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh...
Sedel je tako Oton Župančič v vrtu Kapusove hiše in skušal z besedami in ritmom pokazati, kakšno je bilo življenje gorenjskih žebljarjev. Sedel je v vrtu tipične fužinarske hiše in razmišljal. Morebiti tudi o hišah in bivanjskih razmerah žebljarjev, ogljarjev, fužinarjev in rudarjev. Leta 1770 je bilo v Kropi 88 hiš, leta 1817 jih je bilo 98, leta 1952 94, leta 1994 pa je imel trg 151 hišnih številk.
V dobi razcveta kovaštva je bilo v Kropi tudi do 1300 prebivalcev. Leta 1931, ko je žebljarstvo začelo ugašati, pa jih je bilo le še 578. Danes jihje znova več kot 1000.
Pred dvema letoma so jih našteli 1020.
Tudi tu so morebiti kdaj pa kdaj ženske v nemoči, da bi nahranile lačna usta svojih otrok “odpirale vrata in vpile ven, kakor da za njihove tožbe ni bilo dovolj prostora pod stropov! zaprtih hiš“. Tudi te ženske so najbrž ob rojstvu kakega izmed številnih otrok kričale, in “to je bil krik dedne revščine, ki bo iz vsakega komaj spočetega bilja naredila bodočega garača”.
Težko si je predstavljati kakšno je bilo živjjepje v
Kropa je stisnjena v ozki Upniški dolini, £jer ni prostora za večje kmetije.
stori niso imeli. Kuhalo se je na ognjiščih ah v mestejah (pečeh) na skupni veži. Vsaka je imela po več mestej, da so se lahko vse družine zvrstile pri pripravi dnevnih obrokov, če so seveda imele kaj dati v lonec. Glede na gmotne razmere delavcev je samo po sebi umevno, da kaj posebno kalorične hrane ljudje, ki so se ukvaijali s tako težkimi poklici, niso imeli.
Večna pot
Kropa je kraj, kije nastal z razvojem železarstva v poznem srednjem veku. Je tipično fužinarsko naselje, ki je raslo ob obeh fužinah
-	Zgornji in Spodnji. Arheološki dokaz so ostanki plavža
-	slovenske peči, ki so jih odkrili leta 1953 ob gradnji ceste na Jamnik.
Kropa je sicer nastala v ozki Lipniški dolini, v kateri ni zemlje niti za večjo kmetijo. Naselje je nastalo ob potoku Kroparica. V potoku je bilo vedno dovolj vode za poganjanje vodnih koles. Danes je marsikomu nene-vadno, da se je prav tam razvijala železarska obrt, vendar pa so bili ti kraji včasih razmeroma bogati z železovo rudo. Kropi najbližje nahajahšče je bilo na apnenčastih Pečeh pri Češnjici, glavne zaloge pa so bile na vzhodnih robovih Jelovice, v Kroparski, Jamniški in Dražgoški gori.
Z začetkom železarstva so se v tem delu Gorenjske uveljavili tudi drugi poklici, ko so, bili gozdarji, oglaiji, rudarji in žebljarji. V Kropi izdelovali predvsem žeblje; znanih je 127 različnih oblik in mer.
Kako je se začel tradicip-nalni kroparski dan? Že navsezgodaj zjutraj po moški
Ostanki najstarejše jaškaste talilne peči na Slovenskem v kraju Dno nad Kropo.
Delavce je treba nadzorovati
V19. stoletju je v kroparski hiši živelo povprečno 10 do 14 jjudi, kar za takratni čas ni bilo nenevadno. Nenavadno pa je bilo, daje v Lod-nu (hiša št. 7) živelo 92 ljudi. Pri Pesjaku, Pibrovcu in Balantu naj bi takrat živelo 72 otrok, v Povštaritnici pa 70 ljudi.
V takratnem kapitalističnem redu je veljala stroga hierarhija. Večina hiš je bila v lasti podjetnikov in obrtnikov pri katerih so najemniki delali. To pa je dalo podjetnikom možnost več za popoln nadzor nad svojimi delavci. Za majhno najemnino so jih “tlačili” v svoje hiše, sami so jih oskrbovali z živežem in pijačo iz svojih
vse dolgove, preden zapusti službo. Če je hotel recimo pobegniti, ne da bi poravnal svoj dolg, ga je imela policija pravico privesti nazaj. Kapitalisti so to s pridom izkoriščali in iz tega začaranega kroga nenehnih dolgov se ljudje, kljub delu od štirih do ene, od štitih do ene..., nikakor niso mogli izmotati. Tako seje rojeval družbeni in socilani red, ki je bil skrajno krivičen in nehuman in je v nasledpjih stoletjih pripeljal do ostrih nasprotovanj med kapitalisti in delavci v vseh gospodarskih panogah.
“To je bilo ravnovesje praznih trebuhov, večna obsodba na suženjstvo stradanja, “je v svojem znanem naturalističnem romanu Germi-nal napisal Emil Zola, ko je opisoval življenje rudarjev v francoskem rudarskem bazenu Voreux. Takšno je bilo najbrž tudi življenje železarjev vKropi, Kamni Gorici in drugih gorenjskih krajih 19. stoletja.
tipični železarski hiši. Zaradi omejenega prostora so bile hiše grajene v višino. Kleti so bile kar v pritličju, prostore pa so podjetniki uporabljan za pomožne prostore železarskih obratov. V prvem nadstropju so bila prostorsko razkošna stanovanja lastnikov, nad njimi pa je bila hiša razdeljena v neštete večje ali manjše sobe. Imenovah sojih hiše, kamre ali štibeljci. Merile so 5 x 5 ali manj metrov. Najmanjše so bile podstrešne sobe. Pogosto sta v takšnih sobah stanovali tudi po dve družini, ki sta imeli veliko otrok. Kakšna je bila gneča v takšnem prostoru in kako so takšne družine spale, si komaj lahko predstavljamo.
Za boljšo predstavo povejmo, da je na primer v sedanji Ažmanov! hiši v Lud-nu nekoč stanovalo 92 ljudi, hiša pa je imela vključno z gospodarjevim stanovanjem 12 sob in 10 lesenih podstrešnih kamer. Kuhirje ti pro-
in ženske po skromnem zajtrku odšli na ulice in se vsak zase napotili na svoje delovišče. Plavžarji so se odpravili k slovenskemu plavžu v Dno nad Kropo. Tam je namreč stala najstarejša jaškasta talilna peč na Slovenskem. Njeni ostanki sodijo med naše najpomembnejše tehnične zgodovinske spomenike. Zgrajena je bila sredi 13. stoletja in delovala do srede 15. stoletja. V 14. stoletju se je v Kropi pojavila Zgornja fužina. Nazadnje je gorela leta 1880, leta 1919 pa sojo porušili in tako uničili enega najpomembnejših spomenikov kroparskega železarstva. Spodnjo fužino prvič omenjajo leta 1442, leta 1558 pa so tam zgradili nov plavž. Menda je nehal delati leta 1875. Od tega plavža so se ohranili skromni ostanki, ki so spomeniško zavarovani.
Ljudje, ki so kot mravlje vsak dan v zgodnjih jutranjih urah odhajali na delo, so delali
tudi pri težkem kladivu na vodni pogon; imenovali so ga tudi norec ali balos. Z njim so kovali cagje, te pa so v manjših obratih prekovali v cajne. To so bile železne palice za izdelovanje žebljev.
Kot mravlje so na delo hodili tudi rudarji Rudna nahajališča so se raztezala po južnih in zahodnih robovih Jelovice, nekaj je bilo tudi nahajališč od katerih so danes ostah le trije rudarski rovi in številni sledovi rudnih jam. Povedati pa je treba, da so bila
tračnike, numarice, spone, kljuke, kavlje, lafetnike, krovnike in še mnogo drugih. Zadnji, ki so ga v Kropi kovali, je bil planinčai Izdelovati so ga nehali leta 1950. Delo v vigenjcihje bilo zelo naporno, saj je bilo 'i prostoru izjemno vroče. Zebjarji so v vigenjcih tudi jedli, da bi izgubili čimmanj
n
t<
v
11
v
o
s
i:
s
r
časa.	p
Čeprav zaradi razdro- jf bij enega lastništva lastniki jj fužin niso mogli obogateti, s so bile socialne razlike med j(
Kropa je polna kovanih okraskov, ki spominjaj* a« njeno Setr Ijarsko in kovaško preteklost.
ta rudišča kmalu izčrpana, so kroparski rudarji dragoceno rudo odšli iskat na Karavanke in Pokljuko, v poljanske hribe in tudi na Dolenjsko. Kot poročajo kronisti, pri tem niso imeh posebne sreče. Ko je na tem območju zmanjkalo železove rude, je železarska dejavnost ob koncu 19. stoletja zamrla.
Med množico izkoriščanih delavcev so bili tudi oglarji. Jelovški gozdovi so bili polni kakovostnega lesa, iz katerega so kuhali oglje, ki so ga kroparske fužine potrebovale v velikih količinah.
V	18. stoletju so za 400 ton železa porabili 1200 ton oglja na leto, med leti 1860 in 1870 pa so pri obeh kroparskih fužinah porabili 2650 kubičnih metrov oglja na leto. Toliko oglja je pripravilo okoli 300 oglarjev in drvarjev.
Skoraj 500 let so v izdelek teh fužinah izdelovali žeblje. Kovali so jih v vigenjcih, lesenih kolibah ob vodnem žlebu s kolesom za pogon meha. Leta 1579 je bilo v Kropi 8, v bližnji Kamni gorici pa 55 vigenjcev. Takrat je bila Kamni Gorica žebljarsko bolj razvita kot Kropa.
V	prvi polovici 19. stoletja pa je imela Kropa 19 in Kamna Gorica 10 vigenjcev.
V vigenjcih so mehovi dajali sapo številnim kovaškim ognjiščem, imenovanim ješe. Okoli vsake ješe je bilo od 4 do 6 panjev, na katerih so bila nakovala za kovanje stebla in žebeljnice za kovanje glave žeblja. Teh naprav je bilo toliko, kolikor je bilo vrst žebljev. V Kropi seje do danes ohranil le vigenjc Vice, kije obnovljen in razglašen za tehnični spomenik.
Žeblje so prodajali predvsem na jadransko in sredozemsko tržišče. Zato so tudi izdelovali takšne, kakršne so tam uporabljali. Kovali so tratte, grosse, kanale,
fužinarsko gospodo in žebljarji velike. Takrat veljavni redi so urejali predvsem rudarstvo in fužinarstvo, žebljarji pa so bili prepuščeni na milost in nemilost fužinar-jem, trgovcem in prekupče-valcevm. To je seveda povzročalo hud socialni boj, ki se je končal leta 1853, ko so fužinarji in občinski možje v Radovljici sprejeli sporazum o žebljarskem redu v Kropi in Kamni gorici. Ta je žebljarjem zagotavljal nekaj več pravic.
Tako so ogljarji, rudarji, gozdarji, plavžarji in žebljaij1 stoletja hodili po večni poti od premajhnih kamer ali štibeljcev, pogosto lačni in nenaspani na delo, ki jim ni zagotavljalo niti osnovnega preživetja, kaj šele človeka vredno plačilo. Dolgo jo to bila večna pot bede in garaštva, pot, kije v ritmu kovaških kladiv ubijala voljo do življenja moškim, ženskam in otrokom.
Prižgal seje Plamen
V prvi polovici 19. stoletja so Upniške, fužine delovale le za silo. Železova ruda je pošla in kupovati jo je bilo treba na Jesenicah in na Koroškem. To je močno povečalo stroške. Poleg tega pa so žeblje vse bolj začeli izdelovati strojno, tako da tudi pravega povpraševanja po dražjih, kovanih žebljih ni bilo več. Ročno kovanje žebljev je izgubilo boj S cenejšim industrijskim.
Da bi rešili propadajoče ebljarstvo v Kropi, o 16-novembra 1894 ustanovili pro zadrugo za žebljarsko obrt in druge izdelke iz železa-Zbralo seje 15 obrtnikov, posestnikov in žebljarjev-Zadruga naj bi kolikor toliko rešila hudo gospodarsko krizo, kije trajala celo 19. in v začetku 20. stoletja-Usmerila se je na proizvodnjo žebljev in vijakov. Da-
ne,
se,
ni-
ro-
ar.
3ta
>ilo
> v 5e. adi iA)
^o-
ild
iti,
.ed

1

I'
i-
)-
r-
n
),
il
f-
3-
>-
e
0 e n
i-
e
Si
;i
1 3 i i i 3
3
1
1
3
3
)
l,
)
l
i
i
pa naslednica te zadruge, tovarna Plamen, izdeluje vl]ake in matice.
S koncem klasičnega žeb-liarstva se je v Kropi poja-^ tudi umetna kovaška obrt. Obstajala je že prej, vendar s° bili umetni kovači bolj ^jema kot pravilo. Žebljar-stvojebilo pač močnejše. Večji razvoj umetnega kovaštva Paje spodbujala zadruga, ki J® hotela najti delo za čim več ki so po propadu zobljar-?tva ostali brez dela. Tako Je Zadruga že leta 1936 od-Prla umetnokovaško delav-bico. Taje v nekaj letih portala znana doma in po svetu, heta 1956 je tako v Kropi bastalo tudi umetnoobrtno Podjetje UKO.
Največje ime slovenskega bmetnega kovaštva je Joža Bertoncelj, kije slavo kro-Parskega kovaštva ponesel P° vsem svetu. Zato je v biuzeju v Kropi cela dvora-ba posvečena njegovemu tzjemnemu delu. Tako kot loviti kroparski urar Ju-rji Pirc seje pridružil mno-Sbn kropdrskim imenom, ki s° tudi na drugih področjih bihetnosti ponesli ime svojega hraja v svet. Omenimo slikarje Janeza Potočnika, Matevža Langusa in Petra 2mitka in literate Lovra Romana, Kristino Šuler, Baneta Pogačnika in Radi-voja Poznika.
tradicija za prihodnost
Ko se človek danes odpravi ba izlet v Kropo, se lahko 2 njeno tradicijo seznani v biuzeju, ki je izjemno lepo brejen in zelo nazorno prika ^bje skoraj 500-letno tradicijo 2ebljarstva. Z maketami in biodeli so predstavljene tudi ^se tehnične rešitve pri kovanju žebljev. Pozorni bpazovalec bo imel le eno Pripombo: premalo je poudarjeno, kakšno skoraj suženjsko delo in življenje so imeli žebljarji, oglarji, rudarji in
zadaj. Nekatere čudovite fužinarske hiše so že tako načete, da jih ni mogoče spregledati, nekatere pa so obnovljene. Kot smo slišali od nekaterih domačinov, so zanemarjene hiše posledica spomeniške zaščite. Hiše je namreč dovoljeno obnoviti le v skladu s strogimi spome-niškovarstvenimi pravili, kar pa precej stane. Rečeno je bilo celo, da če željjo komu v Kropi kgj slabega, mu mirno dodeljjo stanovanje v takšni hiši in naj se potem znajde, kot ve in zna.
Muzejski delavci so sicer naredili zelo veliko za ohranitev spomenikov žebljarske tradicije. Poleg muzeja sije mogoče ogledati tudi vigenjc Vice in ostanke starega slovenskega plavža, ki sta zgledno restavrirana.
Kropo vsako leto obišče nad 10.000 ljudi, ki si ogledujejo ostanke bogate in trde žebljarske tradicije, mnogi pa se udeležijo tudi tradicionalnega spuščanja osvetljenih hišic 11. marca na Gregorjevo, v spodnji bajer. Tudi ta običaj je tradicionalen in ga v Kropi nikoli niso pozabili. Ta dan je imel za del Krope vedno poseben pomen. Zaradi neugodne lege je namreč del Krope vso zimo (skoraj 4 mesece) v temi. Po Gregorjevem pa posije sonce tudi v ta del trga, in za žebljarje je to pomenilo, da bodo del svojega delovnika od štirih do ene, od osmih do treh, opravili pod naravno svetlobo.
Ta svetloba naj bi čez čas zasijala po vsej Kropi. Pri-, :’la naj bi ji spodobno cesto in vse drugo, kar si tamkajšnji prebivalci želijo. Ko bodo tam vse hiše urejene, ko se bo na okenskih policah smejalo cvetje, ko bodo obiskovalci lahko v kakšnem mini hotelu prespali ter s pomočjo domačih vodnikov hodili po gozdovih ,kjer so bila nekoč kurišča oglarjev,
^rugi delavci, ki so stoletja in mimo ostankov rudarskih Pisali strani zgodovine jam, ko bodo lahko kupovali zebljarstva. Premalo je pou- umetno skovane kroparske ?arjeno tisto živ^erje, ki ga spominke, itd. Takrat bo ta ^ opisal Oton Župančič v svoji . kraj obiskalo veliko več ljudi, ^pbjarski. Zgodovinažebljar- No, malo nas je zaneslo, stva je namreč tudi zgodo- toda tudi v Kropi si zane-yina trpljerja in poniževanja sljivo želijo, da bi tudi dru-“er boja za prvinske dela-	gi ljudje spoznali in spoštovali
vske pravice.	njihov več kot 500-letni
Tudi sicer se človek po razvoj in delček te tradicije Kropi sprehaja z mešanimi odnesli domov. Tako bi Kropa PPčutki. Zave se, da gre zaživela na novo. življenje naprej in vidi, da	Besedilo in fotografije
s° nekatere stvari ostale	Jurij Popov
Pravila evropske politične kre so komaj še primerna za povečano skupnost
Torino 96zaznamuje brezposelnost v državah EU. upočasnjena gospodarska rast in negotova prihodnost evropske valute • Dr as o pridruževanje novih držav
Marsikdo sije oddahnil, ko seje dolgo in težko pričakovana medvladna konferenca EU končno le začela. Poleg revizije Maastrichtskega sporazuma in opredelitve novih smernic evropske konstrukcije bodo namreč njeni rezultati odgovorili tudi na nekaj zelo konkretnih vprašanj, kijih postavljajo države članice pa tudi vzhodno- in srednjeevropske države, ki že nekaj let čakajo na vstopnico in pri tem bolj ali manj nestrpno pogledujejo na uro.
V minulih enajstih letih sta dve tovrstni srečanji prinesli tako pomembne pobude kot je »enotni evropski trg proizvodov, storitev in kapitala« (Luxem-burg 1985) ter Maastrichtski sporazum (1990-1991) s še vedno negotovim načrtom o evropski denarni uniji in skupni valuti. Toda kljub pomembnim odločitvam so udeleženci srečanj v Luxemburgu in Maastrichtu načrtovali v relativnem miru, pod zastavo združene Evrope, ki se je takrat zdela še tako oddaljena, da celo tedanja britanska premierka Thacherjeva ni prav dobro predvidela možnosti federalistične plime.
Prva medvladna konferenca zaznamovana z evro skeptičnimi argumenti
Torino 96 je seveda nekaj povsem drugega. Predvsem je to prva medvladna konferenca, ki ni več zaznamovana s pro-evropskimi ampak evroskep-tičnimi argumenti: 11 odstotkov delavcev EU je brezposelnih; gospodarska rastje upočasnjena; prihodnost skupne denarne valute je negotova in bo verjetno zadevala le nekaj drav članic; pridružitevnovih srednje- in vzhodno-evropskih članic ter Malte in Cipra bo stalo milijone dolarjev, ki jih EU seveda nima; in kar je verjetno še najhuje, celo vrabci na strehah evropskih institucij v Bruslju in Strassbourgu že čivkajo, da gonilna sila zdruene Evrope, os Bonn-Pariz, ni več to, kar je bila za časa predsednika Mitteranda. Celo najbolj proevropski politiki so se začeli zavedati, da bo z »Združenimi dražvami Evrope« treba še malo počakati, saj nič ne kaže, da bi bila trdovratno-ilava nacionalna drava pripravljena prehti svojo pohtično moč na evropske institucije. Prav slednje, bodo med medvladno konferenco EU 96, ki se bo verjetno zavlekla še daleč v prihodnje leto - najbolj na prepihu. Pravila evropske politične igre, ki so bila pred 40 leti izdelana za majhnen krog držav (Nemčijo, Francijo, Italijo, Belgijo, Nizozemsko in Luxemburg) so danes komaj še primerna za skupnost 15-držav, ki bi v naslednjem desetletju ah dveh lahko štela kar 27 članic. Medvladna konferenca EU je tako več kot le revizija Maastrichta. Če evropskim voditeljem namreč ne bo uspelo uskladiti glavnih točk institucionalnih reform EU, bi se prav lahko zgodilo, da bodo pogajanja o pridružitvi bivših komunističnih držav do nadaljnjega preložena. Bito lahko sprožilo nove vzhodno-zahod-ne delitve na evropskem kontinentu? Ne, v tem trenutku bi bil to menda čisti absurd, če v politiki kaj takšnega sploh obstaja. Nobeni izmed držav bivšega vzhodnega bloka se niti najmanj ne mudi nazaj v naročje matere Rusije, vseeno pa ostajajo zelo pozorne na vsako znamenje, ki bi lahko napovedalo spremembe v ruski pohtiki. Ruska državna duma je na začetku meseca z razveljavitvijo Beloveških sporazumov o razpadu Sovjetske zveze sprožila bes v vseh prestolnicah nekdanjih sovjetskih satelitov. Rusija, ki sedaj z Belorusijo podpisuje sporazum o finančni uniji, nič ne skriva, da bi rada obnovila vsaj nekatera izmed prejšnjih »prijateljstev«. Novi ruski zunanji minister Jevgenij Primakov, kije pred kratkim obiskal Bratislavo, je slovaškim pohtikom dovolj jasno ponudil dolgoročno gospodarsko sodelovanje in podporo v zameno za slovaško zunanjepolitično nevtralnost. Ponudba v tem trenutku Slovaške seveda
ne zanima, vprašanje paje, ah bo v državah, za katere ni verjetno da se bodo med prvimi pridruile Evropski uniji - vedno tako. Voditelj slovaške opozicije Jan Čarnogurski na primer opozaija, daje Rusija edino alternativno središče politične gravitete, čeprav bo še naslednjih deset let prešibka, da bi bilo kakršnokoli povezovanje lahko sprejemljivo. »Toda če bo po določenem času naš položaj v odnosu do EU še vedno tako nejasen, bo to povsem drugo vprašanje.«
Marsikdo sije torej resnično lahko oddahnil, da se je dolgo in težko pričakovana medvladna konferenca EU naposled le začela. Toda proces bo dolgotrajen in naporen. Zunanji ministri drav članic bodo o reformah EU razpravljali in se pogajali enkrat na mesec, njihovi predstavniki pa vsak teden. Dopolnjena verzija Maastrichtskega sporazuma bo šla potem v nacionalne parlamente, ki jo bodo ah pa ne - ratificirali. Seznam najpomembnejših in hkrati zelo spornih točk, o katerih se je potrebno dogovoriti, paje zelo dolg.
Evropska komisija in evroparlament
»Politične institucije, ki jih nihče neposredno ne nadzira, so leglo korupcije in birokra-
čeprav še vedno nima zakonodajne funkcije, kot je značilna za nacionalne skupščine. Maastrichtski sporazum je parlamentu poleg svetovalne funkcije delr.o odprl območje zakonodaje o notranjem trgu, vzgoji in izobraževanju, kulturi, zdravstvu, zaščiti potrošnikov in ekoloških programih, dobilje pravico do veta na nekaterih področjih zunanje in varnostne politike in glas pri pravosodnih odločitvah. Parlament odloča tudi o sestavu komisije. Ko je nova komisija imenovana, parlament vsakega kandidata preverja po vzoru ameriških senatnih zaslišanj novih članov administracije. Da evroparlamentarci misijo resno, so dokazali lani, ko so izmed dvajsetih novo imenovanih komisarjev zaradi nezadovoljivega nastopa zavrnili pet kandidatov. Najmočnejše orožje v rokah evroparlamenta je dejstvo, da lahko z dvotretjinsko večino odstavi celotno komisijo, kar pa se doslej še ni zgodilo. Večina evroposlancev o tovrstnem ukrepu razmišlja kot o neki vrsti jedrskega orožja - kot o ultimativnem zastraševalnem mehanizmu, ki paje premočan, da bi ga uporabljali pri konvencionalnih zaostritvah.
Analitiki pričakujejo, da bo 'medvladna konferenca parlamentu spričo nemških zahtev le morala dodeliti dodatno pohtično moč, verjetno na področju sociale. Da pa bi postal zakonodajno telo na ravni nacionalnih parlamentov, je zaradi britanskega pa tudi francoskega nasprotovanja praktično nemogoče. Francoski premier Alain Juppe je pred začetkom konference celo poudaril, da bi moralo biti jedro Evropske unije ne v parlamentu ali komisiji, ampak v svetu ministrov, kije po definiciji naj-
cije,« je najpogostejši argument, ki ne prihaja samo iz vrst evro-skeptikov, niti se ni treba posebno truditi, da bi zanj našli dokaze. Največ kritik leti na račun parlamenta. Njegovi zagovorniki, zlasti Nemčija, trdijo, da bi se njegov vpliv moral povečati, saj bi le to zagotovilo močan, demokratičen nadzor nad Evropsko komisijo in Svetom ministrov. Skeptiki odgovarjajo, da v parlamentu sedi vse preveč diletantov in topoglavcev, da bi se ga dalo jemati resno. Evropski volivci so glede tega nekako brezbrižni. Leta 1994 seje volitev za evropske poslance udeležilo samo 56 odstotkov volivcev, kar je celo manj kot leta 1979, ko je bila udeležba na prvih neposrednih volitvah 63-odstotna.
Od ustanovitve prve verzije današnjega parlamenta pa do danes, je parlament postopno pridobival pohtično moč in vpliv,
manj prointegracijski saj gre v njem za areno konkurenčnih nacionalnih interesov.
Evropska komisija je v prime-ijavi z evroparlamentom v lagem položaju glede na to, da je kot varuh evropskih sporazumov edina institucija, ki predlaga evropske zakone in skrbi za trgovino z drugimi deli sveta. Na medvladni konferenci bo poskušala svoj vphv razširiti tudi na evropsko pravosodje, notranje zadeve, zunanjo politiko in obrambo. V pogajanjih z Britanijo, ki nikakor ne želi v Bruselj prenesti še novih političnih moči, bi se to lahkomazalo za zelo trd oreh.
Večinski sistem glasovanja v Svetu ministrov in pravica do veta
V Svetu ministrov, kjer se sprejemajo najpomembnejše
odločitve Evropske unije, je kompliciran način sprejemanja odločitev preračunan v skladu s številom prebivalstva: Francija, Nemčija, Italija in Britanija imajo vsaka po deset glasov; Španija osem; Belgija, Grčija, Nizozemska, in Portugalska po pet; Avstrija in Švedska po štiri; Danska, Finska in Irska po tri; Luxemburg pa dva glasova. Velike države trdijo, da to ni pravično, saj ima, T'nr. Nemčija potemtakem en gias na osem milijonov prebivalcev, Luxem-burg pa en glas na samo 200.000 prebivalcev. Stvar se dodatno zaplete pri večinskemu sistemu glasovanja, za katerega je potrebna 70-odstotna večina, kar v tem trenutku znaša 62 izmed 87-ih glasov, za preglasovanje določenega predloga pa je tako potrebnih 26 glasov. V praksi to pomeni, da na primer Nemčija, Britanija in Belgija določenega predloga ne morejo zavrniti, čeprav njihovo prebivalstvo znaša dve petini vsega prebivalstva EU. Velike države so zato zaskrbljene, da bo neravnovesje še večje po pri-druženju novih članic in bodo na medvladni konferenci skušale potek glasovanja zasukati v svoj prid, tako da bi bila za izglasovanje predloga potrebna dvojna večina. Manjše države bi na to pristale, toda samo pod pogojem, da se večinski sistem glasovanja s področja enotnega trga razširi tudi na druga področja, kot so socialna in ekološka vprašanja, kar pa bi še dodatno okrnilo nacionalno pravico do veta, čemur Britanija kar najbolj odločno nasprotuje.
Toda za ukinitev pravice do veta v Svetu ministrov se zavzema čedalje večje število držav, glede na to, da bi v razširjeni Evropski uniji lahko skoraj popolnoma paraliziral sprejemanje odločitev. Rešiti bo potrebno tudi vprašanje jmed-sedovanja Evropski uniji. Šestmesečno predsedstvo je po mnenju mnogih vlad prekratko, da bi bilo lahko zares učinkovito. Eden izmed predlogov tako vključuje skupinsko predsedstvo treh ah štirih držav, ki bi Unijo vodile leto dni ah celo več, v vsaki od skupin pa bi bila vsakič prisotna tudi ena izmed »velikih držav«
Skupna zunanja in obrambna politika
Udeleženci medvladne konference EU bodo po vsej verjetnosti odobrili predlog za ustanovitev načrtovalne in anahtične enote za zunanjo politiko EU in tudi postopek imenovanja politika, ki bo EU predstavljal v svetu. Na. ta način bi končno odgovorih na porogljivo vprašanje Henrija Kissingeija: »Koga naj pokličem, kadar želim govoriti z Evropo? Povejte mi telefonsko številkol«
Presenetljivo je, omenjeni predlog, ki ga podpirajo Francija, Britanija in Nemčija, predvideva delovanje tovrstne institucije ne pod okriljem Evropske komisije, ampak pod nadzorstvom Sveta ministrov, iz česar se da razbrati, kako zelo želijo ohraniti neposredni nadzor nad njenim delovanjem. Zlasti Francija, ki v zadnjem času sicer pogosto opozarja, da mora politična moč ostati v nacionalnih institucijah, se zavzema za skupno zunapjo in obrambno politiko, točko torej, kije zaskrbjjtgoča zlasti za nevtralne države, kot sta Irska in Švedska. Francija je poleg Nemčjje tudi najvnetejša zagovornica integracije Zahod-neevropske unije (obrambne organizacije z nedomiselnim imenom, v kateri je zastopanih deset članic EU) v Evropsko unijo, čemur nevtralne države in Britanija nasprottgejo.
Oblikovalci reform EU skoraj nedvomno ne bodo niti poskusih spodkopati vloge Nato pakta, s tem da bi Zahodnoevropsko unijo vzpostavili kot obrambno krilo EU. Nato pakt bo tako najverjetneje ostal v središču evropske varnosti, toda v tesnejši povezavi z Zahodnoevropsko unjjo.
Ksenja Horvat

Alien i / Horovvitz Hoffman Cheli Nscaiiier Chang-Dsaz Guidoni
Nova tehnologija v vesolju:
logotip misije satelita ta
povodcu
Italija in satelit na povodcu
rabni tovor), ki so ga Američani zasnovali za raziskovalne potrebe prihodnje mednarodne orbitalne postaje Alpha. Gre za tretji sistem v okviru dolgoročnega projekta raziskav agencije NASA o mikrogravi-tacijskem okolju na palubi raketoplanov. USMP-3je sestavljen iz štirih preiskovalnih enot v nosilni strukturi in treh, ki so namenjene eksperimentiranju z izgorevanjem goriva. Nosilna struktura USMP-3 je sestavljena iz dveh nosilcev MPESS (posebna podporna struktura opreme misije), ki se tako prekrivata, da razširjata prostor tovorne palube.
Povodec je večslojski, izoli-
šestnajstdnevnem poletu, skrajšanem za dvajset minut - na pristajalni stezi v istem centru. Evropska člana posadke sta bila Italijana Maurizio Cheli, sicer strokovnjak misije in inženir poleta pri pristanku, in Umberto Guidoni, izvedenec za uporabni tovor - oba novinca med astronavti -, ter Švicar Claude Nicollier, priznani strokovnjak za tovrstne odprave, kije doslej že trikrat poletel v vesolje. Pri programu so sodelovali še štirje ameriški astronavti: poveljnik Andrew Alien, pilot Scott Horovvitz, poveljnik za uporabni tovor Franklin Chang-Diaz in specialist misije Jeffrey Hoffman. Nicollier je skupaj z Al-
vseeno ni mogoče reči, da je v celoti uspela. Nekako na vrhuncu programa, 26. februarja letos, seje satelit za 19,7 kilometra odlepil od raketoplana Columbia. Na tej razdalji se je povodec strgal, zaradi česar je satelit nadaljeval svojo pot po inerciji. Posadka je nato dobila nalogo, naj ga preusmeri v orbitalno delo, da bi kar najbolj izrabila nastale nepredvidene okoliščine. Vendar so bili tako astronavti kot obe agenciji zadovoljni tudi z delnimi rezultati te odprave, saj so razvojno fazo tega programa pripeljali do konca. Opravili so vrsto natančnih meritev, čeprav je
Dvanajsterica v orbiti
Poznavalci pričakujejo, dabo v bližnji prihodnosti povodec sprva le dopolnilni ali rezervni vir, torej poleg solarnih in radioizotopnihbaterij, kasneje pa tudi povsem samostojen izvor energije. Zato lahko že kmalu pričakujemo demonstriranje možnosti povodca kot edinega izvora pogonske energje. Spreminjanje smeri toka na povodcu namreč omogoča postopek, po katerem se v interakciji n zemeljskim magnetnim pojem smer spremeni iz privlačne v odbijajočo ali obratno, kar lahko poganja vesoljsko plovilo. Ne-prevodni povodec pa bi lahko služil kot osnovni element napra-
0
Nedavni polet slovitega raketnega letala Columbia je potekal v znamenju Italije. Večji del programa, imenovanega tudi Misija satelita na povodcu, s pol-tonsko kroglo Tethered, sta namreč izvedla italijanska astronavta Cheli in Guidoni. Pomagal jima je tudi Švicar Niccolier, ki tako kot oba Italijana raziskuje za potrebe Evropske vesoljske agencjje (ESA). Zamisel o vesoljskem povodcu je res stara že nekaj desetletij, toda to nikakor ne pomeni, da postaja zastarela ali celo neuporabna za današnje čase. V bližnji prihodnosti se utegne zgoditi, da bo t.i. povodec postal pomembno sredstvo za proizvodnjo električne energije in pogon vesoljskih plovil, ali celo svojsevrstno orbitalno dvigalo za prevoz potnikov in različnih tovorov do nižjih ali višjih krožnic. Zato ne preseneča, da so to idejo prvič preizkusili že leta 1966, ko sta vesoljski plovili Gemini 11 in Gemini 12 ponesli v vesolje 30 metrov dolg prevodni kabel. Rezultati so bili seveda skromni,'
gram izstrelitve masivnega satelita Eureca, ki so jo opravili za potrebe Evropske vesoljske agencije. Čeprav je satelit Tethered povsem dobro deloval, tega ni bilo mogoče trditi za sistem t. i. spuščanja v zrak, ki se je komaj sprožil zaradi vrtenja, dodanega nekaj dni pred izstrelitvijo. Zato se je satelit le za 257 metrov oddaljil od plovila - namesto 19 kilometrov, kolikor so sprva načrtovali -, na veliko razočaranje italijanskega astronavta Franca Ma-lerbe in njegovega evropskega sodelavca, Švicarja Clauda Ni-collierja. To seveda še zdaleč ni bilo dovolj za natančnejše in celovitejše meritve, kajti narava teh poskusov je bila povezana z veliko oddaljenostjo satelita od vesoljskega plovila oziroma od raketnega letala. Da bi namreč prevodni povodec v slabše z elektriko nabitih slojih zgornje atmosfere ali ionosfere z indukcijo lahko ustvarjal visoko napetost, so raziskovalci načrtovali oddaljenost vsaj dvajset ali več kilometrov, ko-
Nenačrtovana prekinite vposku sa: umetniški prikaz satelita na t.i. povodcu
ran prevodnik, debel 2,4 milimetra, prepleten z desetimi izoliranimi bakrenimi nitmi okrog pletenega jedra nomeka, ki je zaščiten s teflonsko prevleko, kakršna zagotavlja potrebno izolacijo, in slojev posebej vpletenega kevlarja - umetna snov, bolj znana iz proizvodnje neprebojnihjopičev-, ki povodcu zagotavljajo potrebno trdnost zaradi indukcije v bakrenem prevodniku, med preletom zemeljskega magnetnega polja kabel učinkuje kot velikanski generator. Praktični rezultat tega pojava je izločanje električnega naboja iz ionosferske plazme satelita in posredovanje toka s pomočjo elektronskih pospeševalnikov na raketnem letalu.
Polet veteranov
Za drugo misijo satelita Tethered so načrtovali dolžino kabla 20,7 kilometrov, kolikor naj bi znašala oddaljenost raketoplana na višini 269 kilometrov od satelita, utirjenega na višini 290 kilometrov. Presek tako velikega segmenta ionosfere naj bi na povodcu induciral električni tok do 5.000 voltov, kar bi zadoščalo za meritve elektrodinamike celotnega sistema, za boljše spoznavanje procesov v bližnji okolici Zemlje in nekaterih fenomenov, ki nastajajo v prostranstvih našega osončja. Razumljiveje, da med poglavitne cilje raziskave sodijo tudi preverjanja samega postopka razvijanja, stabiliziranja in kasnejšega zapiranja tega sistema.
Raziskovalna misija STS-75 seje torej začela 22. februarja letos z izstrelitvijo raketnega letala iz Kennedyjevega vesoljskega središča na Floridi, skupaj z rezervoarjem in dvema nosilnima raketama na trdo gorivo, končala pa 9. marca s pristankom Space Shuttla - po
lenom, Hoffmanom in Chang-Diazom sodeloval že pri prvi misiji satelita na povodcu.
Agenciji NASA in ESA sta očitno računali na izkušnje štirih veteranov iz prve odprave, imenovane Tethered. Čeprav je najnovejša misija potekala mnogo bolje od prve,
bil čas precej krajši od prvotno načrtovanih dveh dni. Po izgubi satelita je posadka opravila vse druge preiskave v okviru USMP-3 in MPESS kakor tudi preizkus dolge orbitalne antene za širjenje nizkofrekvenčnih oddaj iz zemeljske ionosfere.
ve za dvigovanje ali spuščanje posadk oziroma tovorov med vesoljskimi postajami, orbita! nimi laboratoriji in platformami ali celo za spuščanje odpadnih t snovi do določenih krožnic, s katerih bodo potem padale v at- a mosfero in zgorevale.	I
Pri vsem tem je zanimivo, da je bilo med 22. in 29. februarjem letos v vesolju kar 12 astrona- f vtov oziroma kozmonavtov.	'
Poleg trojice Evropejcev in četve-	*
rice Američanov v okviru pro- t grama STS-75 so bili hkrati V I vesolju še štirje Rusi in Evro- t pejec na orbitalni postaji Mir, 2 raziskovalci programa Mir 95- č Ko seje 29. februarja v Kazah- j stan spustila posadka Gidzenki, ] Avdejev in Nemec Thomas Reiter,	j
se je izteklo doslej najdaljše bi- j
času pa je dosegel še dva evrop-	‘
ska rekorda: septembra se j® kot prvi Evropejec sprehodil p° vesolju, na začetku februarja	‘
paje postal prvi zahodnoevrop-	* 1 * 3
skl človek, kije to storil dvakrat	1
V tem času je na orbitalno ] postajo Mir prispela nova ame-	]
riška ekipa astronavtov, kamor	|
jo je poneslo raketno letalo AUantis. Pravzaprav gre za tretji 1 ameriški obisk na postaji doslej ali za prvega od skupaj V011 poletov Američanov na Mir, kO' Ukor jih načrtujejo za letos. ^ posadki, ki se je 31. marca vrnila na Zemljo, je bila tudi prva ameriška obiskovalka. Za nas, Slovence je še posebej pomenljivo, daje bil med šestimi člani ameriške posadke tudi prvi astronavt slovenskega rodu Ronald Šega, ki je drugič poletel v vesolje in prvič na obisk na postajo Mir. Očitno tudi promet po vesolju postaja vse bolj živahen, česar se ne more razvijati brez Slovencev, pa čeprav samo Slovencev po rodu Esad Jakupovio
vanje kakega Evropejca v vesolju. Reiter je namreč kar šest mesecev preživel v orbiti. V tem
skladno s t. i. varčevalno dolžino prevodnika.
Zasnova balončka
Nekaj let kasneje sta dva italijanska zanstvenika - prof. Giuseppe Colombo in dr. Mario Grossi - predlagala, naj Američani s pomočjo raketoplana Space Shuttle uresničijo še bolj drzno zamisel o t. i. satelitu na povodcu. Zaradi njunih prizadevanj so Italijani postali koordinatorji programa TSS (Tethered Satellite Mission - Misija satelita na povodcu), vključno s svojim satelitom Tethered (Na povodcu). Italijanska vesoljska agencija (Agenzia Spaziale Ita-liana - ASI) je zato leta 1984 podpisala posebno pogodbo o sodelovanju z ameriško agencijo NASA. Osnovna naloga tega programa je bila izstrelitev posebnega satelita iz raketnega letala v višjo krožnico, pri čemer naj bi ostal prek tankega prevodnega kabla povezan s plovilom. Iz naše, zemeljske perspektive gledano, vsa zadeva prej spominja na visoko dvignjen otroški balonček, privezan na dolgo nitko, kot na žival s povodcem. Toda pri tem ne kaže pozabiti, da sta v breztežnostnem stanju pojma “zgoraj” in “spodaj” precej relativna, vsekakor pa označujeta nekaj drugega kot na zemeljski površini.
Prvi t. i. satelit na povodcu so izstrelili avgusta 1992 pri poletu STS-46 raketoplana At-lantis. Vendar izstrelitevni bila tako uspešna kot siceršnji pro-
likor bi bilo potrebno za uspeh celotnega poskusa.
Generator v ionosferi
Tudi pri nedavni misiji TSS so uporabili satelit Tethered in raztegljivi stolp iz leta 1992, vendar sta obe napravi tehnično dokaj izboljšani. Masa satelita znaša 518 kilogramov, premer v razprtem položEju pa 1,6 metrov - sestavljen je iz dveh polkrožnih elementov, pogonskega modula in treh raztegljivih krakov z različnimi inštrumenti. Stolp, visok približno 12 m, je pritajen na tovorni prostor raketoplana Columbia. Sistem tvori 12 kompletov inštrumentov za merjerje najrazličnejših parametrov in demonstracije zmožnosti celotne naprave. Med temi napravami so pomembnejši sklopi za merjenje sposobnosti za generiranje električne energije in elektrodinamičnih interakcij z ionosfero (DSCORE), sestavina za preiskovanje elektrodinamike orbitalne plazme (ROPE), sklop za številčno modeliranje aplikacij satelita na povodcu (TMST), skupina merilnih naprav za elek-trodinamične učinke na povodec (RETE) ter še osem enot za preučevanje elektromagnetnih sevanj, optičnih pojavov, fizikalnih dogajanj v TSS in podobnih naprav.
Poleg naprav v sistemu s povodcem, ki sojih izdelali pri Evropski vesoljski agenciji (ESA), je raketno letalo tovorilo tudi raziskovalni komplet USMP (mikrogravitacijski upo-
DOBRO JE VEDETI
Vožnja pod vplivom alkohola in tablet je nevarna. Da ta trditev drži, so potrdili ameriški raziskovalci. Pet poskusnih voznikov in voznic so testirali v različnih stanjih. Prvi test so vozniki in voznice opravili v treznem stanju, drugega z ugotavljenim 0,8 promila alkohola v krvi, pri tretjem testu so poskusnim voznikom po petih urah po zaužitju alkohola dodali še tablete proti bolečinam. Kakšne so bile testne ugotovitve?
1.	test-ustavljanje pred semaforjem
Testni vozniki so se morali v različnih stanjih ustaviti pred semaforjem. Test je pokazal, da je povprečni reakcijski čas v vseh treh stanjih pri voznicah krajši kot pri voznikih.
Stanje	Moški	Ženske
v treznem stanju	0,41 s	0,32 s
0,8 promila alkohola v krvi 0,49 s	0,51 s
tablete in ostanek alkohola	0,58 s	0,44 s
Z. test - povprečno število storjenih napak
pri nenadni zaustavitvi vozila zaradi ovire na cesti
Stanje	Moški	Ženske
v treznem stanju	1,4 x	1,8 x
0,8 promila alkohola v krvi	3,3 x	1,4 x
tablete in ostanek alkohola	3,9 x	1,5 x
3. test - število napak pri oceni prostora za parkiranje
Starje	Moški	Ženske
v treznem stanju	2,4 x	0,4	x
0,8 promila alkohola v krvi	3,3 x	0,9 x
tablete in ostanki alkohola	3,6 x	1,1 x
Tudi ta test je dokaz, da vozniki in voznice, ki so pod vplivom alkohola in različnih zdravil, ne sodijo na ceste.
Tigra polšportna limuzina
Strah pred TIGRO je odveč
Povpraševanje po msjhnih avtomobilihje vedno večje. Eden tistih, kije dokazano dobro sprejet pri svojih kupcih, je opel tigra. Ta le 3.92 metra dolga polšportna mini limuzina je s svojo podobo in različnostjo prepričala predvsem kupce mlajše generacije. Tehnične sposobnosti tega vozila dokazujejo, da so se izdelovalci prilagodili potrebam kupcev.
Tehnični podatki:
-	delovna prostornina
-	moč
-	zavorni sistem
-	največja hitrost
-	pospeški 0-100 km/h
-	poraba na 100 km/h
-	pnevmatike
1389 ccm 66/90 kW/KM ABS elektronik 190 km/h 12,1 s 7,9 1
185/55R
Pri Oplu so za vse tiste, ki jih ta avto še posebej zanima, izdelali inačico transportnega vozila.
Novosti v aprilu	
Alfa Romeo	X
Audi	X
BMW	M3 Cabriolet
Chrysler	Stratus Cabrio
Citroen	Saxo 2-Tuerer
Daewoo	X
Daihatsu	X
Ferrari	X
Fiat	Ulysse TD 2,1
Ford	X
Maruti	X
Honda	X
Hyundai	X
Jaguar	X
Kia	Clarus
Lada	X
Lancia	Kappa Coupe Kappa SW
Mazda	X
Mercedes-Benz	SLK
Mitsubishi	X
Nissan	X
Opel	X
Peugeot	106 (F)
Porsche	X
Renault	Šport Spider
Rover	400 SDi
Saab	X
Seat	X
Škoda	X
Subaru	X
Suzuki	X
Toyota	X
Volkswagen	X
Volvo	X
Legenda:
x ni novega avtomobila
Pripravil: J. Temlio
bo
leo
'V-
in
3j0
vr
ilu
ije
ga
,e.
ro-
lk,
1 Z
iro
v
ko
re-
ko
-a-
! Odlomki iz dela in življenja Slovenk v zgodovini (4.)
w Zgodovinska preteklost slovenskili iensk ni le zanimi-temvecprikazuje njihovo težko življenje, trdo delo, upor-dostojanstvo in vsestransko ustvarjalnost. Slovenke ®° *aale v vseh obdobjih prisluhniti potrebam naroda in so ^ajveg^merl vplivale na ohranjanje in razvijanje SLO-
Ze zgodaj sem se srečala v svojem poklicnem in družbe-£*m delu s vprašanjem položaja žensk in družine* Mnogo-**at semse vprašala, kako so živele in delale Slovenkevpre--Sklih časih > Iskala in prebirala sem staro literaturo, revife, Zapiske o štv^anju žensk.
Ob predstavitvi teh odlomkov, shranih v zgodovinskih *jpi»kih, se zavedam, da to ni celovit pregled, da ni zgodo« vuuko urejeno gradivo, da bi o nekaterih vsebinah lahko Napisala ie več in da ta del prikazuje življenje in delo slo« venskihženskledoleta 1926. Upam, da bodo morda razisko-v&lne institucije nekoč tudi o tem kaj več prispevale.
Ob prebiranju tega gradiva sem imela grenak občutek, kot je to »pozabljena, manj pomembna preteklost«, morda rodi zato, ker je to opis »ženskega dela«, čeprav so to kore-sedanjosti. Podobno ugotovitev so mi povedale strokovnjakinje, ki se ukvarjajo s položajem ženske in me spodbudile, da te odlomke posredujem javnosti. _
Morda bo tudi ta pregled prispeval k razmišljanju, kako Jeliko nalogo so opravile ženske, toda še danes v »demokratični družbi« ponavljamo podobne zahteve po enakopra-■^nosti.
Zaželeno je, da hi bralke in bralci tega podlistka poslali Uredništvu svoja mnenja in predloge. Veseli bomo vseb razmišljanj.
Narodna umetnost ie doživela svoi razcvet pri ročnih delih, tkanin platna in čipkarstvu žene izdelovale same in iih pokrajinsko obarvale • Prvi ženski listi in časopisi
Narodne noše so
Slovenske žene v Narodni umetnosti
Slovenske žene so dosegle Presenetljive uspehe zlasti * ročnih delih z uporabo različnih tehnik, harmonije oarv in različnosti blaga, preproste kmečke žene so “kale platno, pri tem so še Sfasti izstopale belokranjske, Cl;Pkarstvo v Idriji ipd. Domače Platno so uporsbljsli za izdelavo brisač, oblačil, posteljno perilo, zavese ipd. Orna-Pientiko je bilo potrebno prilagoditi tehniki. Tudi naro-Pbe noše so žene izdelovale aame in jih pokrajinsko obar-
Žene so pripravljale različne vrste domačega peci-va, ki še danes izraža narodno posebnost: belokranjske pisanice, škofjeloški kruhki, ptičice, še posebno so znana praznična jedila.
Aškerčevo pismo Vidi godovi z dne 8. junija 1897: fiziologi in dušeslovci nas Poe, daje ženska svet zase, ,	v svet s svojega
^tališča in da ima na svetu tildi svojo posebno nalogo, "-li ne pride nov moment v literaturo, v kulturo s tem, np primejo tudi ženske za Poro in da začno pisti iz ®vojega delokroga kot ma-tere, vzgojiteljice človeštva?«
?®aske revije in časnikarstvo
Med začetnimi glasili slo-jenske moderne leta 1892 Je bil dunajski dijaški list
Vesna, kije odpiral ženska vprašanja, spodbujal Slovenke za narodno, socialno gibanje in podpiral literarno ustvarjalnost žensk. Hkrati je spodbujal zavest po višjem izobraževanju žensk. Vesno je urejeval Janko Vencej, ki je privabil k sodelovanju Vido Jerajevo, Marico Strnadovo, Ivanko Govekarjevo in druge.
Pogumne TržačaTike 50 ns, pobudo brezposelnih služkinj začele januarja leta 1897 izdajati ženski list Slovenka, ki jo je urejevala že takrat znana pisateljica Marica Nadliškova. V začetku je pri izbiri literarnih besedil pomagal Simon Gregorčič, k sodelovanju pa seje pridružilo veliko število znanih Slovenk. Ta ženski Ustje prinašal vse bolj revolucionarne vsebine za enakopraven položaj žensk ter njihovo socialno, kulturno in pravno osvoboditev. Nekaj piscev je zapustilo ljubljanski zvon in pričelo objavljati prispevke v Slovenki, med njimi Oton Župančič, Manca Komanova, Zofka Kvedrova, Cvetko Golar in Ivan Cankar. Leta 1902 pa je ta ženski list prenehal izhajati, tudi zato, ker je bil le preveč revolucionarno usmerjen.
Kasneje začne izhajati goriška Slovenka, leta 1919 pa še ljubljanska Slovenka, ki jo je urejala Ivanka Anžič - Klemenčičeva.
V letu 1903 je Zofka Kvedrova pričela v Pragi izdajati mesečnik Domači prijatelj,
namenjen bralcem za zabavo in izobraževanje.
V Ijubljanije leta 1905 pričel izhajati mesečnik Slovenska gospodinja, katerega urednica je bila Minka Govekarjeva. Mesečnik je vseboval članke o vzgoji, gospodinjstvu, zdravstvu, leposlovne sestavke in vesti o položaju žensk doma in po svetu. Sredstva so prispevale tovarne, najprej Jelačičeva, kasneje pa Kolinska.
Leta 191 Oje izhajala priloga Domoljuba pod naslovom Naša gospodinja, v katerem je bilo veliko člankov o vrtnarstvu, živinoreji in prehrani. Mesečnik Slovenska žena je v letu 1912 izšel v petih številkah. Glasilo slovenskega ženstva - socialistične miselnosti Ženski list je začel izhajati 1913. leta, urejevala gaje Alojzija Šte-bijeva, toda kmalu je moral prenehati izhajati zaradi pobtičnih vplivov. V Ijubljani
Vika Podgorska je bila ustvar -jalka gledališka igralka, kije vletih 1919- 19Z8 nastopala v raznih gledališčih po tujini
je leta 1919 izšel mesečnik ljubljanska Slovenka, kije vseboval članke o vzgoji mladih deklet za gospodinjstvo, kuharstvo, vzgojo otrok.
Po plebiscitu je pričela izhajati Koroška Zora v Borovljah, uredništvo pa sta vodili Ana Furlanova in m. Modičeva. Revija je dvigala zavest Korošic injih seznanjala z življenjem Slovenk v domovini.
Leta 1921 začne v Trstu izhgjati Jadranka. Istega leta pa izide v Gorici Goriška Slovenka, ki jo je urejala G. Ferjančeva. V njej so se
oglašale slovenske pisateljice.
Leta 1923 v Ijubljani izide »dekliško glasilo« Vigred, ki ga je urejala Anica Lebarjeva, prva slovenska učiteljica za manj nadarjene otroke. V glasilu je izšlo veliko njenih strokovnih člankov o razvoju in izobraževanju manj nadarjenih otrok. Po njeni zaslugi je bila v Ljubljani ustanovljena prva šestrazre-dna šola za manj nadarjene otroke. V Vigredi je bilo največ prispevkov mladih izobraženk, predvsem pa učiteljic.
Zveza delavskih žen in deklet je izdajala leta 1924 mesečnikJŽenski list.
Marija Šarc, lastnica modnega ateljeja, je leta 1921 pričela Izdajati modni list Vesno. Poleg modnih vsebin je bilo veliko pisanega o narodni umetnosti, umetni obrti. Šarčeva se je uveljavila kot modistka tudi izven meja. Sodelovala je na razstavi dekorativne umetnosti v Parizu, bila je v pripravljalnem odboru in prejela srebrno kolajno. To je bila tudi prava Slovenka, kije usmerila Slovenke v modni svet.
Ina pCuiluG ZeiiSiCSsS, uOuFO-delnega združenja tržaških Slovenk je nastala potreba po ženskem glasilu. Leta_ 1923 je izšla prva številka Ženski svet. Urednica pavla Hočevarjeva, po pokbcu učiteljica, je v uvodnem članku zapisala: »Naša duševna poljanaje preprosta kakor naša gruda. Na njej živi poleg kmetic, služkinj tudi nekaj srednje izobraženih žensk. Manjka nam industrijskih delavk. Zato bomo dajale tako seme, ki bo mo-
glo pognati korenine na naši njivi. Komur je v srcu napredek lastnega rodu in blagostanje človeštva, naj stopi v naš krog in sodeluje za pro-svetljevanje ženstva, ki ima že po starem pregovoru važno in resnično nalogo: podpirati tri vogale v skupni hiši človeštva.«
Ženski svet se je širil ne le na Tržaškem, temveč tudi po Sloveniji in po jugoslovanskih središčih, nanj so se naročale tudi Slovenke iz zamejstva, Amerike, Afrike in Avstralije. V njem so sodelovali znani pisatelji, pisateljica Milka Martelančeva pa je skrbela za bogate priloge ročnih del, romanov in
Avgusta Gostič-Danilova
Minka Govekarjeva, učiteljica, pisateljica, prevajalca in kot tajnica prvega SPLOŠNEGA SLOVENSKEGA ZENSKEGA DR USTVAje mnogo storila za prosve tljevanje žensk
gospodinjskih zanimivosti. Pri tem je zanimivo, da je bilo prav v Trstu najbolj razvito revolucionarno gibanje žensk tudi zato, ker so se tudi najprej zaposlovale Slovenke, doživljale razne oblike izkoriščanja in mnoge so zbolele za tuberkulozo.
Leta 1913 se pojavi Ženski Ust, mesečnik, namenjen predvsem ženam delavkam. Urejala ga je Alojzija Štebi, ki je bila znana tudi kot politična delavka v boju za ženske pravice. Urejalaje še druge časopise, npr. Tobačnega delavca, revijo Slovenske matice Demokracija, urejevala je tudi mesečnik Osrednje zveze slovenskih nameščencev Naš glas in sodelovala s članki pri raznih časopisih.
dr. Adam Purg
OBVEŠČEVALNI SLUŽBE
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno^ naročam(o).izvod(ov)
knjige avtorja dr. Adama Purga OBVEŠČEVALNE SLUŽBE (a 3.500 SIT + 5% prometni davek).
Naročeno pošljite na naslov:............................................
Ulica, poštna št., kraj:................................................
Ime in priimek podpisnika:.............................................
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju.
Naročeno, dne:...
Podpis naročnika:..
Slovensko šolstvo in prvi ženski poklici
Začetek slovenskega šolstva je vezan na »reformacijo«, kije namesto latinščine postavila »slovenski jezik«, izdani sta bili prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik. To je zasluga Trubarja, kije zgodaj občutil narodno potrebo po znanju. Nekočje zapisal: »Ane Buquice is tih zhasu brati nauzhiti.« Leta 1561 je pisal oblastem: »Navajajte kmete, da naj poučujejo svoje otroke slovensko brati, saj ljudem ni mesta tudi na gmajni brez šol.« Tako se je v Ijubjjani v protestantski šoli začel slovenski pouk, tudi za žensko mladino. Po izognu protestantov so jezuiti 1608. leta pričeli s poukom, za pouk dekiic je bila posebna Dekliška šola na Starem trgu. Vse te šole so bile nemške. Leta 1679je načrt šenklavške šole uvedel pisanje in Urarje v slovenščini. Sčasoma seje Dekliška šola na Starem trgu opustila ter so deklice obiskovale šolo v meščanski bolnišnici na Stritarjevi ulici skupaj z dečki. Ko so leta 1703 prišle uršulinke iz Gorice v Ljubljano, so takoj odprle dekliško šolo, ki je bila v začetku v nemškem jeziku. Leta 1882 je prerasla v osemrazrednico z internatom. Kot protestanti, tako so tudi Francozi v ilirskih provincah hoteb, da ima vsaka občina šolo za dečke, glavni kraji pa tudi za deldice.
V Kamniku je bila leta 1391 šola z učiteljem. Leta 1788 je bila ustanovljena obrtna-industrljska šola z ročnimi deli m svilorejo. Večinoma pa so se ljudje na Kranjskem lotili samopoučevanja po protestan-tskih, kasneje pa tudi po katoliških knjigah. Bogatejše družine so najemale učitelje za poučevanje na domu. Podobno je bilo tudi na Štajerskem, slabše je bilo na Primorskem in Koroškem, iger je bil pouk le v nemščini ab latinščini, tega pa ljudje niso sprejemali. Uporni učitelj, Blaž Kumerdelj, je zahteval slovenski pouk. V Ijubljani je bila ustanovljena 1775. leta štirirazrednica z nemškim poukom. Ker ni bilo željenih uspehov, so ustanovili pripravljalno šolo za slovenske otroke, ki naj bi se pripravljali za sprejem v nemško normalko. Izdano je bilo neteg slovenskih knjig in uveden tečqj za izobraževanje učiteljev, ne pa tudi za učiteljice. V letu 1781 je bilo na Kranjskem 16 šol z 902 učenci, med njimi 202 deklici. Le kasneje so bile podobne šole ustanovljene v Gorici in v Trstu. Ker so v vseh šolah poučevali v glavnem v nemškem jeziku, se slovensko ljudstvo, pa tudi graščaki niso ogrevali za te šole. Šele leta 1848 je z Dunaja prišel razglas, daje lahko učni jezik materinščina.
Med 291 učiteljije bilo na 259 slovenskih šolah že 46 učiteljic. Pri tem je zanimivo, da je glasilo Zgodnja Danica priporočalo ustanovitev posebnih šol za deklice, da ne bi bili dečki v rednih šolah izpostavljeni skušnjavam. V dekliških šolah pa naj bi poučevale redovnice, ne pa učitelji.
Edina slovenska strokovna šola, iger seje poučevalo v slovenščini, je bila »babiška šola« v Ljubljani. Obstajale pa so »nedeljske šole«, kjer se je slovenska mladina poučevala v materinskem jeziku. Prav tako pa so cenili ljubljanske Uršulinke, ki so spoštovale slovenskijezik, med njimi je bilo kar 28 samostanskih učiteljic.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Praktičnost in uspešnost sta tako rekoč sinonima. Kar je uspešno, je ponavadi praktično, kar je praktično, pa je tako in tako uspešno. In oboje je značilnost sposobnih. Najlepše se da to razumeti na primeru Boga in našega Vodje. Prvi je v sedmih dneh ustvaril svet, drugi že pet let trdi, daje v desetih dneh ustvaril državo. Ker izvajanje prvega pozna vsak sposoben državljan, kije absolviral jjudskošolski kurz verouka, se nam pri drugem zatakne jezik v grlu. To je pač zgodba, ki se v Sloveniji nenehno ponavlja: pritajeni in poslušni postanejo »po veliki zmagi« glasni in nadležni in tiste, ki po padcu Bastilje slečejo uniforme in se umaknejo iz prvih vrst, označyo za izdajalce.
In ker ali ne morejo verjeti, daje vojne konec, še preden so se do konca aktivirali, ali pa so se na izredne razmere navadili do te mere, da jim v miru in z vrednotami, ki kaj v miru veljajo, ni živeti, so se v pomanjkanju drugih sovražnikov spravili na lastno državo. In to na tisto državo, v imenu katere so nenehno kazali s prstom in kričali: »Ne ljubite je dovolj!« Zato je prav šokantno, kako malo državotvornega posluha izkazpjejo veliki deklarativni državotvorci. Gotovo se še spomnite, kako je bivši premier prve vlade, potem ko je padel, apeliral na mednarodne politične in finančne kroge, naj se v Slovenijo ne financira, ker je prišlo do levega udara. Sicer pa je nekaj podobnega dokazal tudi pred dnevi ob razpravi o zunanjepolitični strategiji naše države, ko je v parlamentu branil skozi kritiko »Bele knjige« prej ita-lijanskg naCiGiisiiiS inisrsse kot slovenske. V pozabo še ni šel tudi primer bivšega obrambnega ministra, kije v svoji knjigi izblebetal najbolj občutljive in delikatne skrivnosti države (prisluškovanje tujim diplomatskim predstavništvom), da bi obračunal s Cirilom Zlobcem. Nič boljše se ni obnašal prvi človek Sove, ko je pred kamero našteval tuja podjetja, ki se pri nas ukvarjajo z industrijsko špjjonažo (kaj bodo sedaj počeli njegovi stezosledci, ko je šef razkril njihov delokrog). Vsepočezna razkrivanja delikatnih delovanj države pa dobivajo že malodane srhljive dimenzije.
Za vse te in še marsikoga se zdi, da tako kot leta 1990, ko še sami niso mogli verjeti in dojeti, da jim je »ratalo« to, kar si nekaj mesecev poprej še misliti niso mogli ( vseliti se v oblastne palače, imeti svojega šoferja, telefon v avtu, na stežaj odprta vrata na televiziji itd.) , zdaj ne morejo verjeti, da so vsaj začasno izločeni iz igre - da so pač v opoziciji. In ta nejevera v dejansko stanje je tako močna, da so pripravljeni to državo sesuvati tako rekoč do
ivr
cev
samega razpada. Še več. Tako kot majhni otroci, ko dobijo igračo in to takoj sporočijo svojim sovrstnikom, niso sposobni počakati niti dan, da skrivnosti države in svoje vloge v njej ne bi povedali, napisali, sporočili drugim.
In v tem kontekstu je potrebno gledati tudi na novo »afero«, ki seje pojavila v zvezi z nakupom bojnih letal in objavo »verodostojnih« Sovinih poročil. Kot vse kaže, gre še za eno sporočilo »civilne iniciative«, ki je dobila eksluzivno mesto tudi v nekaterih še bolj ekskluzivnih revijah (le od kod denar za takšno ali drugačno ekskluziv-
vizualnih in tekstovnih informacij; kar z drugimi besedami pomeni, da tajno zbira gradiva, prisluškuje in fotografira (nekateri zanesljivi viri znajo povedati, da so n.pr. na enem od ministrstev pred meseci zalotili državno uradnico, ženo funkcionarja ene od političnih strank, ki je na nedelovni dan v nedeljo veselo kopirala pomebne dokumente). Civilna iniciativa razmišlja o volitvah in kapitalu, ki bo omogočil kupiti volitve (na ta način in v to smer je nekoč na TV že razmišljal eden od naših političnih lideijev). Civilna iniciativa pripisuje
J'J
zaupajo današnjim političnim ustanova^ ji (prjjatelj, ki se ima za anarhista, mi je pre1; Jn dnevi dejal, da manj zaupajo, kot so nel$ 'n!
JER: SPLAV V DR(Z)AV0!
zaupali edini stranki ZKS, ki je ljudem vsA ,la< omogočila delo in zagotavljala zavidljivo ven socialne varnosti), še posebej malo Pa.aL zaupajo strankam, kar je izvrstna priložnost hi in ugoden trenutek za ponudbo ekstremistične# ;tii modela politike z Vodjo na čelu. Ijucge so dejans^ >ra vznemirjeni zaradi divjih privatizacij, pr^lop velikih razlik v premoženju in plačah, ki Sc be se pojavile v zadnjih letih. Gospodarska Kr1' )ra za, nezaposlenost in socialne napetosti s® ep, ugoden teren za V° ja litično demagogijo za morebitnega čjjo«. Itd., itd.
Skratka, razuntf (n|
nost?) in ki ponovno predlaga, tako kot že dvakrat v zadnjih treh letih, koncept preureditve slovenske politične scene. Gre za skoraj identičen koncept, ki smo ga lahko zasledili v dveh primerih pisanja te ilegalne organizacije v preteklosti, in identičen koncept, ki smo ga lahko zasledili v nekaterih nastopih t.i. slovenske desnice in v posameznih potezah enega dela vladajoče koalicije (TAM,
Videm in še kaj). Ponekod spominia na nekdanii Demos
—	-- TJ “   — ~ — — J
ki pa v tem pisaiiju in obnašanju ni več znotraj sebe diferencirana in pluralna tvorba, ampak homogena fronta, pripravljena na naskok. Naskok na kaj, na koga? Po odločitvi civilne iniciative so tisti, ki so si najbolj prizadevali za samostojno Slovenijo in ki so ustanavljali prve neoko-munistične stranke, potisnjeni v isti koš z »udbomafijo« - ki je po vsem videzu zelo popularen, vendar nejasen koncept. Skratka, poznavalci izvora krinke za gospodarski kriminal in korupcijo »novih demokratičnih sil«, ki se skriva za imenom udbomafija, trdijo, da civilna iniciativa poskuša z vso moqjo izničiti državotvorno politiko, saj poziva k spopadu v vladi, v parlamentu, v medijih, med strankami, politiki, gospodarstveniki... Ta ilegalna skupina je na neki način odvisna od tega spopada. Če pride do spopada, bo dejansko zaživela.
Malo vešč spremljevalec slovenskega političnega življenja lahko kaj hitro ugotovi, da ta “demokratična ilegalna skupi-
“Zatoje prav šokantno, kako malo državotvornega posluha izkazujejo veliki deklarativni državotvorci. Gotovo se še spomnite, kako je bivši premier prve vlade, potem ko je padel, apeliral na mednarodne politične in finančne kroge, naj se v Slovenijo ne financira, ker je prišlo do levega udara. Sicer paje nekaj podobnega dokazal tudi pred dnevi ob razpravi o zunanjepolitični strategiji naše države, ko je v parlamentu branil skozi kritiko »Bele knjige« prej italijanske naciszalns inisrsss kot slovenske.”
vanje te nadloge v sKV. venskem političneH1 'Ja in nasploh življenji “K ki se imenuje civifc8 ‘2 iniciativa, ima lahKc 7 eno od razlag v teiftVl da če je mirovništvOi e& libertarnost itd. cilj kritičnih intelektualceViK služi disidentom zgolj Kot sredstvo. In s tet1 lahko razložimo, zakaj so nekateri v čaS3 en partijskega enoumja bili zapriseženi borc' lei za sekularno in pluralno državo, avtonoiff brj no šolstvo itd., danes pa so čez noč postal*e|j, zagovorniki avtoritarne državne paradiž' ipj me. Spisek libertarnih vrednot je zanje vecWj
pomenil samo in zgolj opozicijsko držo d<* S0| prejšnjega avtoritarnega režima; bilje zg0^
sredstvo, ne cilj. In zato s(m)o se nekoč lahK°V
drenjali v istih prostorih vsi, ki jim avtor*'
tarnost prejšnjega režima ni bila po godu Ti zlati časi navidezno univerzalno liberal'
ad:
id klici
na” deluje tako, da se pretolče do zvočnih,
udbomafiji, da bo navsezadnje hotela narediti čistko v svojih vrstah tako, da bo na koncu ostal en sam zmagovalec. Torej civilna iniciativa razmišlja o boju za oblast tako, da na koncu ostane Voclja.
Kljub temu, da gre za ilegalno skupino, ki se pač ne more sprijazniti s proceduro dialoga, konfrontacijo in iskanjem rešitev po demokratični poti, v svojih nastopihjasno imenuje fronte spopada v slovenski politiki. Ta se deli na civilno iniciativo in udbomafijo, in sicer tako, da prav vsi, ki ne pritrjujejo prvi, avtomatično spadajo v drugo. Nekateri ciniki znajo povedati, daje na tej osnovi nastala tudi iniciativa po večinskem volilnem sistemu. Če pustimo ugibanje o avtorstvu in članstvu te skupine, ki kot rečeno ne bi bilo težavno, pa je jasno, da ne gre za skupino izobražencev, ampak za skupino skrajnežev, ki skuša politično izkoristiti dejansko nezadovoljstvo ljudi.
Kajti dejstvo je, da Slovenci izredno malo
ne Slovenije so očitno definitivno mimo.
Zatorej se ne sprašujmo in ne čudimO; zakaj je bil nekdanji obrambni civilni ir*' nister, ki sije nekoč prizadeval za civiir*c obrambno ministrstvo, na večini vojaški** -vaj uniformiram, vrhovni poveljnik pa vedr1* ,et v civilni obleki. Podoba iz teh vojaških val [M je zgolj poenostavljena vizualizacija zg°' ” raj povedanega, kot stripovska adaptacij3 teorije. In ko smo že pri vrhovnem povelj' niku, ki je postal standardni inventar d' vilne iniciative. Kakor koli že ga ocenjuje^0 in kolikor koli distance gojimo, je bil ved' no reprezentant liberalnih silnic znotraj tiste partije, katere prepričani člani so bil*, spočetka (nekateri pa vse do njenega kon^ ca) očitno tudi avtorji civilne iniciative, h1 to tudi tisti, ki se še danes vedno radi pohvalile* »da so vedno prepričani«. Torej, sklep Je sam po sebi jasen. Če drži, da naj bi	I
mafijo predstavljali prejšnji politični .. spodarski mogočniki, mora po tej logistik1 i to isto veljati tudi za civilno iniciativo. Sl'|| cer Slovenci te nanizanke, ki traja že tr* leta, ne bi vsak večer gledali preko TV ekran3 ali naslednji dan prebirali v ekskluzivne^1^
dnevnem časopisju.
Suita”
Če pričakuješ, da ne boš prišel v Evropo, potem ne boš prišel v Evropo, če pričakuješ, da boš prišel v Evropo, boš prišel v Evropo. Če pričakuješ, da si boš v Evropi lahko kupoval nepremičnine, potem si boš v Evro-
pokupili nepremičnine v Sloveniji, potem bodo Evropejci pokupili nepremičnine v Sloveniji. Če pričakuješ, da boš ti prišel v Evropo, potem lahko pričakuješ, da bodo nekateri drugi evropski narodi prišli v Evropo, recimo Romuni, Bolgari, Makedonci, Albanci. Ker misliš pozitivno, ti je jasno, da si bodo vsi ti lahko v Evropi kupovali nepremičnine, in ker bo Slovenija Evropa in ker je ravno na sredi prometnih poti proti Evropi, je jasno, kakšna bo čez nekaj desetletij: eno samo mesto (barakarsko naselje), raztreseno med avtocestami in parkirišči.
V Slovenjji ni mogoče pozitivno misliti o prihodnosti Slovencev, ker na področju kulture spremembe še niso pokazale nobenega posebnega napredka. To, da zdaj lahko pišeš, kar ti pade na pamet, prej pa ni bilo čisto tako, ti sicer olajša delo, vendar kaj ti to pomaga, ko se tržna vrednost napisanega nič ne spremeni. Danes so ljudje pač manj pripravljeni verjeti. Če so sploh kaj pripravljeni verjeti.
Zvenelo bo staromodno: ni nobenega Simona Gregorčiča, ki bi povedal slovenskemu ljudstvu, kako naj doživlja italijansko zunanjo politiko. Ni nobenega Ivana Cankarja, ki bi slovenskemu narodu prikazoval temne in marj temne plati kapitalistov, vaških bogatašev, veleposestnikov in špekulantov. Pisatelji, pa kaj pisatelji! celo novinarji so prerevni, da bi zna-
Franček Rudolf:
Praktični fundamentalizem
Misliti pozitivno
li poročati o dekadenci, zavratni pokvarjenosti, luksuzu in neuničljivi hudobnosti višjih razredov. In pri tem še kaj prepričljivega in srce parajočega o bedi delovnega ljudstva.
Če so veliki zaokroženi narodi s po petdeset do sedemdeset milijoni pripadnikov varni pred vdorom sosedrjih, enako velikih in podobno premožnih narodov, potem ni rečeno, da ne bi katerikoli narod, ne samo velik, celo kakšen prav majhen, pokupil ves teritorij nekega malega narodiča na nekem križišču.
Marsikaj bi znal prenesti, ampak v Trstu ali Celovcu pa ne bi živel: kar je pa preveč, je pa preveč. Tudi če bi se sprijaznil s tem, da sem manjšina, nikoli da sem
ne bi pristal na to, _______
maruvrednejša manjšina. To je tako, če hoče veliki narod biti
narod gospodarjev, potem mora najti kakšnega manjšega, daje ta majhni alfcelo zelo majhni zadovoljen z vlogo hlapcev.
Slovenska zunanja politika bi morala biti zasnovana na literarnih delih kakšnega novega Cankarja. Vendar, pred tem bi morali najti kulturnega ministra (in vlado, ki bi ga ne samo zelo, ampak nadvse ljubila), da bi finansiral nastajanje nesmrtnih umetniških upodobitev, potem pa tudi adaptacije le-teh za široke množice in razširjanje
umetniških vizij med te široke množice. Kaj neki ti naj v politične namene koristi umetnost, ki ni prežela širokih množic?
Že kultura Evrope se umika pred ameriškimi rešitvami. Preveč jezikov in premalo zanimivih televizijskih serjj. Amerika prinaša pragmatizem in prinaša ameriške male ljudi, prijazne, vendar za evropske razmere hudo čudne. Kaj si Evropa misli sama o sebi? In če si že Evropa ni sposobna ničesar posebnega misliti sama o sebi, ne se potem zgražati, če si nič posebnega ne misli o svojih pridruženih in celo še ne pridruženih članicah. Vedno znova se bomo morali spomniti na tisti drobec resnice, ki se vseeno skriva v blebetanju Petra Handkeja: namreč, da Evropejci res ne vejo, tej naj si mislijo o dogajanjih na Balkanu, da res ne vejo, kje se skrivajo usodna nasprotja.
Tisti hip, ko slovenski zunanji minister prebere govor, poln trivialnega krščanskega aktivizma, pridigarstva in voluntarizma, vidimo, da pač še nismo imeli zunanjega ministra, ki bi vedel, kaj naj si Slovenci mislijo o sebi. Nič čudnega: tudi. kulturnega ministra, ki bil kaj bolj poučen o tej temi, nismo imeli. Imamo pa šolskega ministra, ki razmišlja, daje potrebno otrokom
nekaj vere in etike in da je povsem jasno, kdo jim to lahko dobavi, in zdravstvenega ministra, ki meni, daje potrebno v državi, kot je Slovenija, tiste, ki so študirali in ki delajo nekaj znanstvenega in intelektualnega, primerno plačati.
Ni res! Ce narod kot narod nima koncepta (niti toliko, kot gaje Slovencem do leta 1918 napisal Ivan Cankar), potem se bo pač težko šel narodno življenje in narodno državo.
In če narod nima niti Speran-sa, niti za kanček teroristov, potem se bo težko branil.
Tudi je jasno, da Avstrijci ne potrebujejo posebnih revolucij: če je potreben kakšen premik naprej, ga bodo že preizkusili večji Nemci. Tudi Italija si lahko privošči nekaj zaostajanja za Evropo: zakaj pa ne? Konzer-vativizem budi nostalgijo in olajšuje turistično trženje. Italiji ni potrebno hiteti z liberalizacijo in z vrtoglavim razvojem: Slovenija pa je v popolnoma drugačnem položaju kot Avstrija in Italija.
Še huje je pa s Hrvaško: najpomembnejše, celo najusodnejše za Srbijoje, daje Hrvaška odrezana od avstrijske in italijanske meje: in ta želja seje Srbiji izpolnila. Hrvaška je druga v obroču držav nečlanic, nabranih okoli Evrope. To pa pomeni, da je morebiti pravzaprav na istem kot Ukrajina.
Možnost je, da Slovenijo, to nepotrebno državo, razdelita Italija in Avstrija na dve polovici. Druga možnost: da se Hrvaška in Slovenija združita. In tretja možnost: da Slovenija priključi del Italije in del Avstrije (ker ti dve državi tako ali tako nista veliko vredni in bi bilo najbolje, da razpadeta) in postane multikulturalna Karantanija,
točno tisto, kar v Bosni ni uspelo: nekaj takega kot Združene države Amerike. Ah nekaj takega kot Istanbul. Topilni lonec.
Če pomislimo na katero od teh treh možnosti, se nam vse zdijo tvegane, neprijetne in neuresničljive. Mogoče take tudi so: če jih jemljemo dobesedno. Če že Zoran Thaler, zunanji minister, hoče izrekati neizpodbitne resnice, pa recimo tudi mi kakšno: Dunaj je sestavljen iz potomcev Slovakov, Čehov, Slovencev in kvečjemu enakega števila potomcev Nemcev in Italijanov. Ovira je edino jezik. Veliko vprašanje paje, kateri od jezikov ima kaj dosti možnosti v Evropi prihodnosti: ne bi se bal samo za slovenščino, tudi francoščina in nemščina ne obetata samo ob sebi umevne prihodnosti.
Ni dovolj, da imaš delo: potrebuješ tudi dovolj denarja, da se pripelješ v službo. Torej: dovolj veliko in pravočasno izplačano plačo. Ni dovolj, da imaš delo: če družba ni gradila stanovanj, bodo lastniki obstoječih tržili svojo lastnino in nobena plača ne bo zadostovala za najemnino. In končno; ni dovolj, da imaš delo, plačo, stanovanje, če bodo cene zdravstvenih storitev tako dobre in tako drage, da jih bodo lahko plačah samo tujci. Ah vsaj: samo nekateri sloji.
V razvitih državah ti nič ne pomaga, da bi si vsak dan lahko kupil trideset kilogramov krom-pirja: ker ga ne moreš peči nataknjenega na palico v parku.
Zunanji minister - upam, da bo na to mesto prišel kdo, ki bo vsaj nekoliko razumel evropsko folkloro, in da ne bo zsms-jevski in ne krščanski trivia-lec - bo moral razložiti, kako si predstavlja Slovenijo v Evropi
in ali bodo Slovenci dovolj de
f5;r
'A(
bro oblečeni, da jih bodo prf vi Evropejci puščah tudi v boP četrti, recimo tiste ob morju j, A ob jezerih. Katere jezike bod5^ morah znati Slovenci, da bod®, “ smeli delati? Končno bi tu^
• ,1 Saš
danes bilo potrebno razum®';
odgovor na vprašanje: če W j,-Evropska unija nekoč razširjen8 ^
na trideset držav in tako preklet® ■ bogata, kateri bodo pa tisti od; ),ai evropski narodi, tisti narod|f uo
dežel “tahipšene”-članic, ki®8 bodo takrat tihotapih preko m®)' j* *] Obrambni minister je min1'bg
ster za kulturo toliko, kolik®11^~ katera je tista država, ki se baj8 ^
potrebuje takšnega zunanje# ministra, da bo sploh kdo opa21«
hoče braniti.
Na Balkanu seje vse začel®
pri pisateljih: nacionalizmi f|| razpadanje države, vojna - <*8
^r
*Ra
bi se pa začela še po vrsti pl’8’ novljena dejavnost kulturne#' a g obrambnega in zunanjega m:' nistra - tega pa ne moremo i® h ne moremo dočakati.
Iz tega sledi, da od pohtike i
!e:ni
t*:?s
mogoče veliko pričakovati: n^J inj.
manj pa velikih umetnin, ki j" navajale ljudi (in jih prepriča*8
obenem, ker drugače tudi pi^8 ^
ni mogoče), da mishjo pozitK' no. 0 jeziku. Časopisih. TeleV*' ^ , ziji. Pravljicah za lahko noč. <3®'*'- 1 spodarstvu Bankah. Tujih im,e' sticijah. Šolstvu. Zidavi cest i*1 stanovanj. Otroških doklada^
In davkih. In pozitivno o drža'*' nem zboru in vladi in poziffl. no o vsakem ministru poseb® in o tistih, ki jim pišejo govor®
In pozitivno o plačah in sit' dikatih in stavkah in zdravstv11 in šolstvu in o pomladi ih ženskah, moških, otrocih. . (Op.: Se malo pozitivnih m1 ^|-p|
g
V|G
S
biE
sinic
°Rlh
sli in se bom razjokal. Kakš# užitek je biti ciničen in destruK tivenl)
w.
niila
N
S
'tniš
H0Vc
!llisii
'■ Pa učitelji?
ni odbor Sindikata de-~.v Vz8ojni, izobraževalni H i;„!,0Vain' dejavnosti Slo-' (VIR) je na sestankn 2. ^Podlagi ugotovitve, da S^lja p|* ^ na Področju ure-
SlO'
eD1
iK«
efl1 isi1 , .rol |e.
id’..
S'«
ino
A
> Kar je ze storila s •Ilir- ■
sK« id IS« tfi'
S«( pff
lit Vd
)r lm sistemom za sodnike, i avil osnutek sprememb ^Polnitev kolektivne po-za dejavnost vzgoje in , ®Zevanja, s katerim naj .j npvn° vzpostavila raz-3 n' so veljala pred spre-ami plač zaposlenih v
isa|VU' Kot-ie izvršni odbor
i'Uv sporočilu za javnost, ,ne Pristaja na dodatno za-Janje plač zaposlenih v , v1 'n izobraževanju, ki so
»>b£end zad~njinii spre-
y. <,Ini naj nižje v pnme-dejavnostmi v°'>odarstvu.
6 ,e vlada ne bo iskala če-
tah re*iiev 23 celotni plačni ,3 bo sindikat tudi za za-
, ne v dejavnosti vzgoje in ei®Zevanja terjal izvzetje 1	zakona o razme-
,?5 in uveljavitev enakih d« s J?c; bot veljajo za poslan-goj-nike in kot bodo veljali ^vnike,« sporoča VIR. ifi' ,.v °rek se je sestal tudi e ."ni odbor Sindikata vz-’ ^braževanja in znanosti Jnije (SVIZ). Zavoljo šte-Protestov iz svojih okolij Akli llzvze|uanj a nekaterih P 1 ^ (npr. sodnikov in zdra-P(iIb°V 'z enotnega plačnega ^a javnih služb bo vz-
Pri intenzivnih kolek-tii .Pogajanjih z resornimi stri in z vlado, »pripra-Paje tudi na radikalnejše, /n°sti očitno odmevnejše
vnosti«.
D. K.
VEC HRENA KOT SUNKE
Kadar kakšna pogajanja potekajo za tesno zaprtimi vrati, se povpraševanje po kakršnihkoli informacijah praviloma skokovito poveča. Tako je bilo, na primer, tudi prejšnji četrtek (28. 3.), ko se je uprava tržiškega Peka pri svojem glavnem upniku (Gorenjska banka Kranj) dogovarjala, kako naj se SKB banka vpiše kot drugi hipotekarni upnik, da bi dosegli umik njenih akceptnih nalogov, s tem pa tudi deblokado Pekovega žiro računa in - izplačilo plač. Ker pa je v javnost »izza zaprtih vrat« po kapljicah pricurljalo toliko različnih (dez)informacij, da Pekovi delavci niso več vedeli, kaj je res in kaj ne, naslednjega dne (29. 3.) ob šestih zjutraj v obratu šivalnice niso hoteli pognati svojih strojev!
»To sicer ni bil klasičen štrajk, temveč predvsem potreba delavcev po informacijah iz prve roke. Ko sta jim predsednik uprave Andrej Ferčej in član uprave Bojan Mandič predstavila problematiko Peka in usnjarskoprede-lovalne industrije nasploh, zraven pa pribila, da bodo plače najkasneje do 4. aprila, so pognali stroje in začeli delati,« nam je zaplet pojasnil Anton Rozman, predsednik svobodnega sindikata v Peku, zraven pa dodal: »Če pa plač v četrtek ne bo, je stavkovni odbor, sestavljen iz predstavnikov obeh sindikatov (ZSSSs 1.850 in KNSS s približno 100 člani, op. a.), napovedal stavko za torek, 9. aprila.«
Če bi se Peku zgodilo najhujše, bi po Rozmanovih besedah občina Tržič postala svetovni prvak v brezposelnosti, saj bi bilo na cesti kar 72 odstotkov njenega aktivnega prebivalstva. »O tem, kaj bi bilo potem, raje ne razmišljam,« zagrenjeno pri-
poveduje. »Že sedaj je v Tržiču mnogo plač, ki ne sežejo prek 30 tisočakov. In če sta v Peku zaposlena oba, jima to ne zagotavlja niti minimuma za preživetje. Takih je pa nekaj sto. Zato se za zidovi tržiških stanovanj že sedaj dogajajo prave male tragedije.« Ža veliko noč bo marsikje na mizi več hrena kot pa šunke...
Anton Rozman
Velika večina delavcev Peka je ta teden na kolektivnem dopustu, ki je bil zaradi »menjave sezone« planiran z letnim delovnim koledarjem. Na delo se bodo vrnili v torek. In če ne bo plač...
Z županom o Peku
Ob nastalem gospodarskem in finančnem položaju v sistemu Peko je bil na pobudo predsednika sindikata Peko 'IVbovlje Janeza Gorjanca sklican nujen sestanek pri županu občineTrbovlje. Na njem je vodstvo PekaTržič predstavilo zasnove sanacijskega programa in aktivnosti, ki so potrebne, da ne bi prišlo do najhujšega - to je do radikalnega zmanjševanja zaposlenih oz. zapiranja celih obratov, kar bi za Trbovlje pomenilo pravo katastrofo, saj bi se že tako velika brezposelnost povečala za nadaljnjih 5 odstotkov.
Predstavniki Sindikata delavcev tekstilne in usnjarskoprede-lovalne industrije Slovenije ter Območne organizacije ZSSS Zasavje so predstavili aktivnosti, ki jih je potrebno čimprej opraviti, da se razmere v sistemu Peko finančno stabilizirajo. Pri tem pričakujejo pomoč in podporo ustreznih ministrstev, vlade in poslancev v parlamentu.
C. U.
I


Posavje
V Silexu mračnjaštvo zgodnjega kapitalizma
Delavke in delavci Silexa na Blanci (v večini so kajpak ženske) zaradi nerednih izplačil osebnih dohodkov in neizplačane razlike regresa stavkajo že dobra dva tedna.
Podjetje je od svojega nastanka prešlo iz rok Stillesa v last Elana, nazadnje pa pristalo v naročju delniške družbe Silex. V tem času seje izmenjalo že osem direktorjev, ki so si takorekoč podajali kljuke, ne da bi delavce o tem prej obvestili. Večinska lastnika podjetja sta Tesnila Trebnje p. o. in Tesnila Inženiring v stečaju, pet odstotkov lastnine pa je zasebne. V lanskem letuje podjetje dobilo 25 milijonov nemških mark za sanacijo, vendar so v tovarno dobili le nekaj starih strojev; ostanek denaija je izginil neznano kam...
Letos se je položaj zaostril: ker so zaposleni plačo za januar dobili šele v začetku marca, za februar pa še ne, so začeli stavkati. Direktor podjetja Janez Peperko jim je pojasnil, da plačila ne more zagotoviti, ker še ne ve, ali bo ostal v podjetju ali ne. Tako 52 zaposlenih (prej 90) živi v negotovosti, kaj jim bo prinesel naslednji dan. Pa si želijo le zagotovitev normalnih pogojev dela, redno izplačevanje osebnih dohodkov ter regresa za malico in dopust, ki jim pripadata...
Nemogoči so tudi delovni pogoji. Hrup in prah negativno vplivata na sluh in vid, kar že opažajo delavke, ki so tam dlje časa zaposlene. V tovarni so kar naprej izpostavljene prepihu in fnrazu; zaščitnih sredstev ne dobivajo redno, če se pa pritožijo, jim grozijo z odpustom, čeprav vedo, da nove delovne sile ne bodo dobili...
Med delom prihaja tudi do telesnih poškodb, za katere pa morajo največkrat poskrbeti kar sami - med malico ali v prostem času. Njihov delovni čas ni vnaprej določen; vodje jim izmeno določijo 15 minut pred koncem dela! Njihovi delovni pogoji so nekako primerljivi z mračnjaštvom zgodnjega kapitalizma, ko so delavce priganjali kot živino, za njihova zdravje in plačilo pa jim ni bilo mar. Težko je verjeti tudi temu primeru: če je šla delavka (ali delavec) več kot dvakrat na stranišče, ji (mu) je izmenovodja odbil celo delovno uro! Nič čudnega torej, če so se zaradi takih in podobnih razmer zaposleni uprli.
Kakšen bo epilog stavke, lahko za zdaj samo ugibamo. Petindvajsetega marca je zasedala skupščina, na kateri so predlagali postopek za prisilno poravnavo, na sodišče pa je po tem prišel predlog enega od upnikov za uvedbo stečaja.
Stavka pa medtem še kar traja...	_
IS
Sa sindikalnega turizma
borzno sporočilo številka 13
)6hr ^ASINDIKALNEGATURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova4, sprejema aJ avpn0stih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira I nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, am , 9'h možnosti.
3 al' telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 10- .nas telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-rf n ris- Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure.
U^ITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
~ Počitniški hišici v UKANCU - za 6 oseb - tri spalnice, kuhinja, d>l^Pnia0ba' ^0Pa'n'ca’ 150 od iezera- Cena 80 DEM. Termini do
m -,r^A SLATINA - privatna hiša, kuhinja, tri dvoposteljne sobe, n» 9 Za 4 ose^e 50 DEM, za 6 oseb SODEM, turistična taksa ni
^	JELOVICA - dvo- in triposteljne sobe, polpenzion 44
/ti!'do 1 a<^°za P°lni Penzion 12 DEM. Popusti: otroci do 2 let gratis, jtolrio ^ let 3°0/,° P°Pusta- Zelo ugodni pogoji za seminarsko delo. s„ 5rarnrna obnovljeni del hotela omogoča bogat sprostitveni in rekreacijski % jLa *a nai2ahtevnejše goste.
fpE^^rsonjera. 65 DEM dnevno - posamezni termini.
°‘ ^7|arsonjera za 4 osebe, cena 52 DEM dnevno - termini v aprilu, f 'Em A G0RA “ garsonjere za 4 osebe, cena dnevnega najema
ne!nLtJICA-hotel zaca.40 oseb, dvoposteljne sobe.možnostuporabe 1,,'hm kabineta, polpenzion 3.950 SIT, možnost za šolo v naravi.
’0 -ali * ■ A GORA - PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-
jo "Nj joK
hali I, uhjha ~ reNZiUN sai uhn - nao )ezerc ))| tRj s,lriposteljne sobe, TWC, polpenzion 39 DEM.
Pnr'ITKIl6u'C LJlOir^tr ~r4 A C	or»r
j^Vske TOPLICE - bungalov za 4 osebe, enotedenski paketi
& 15~ POČITNIŠKE HIŠICE od 4 do 5 oseb, cena od 65 do 85
tfkPhevno.
v ^ uti
^	TOPLICE - zasebna hiša, 2-, 3- in 4-posteljne sobe.
ni SIT V z zaitrkom 1 SIT, polpenzion 2.600 SIT, polni penzion
tftevDsl^nadan
|5!
t 4 v KA - DV0 AU ŠTIRIPOSTELJNI APARTMAJI - spalnica, P' spalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 70 DEM.
■ , ainirU*A - počitniška hiša za 5 oseb, kuhinja z jedilnico, dve spalnici, ^ lV*wa ■ 500 m od ŠPORT hotela. Dnevni najem 110 DEM.
P’ 8qG'garsonjera, dnevni najem 60 DEM, ali apartma za 5 oseb
~ PLANICA- počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenzion: )V|Qfip°lnega penziona pa 41 DEM. lg^“AD - trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb,
|JSKE TOPLICE - apartma za 4 osebe : kuhinja , spalnica,
cena
v a|nica o
!i » ,^ena 65 DEM na dan.
” inia o ČESNICA - privatna hiša, 4 dvoposteljne sobe, TWC, n' 3 il3 ofa13^8	naoseh0. apartmajiza4osebe 115 DEM.Možnosi
d PLANINA - počitniški dom - triposteljne sobe in bungalov phrnerno za taborniške skupine, šolo v naravi. Polni penzion

JA
ifiliŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
^ hovr •!? ^‘ce v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih toplicah, > Ptujskih toplicah, Rogli, Krvavcu, Kaninu, Bohinju al . Kl Gori za vsa obdobja.
2.	Lastnike počitniških domov v slovenskem Primorju ali v hrvaški Istri, ki bi dali objekte v najem, vabimo, naj nam posredujejo ponudbe za leto 1996. Možnost sovlaganja pri ureditvi objektov za sezono.
Informacija sindikalnim zaupnikom ATRIS bo v času dopustov v juliju in avgustu razpolagal z vrsto počitniških zmogljivosti. Pokličite nas in poslali vam bomo katalog. Člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije imajo v objektih na poreški rivieri 5% popust.
B. DOPUST11996 - POLETJE 1996
OD 22.06. DO 05.09.
1.	BARBARIČA PRI PULI - enosobno stanovanje, najem 7 dni, 65 do 75 DEM dnevno.
2.	PIRAN - dvo- ali štiriposteljni apartmaji. Cena najema 65 do 95 DEM na dan.
3.	POKLJUKA - dvo- ali štiriposteljni apartmaji. Cena najema 52 do 75 DEM na dan.
4.	FIESA -tri- ali štiriposteljne sobe, tuš,VVC.Polpenzion 52 DEM na dan, otroci do 12. leta imajo 30 % popust.
5.	MORAVSKE TOPLICE - dvo- ali triposteljne sobe s tušem, wc-jem, možnost uporabe kuhinje. Cena 1.500 SIT na osebo, polpenzion 2.700 SIT, polni 3.200 SIT.
6.	LOVRAN - privatna vila - tri-a li štiriposteljne sobe (možnost prehrane). 85 DO 110 DEM za apartma.
7.	UMAG - hotel ISTRA - 7 dni, najem 414 DEM
- apartmaji POLINEZIJA za 5 oseb - 7 dni, najem 850 DEM.
8.	NOVIGRAD - hotel MAESTRAL - 7 dni, polpenzion 455 DEM.
9.	MATERADA POREČ - počitniške hišice s tremi ali štirimi ležišči, sanitarije po kamping sistemu. Polni penzion 43 DEM, polpenzion 32 DEM, otroci do 12. leta imajo 30% popust.
10.	POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 500 DEM
-	hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 463 DEM
-	hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 561 DEM
-	hotel NEPTUN - 7 dni, polpenzion 463 DEM
-	hotel DIAMANT - 7 dni, polpenzion 456 DEM
-	hotel GALEB - 7 dni, polpenzion 370 DEM
-	apartmaji LANTERNA za 3 osebe 98 DEM, za 4 osebe 110 DEM
-	apartmaji LUNA za 3 osebe 104 DEM, za 4 osebe 116 DEM
-	apartmaji DIAMANT za 2-4 osebe 115 DEM, za 4-6 oseb 135 DEM. Za člane ZSSS so cene 5% nižje.
11.	HVAR - hotel PALAČE - polpenzion, za 7 dni 434 DEM
-	hotel ANFORA - polpenzion, za 7 dni 434 DEM.
12.	BRAČ - privatni apartmaji za 2 osebi 493 DEM, za 4 osebe 747 DEM, za 6 oseb 921 DEM.
12. KORČULA - hotel LIBURNIA - polpenzion 455 DEM
-	hotel MARKO POLO - polpenzion 375 DEM
-	apartmaji BON REPOŠ za 2 osebi 530 DEM, za 4 osebe 630 DEM, za 6 oseb 805 DEM.
Turistična taksa je 2,10 DEM za odrasle osebe na dan.
C. SINDIKALNI IZLETI
Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih.
1. ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH
v Cerovcu. Idealno za 45 oseb.
2.	KOČEVSKA REKA - Borovec -Trava - prijazen izlet na nekdaj zaprto območje. Program oblikujemo poželji skupine. Neokrnjena okolica omogoča posebne programe za sindikalne skupine - pikniki in družabna srečanja, lovcem, ribičem, športnikom-kajakašem, rafting. Posebej priporočamo obisk gostišča Travljansko v idilični vasici Trava. Ponudba domačih kulinaričnih dobrot.
3.	KOČEVJE - MOTEL JEZERO - 7 apartmajev, restavraciji za po 25 oseb, primerno za slavnostne dogodke in zabavo.
4.	DOLINA SOČE - ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega.Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program. Cena 1 700 tolarjev.
5.	GOSTIŠČE - CORONE - Dolenjci pri ADLEŠIČIH, prava belokranjska kulinarična ponudba. Ugodno za enodnevni sindikalni izlet.
6.	KORZIKA - vikend na Korziki - avtobus, luksuzna ladja. Odhodi 5., 12., 19. in 26. aprila. Cena 490 DEM.
7.	PORTUGALSKA - štiri ali petdnevno potovanje z ogledi - avionski prevoz iz Trsta. Cena 990 DEM.
8.	ŠPANIJA - 4 dni Barcelona ali Madrid. Poseben popust za skupine.
D.	ORGANIZACIJA SEMINARJEV
Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo
eno- ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona
4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena.
E.	SEJMI
1.	BASEL -WORLD-DIDAC - novosti s področja izobraževanja od 8. do 11. maja - enodnevni ali štiridnevni ogled. Cena 495 oz. 435 DEM.
2.	BOLOGNA - COSMOPROF - sejem lepote, kozmetike - od 26. do 29. aprila. Cena dvodnevnega ogleda 139 DEM.
3.	HANNOVER - industrijski sejem - od 22. do 24. aprila. Robotika, logistika, površinske obdelave materiala, livski in kovaški izdelki, okolje, inženiringi, inovacije. Cena tridnevnega ogleda je od 998 do 1390 DEM, odvisno od kategorije namestitve.
F.	NAJEM ALI NAKUP POČITNIŠKE ENOTE
1.	Kupimo garsonjero v Kranjski gori - ČIČARE.
2.	Kupimo počitniško naselje v hrvatski Istri z cca. 350 ležišči.
3.	Prodamo počitniško stanovanje v Termah Zreče.
G.	REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC
H.	VELIKA POTOVANJA
1.	AVSTRALIJA in NOVA ZELANDIJA - petnajstdnevno potovanje z vsakodnevnimi ogledi prečudovite narave. Odhodi v marcu in aprilu. Cena 4980 do 5400 DEM.
2.	NEW YORK - šestdnevni ogled mestnih znamenitosti in za doplačilo VVashingtona, West Pointa, Niagarskih slapov itd. Cena 1.499 DEM.
3.	ŠRILAN KA- desetdnevni obisk čudovite dežele, za skupine cena 2.300 DEM.
G. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA
Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa.
1.	maj • 1. maj • 1. maj
1.	Apartmaji v Strunjanu - za 2,3 ali 4 osebe, 7 dni - 210 DEM/osebo.
2.	Poreč - hotel Tamaris - 3 do 8 dni - polpenzion v dvoposteljni sobi - 39 DEM/osebo na dan. Člani ZSSS imajo 5% popust.
3.	Bohinj - počitniška hiša za 6 oseb - cena 80 DEM/dan.
4.	Rabac - karavana mlajših - 5 polpenzionov 13.900 tolarjev.
5.	Barbariga - enosobno stanovanje - 52 DEM dnevno.
6.	Val Thorens - Kompasov klub - najem apartmaja za 4,5 ali 6 oseb za 7 dni. Cena 520 DEM za osebo.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJkOb potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom zaže rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le zaže v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite.
Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača. Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.	Metod Zalar, direktor borze
Delodajalci želijo zmanjšati nadzor zaposlenih nad poslovnimi določitvami
NOV NASKOK NA ZAKON 0 SOUPRAVLJANJU
Sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij slej ko prej bode v nos delodajalce in njihove predstavnike v Združenju delodajalcev - menedžerje. Zakon o soupravljanju so poskusili spremeniti in zmanjšati pravice delavcev, zapisane v njem, že lani, torej preden se je začel uresničevati.Takrat neuspeli poskus pa, kot kaže, ne bo zadnji, kajti menedžerji se ne morejo sprijazniti s tem, da bi jim predstavniki zaposlenih gledali pod prste ali celo dajali soglasje k njihovim poslovnim odločitvam. Po tistem, kar smo slišali, sodimo, da so v pripravi drastične omejitve pravic zaposlenih na področju sodelovanja v upravljanju gospodarskih družb. Nekateri menedžerji pa bi zakon najraje odpravili.
Nedavno tega so o tem govorili tudi na upravnem odboru Združenja delodajalcev. Razpravo je sprožil Branko Pavlin, predsedujoči Združenja družb za upravljanje, ko je gosta na seji ministra za delo, dom in družinoToneta Ropa vprašal, ali bomo kmalu doživeli spremembe ali ukinitev zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju gospodarskih družb. Vprašanje je podprl s podatkom, da imajo uprave podjetij, s katerimi se srečujejo, vedno več pripomb in da hočejo zakon spremeniti.
Miran Goslar, predsednik Združenja delodajalcev, je dodal, daje združenje spremembo zakona predlagalo že lani, in sicer zato, ker je zakon nesmiseln. Notranji lastniki so namreč v organih soupravljanja dvakrat prisotni, enkrat kot delničarji in drugič kot zaposleni. Kot »krivca« za to, da zakon ni prodrl, je razglasil vlado, ki da ni dovolj odločno nastopila s predlogom
sprememb v parlamentu. Menda se je vnaprej zbala, da zakon ne bo sprejet zaradi sestave državnega zbora. Povedal je še, da trenutno ni možnosti za uveljavitev sprememb tega zakona, čeprav da »je napadan z vseh strani«, in s tem namignil, da utegne biti novi parlament bolj dovzeten za predloge lastnikov podjetij.
MinisterTone Rop je bil kratek. »Zakon o soupravljanju je eden tistih, o posledicah katerih smo pospešeno začeli delati analize,« je dejal. »Ta zakon je zelo občutljiv in bo o njem potrebna razprava v različnih krogih, tako pri delodajalcih kot zaposlenih. Pogledali pa bomo, kaj pomenijo njegova določila in na kakšen način se uresničujejo skozi organe soupravljanja. Primerjali bomo tudi tuje rešitve.«
Od omenjene trojice smo skušali dobiti širše izjave. Tone Rop je odgovoril, da trenutno ne bi razšiijal izjave, ki jo je dal na Združenju delodajalcev. Miran Goslar nam je odvrnil, da se Združenje delodajalcev trenutno ne ubada s tem vprašanjem, ker sodi, da letos za spremembe zakona ni možnosti. Potrdil pa je, da so spremembe nujne.
Branko Pavlin je bil zgovornejši. Družbe za upravljanje bi bile zadovoljne s takšno spremembo zakona, ki bi omogočala strokovni, ne samoupravni nadzor nad poslovanjem, je poudaril in dodal: »Za nas je najbolj sporno določilo o sestavi nadzornih svetov. Ne samo, da ni jasne ločnice med velikimi in malimi podjetji, zakon določa, naj imajo velika podjetja v nadzornem svetu najmanj polovico članov iz vrst zaposlenih, mala pa najmanj tretjino. Huje je, da tolikšno število zaposlenih v organu, ki naj bi bil
predvsem strokoven nadzornik poslovnih odločitev, ovira delo vodstva in uprave gospodarskih družb, lahko pa jih tudi blokira. Ker se zaposleni v nadzornem svetu pojavljajo kot zaposleni in kot lastniki kapitala, pri glasovanju pre-
kot strateški partnerji želijo strokovne nadzorne svete. Tako sestavljeni nadzorni sveti, kot so pri nas, bodo morda odganjali tuj kapital. Absurdno je na primer, daje med delovnim časom direktor nadrejen zaposlenim članom nadzornega
ukinitvi zakona, češ da bi bili zadovoljni z ustreznimi spremembami. V prehodnem času so družbe za upravljanje pripravljene tolerirati članstvo sindikata v svetih delavcev in v nadzornih svetih, ker pač za zdaj še ni dovolj jasnega spoznanja,
Mnenje nemškega kapitalista
Srečanje z Volkerjem Kronsederjem, solastnikom tovarne polnilnih linij Krones v Neutraublingu pri Regensburgu v Nemčiji in predsednikom njene uprave, smo izkoristili za vprašanja pravemu kapitalistu in delodajalcu (ne takemu, kot so naši menedžerji, ki so zgolj predstavniki še nedoločenih lastnikov). Najbolj nas je zanimalo, kaj lastniki v Nemčji menijo o soupravljanju, o potrebnosti in koristnosti ali nekoristnosti svetov delavcev.
Podatki o podjetju povedo: daje Krones delniška družba v večinski lasti družine Kronseder z letnim prometom skoraj milijarde sedemsto milijonov mark; daje 54 odstotkov delnic je navadnih, z nižjim donosom, vendar s pravico odločanja in te so v družinski lasti, preostale, prednostne pa so na borzi; da ima 5500 zaposlenih v Nemčiji in še 2500 v nekaj podjetjih in predstavništvih po svetu. Svet delavcev v osrednjem podjetju v Neutraublingu ima 23 članov in 5 od njih je profesionalcev. Na vprašanje, ali se mu kot delodajalcu in lastniku soupravljanje zdi korismo ali ne, je odvrnil: »Izkušnje so nas naučile, da sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetja ni slabo. Mislim, da imamo od tega korist v večji prizadevnosti zaposlenih, poleg tega pa uprava podjetja ni neposredno obremenjena z vsemi mogočimi zahtevami in problemi zaposlenih. Vsa ta vprašanja prestrezajo organi soupravljanja, sveti delavcev najprej, in jih tudi primemo kategorizirajo. Presodijo namreč, katera vprašanja in zahteve je treba nasloviti neposredno na organe upravljanja, katera pa je mogoče razrešiti na ustreznih nižjih ravneh. Menim, da ta sistem ustreza tudi zaposlenim, saj se trudimo kar največ zadev razrešiti znotraj podjetja in dogovorno. Tako ljudje ne izgubljajo časa za iskanje pravice po uradih.«
Na vprašanje, kako bi kot lastnik podjetja reagiral na zamisel, da bi iz članstva v nadzornem svetu izločili sindikate in tudi namesto zaposlenih v podjetju vanj imenovali nevtralne strokovnjake, je odgovoril takole: »To se mi ne zdi potrebno. Zdi se mi celo pravilno, da so v nadzornem svetu tudi predstavniki zaposlenih in sindikatov, saj je treba nekatere poteze sprejemati soglasno. Na poslovne odločitve pa nadzorni svet tako ne more vplivati. Poleg tega si lahko vsaka stran, delodajalska ali delojemalska, najame toliko nevtralnih strokovnjakov pri obravnavi posameznih vprašanj, kolikor sijih želi. Vem, da sindikati to vseskozi počno. To pa nam samo olajša zbliževanje stališč. Konec koncev imamo vsi isto željo: rast podjetja in uspešno poslovanje.«
Volker Kronseder
B. R.
vladajo in jaz temu pravim nadaljevanje samoupravljanja. V družbah za upravljanje hočemo, da so nadzorni sveti sestavljeni iz čimvečjega števila nevtralnih strokovnjakov, ki niso obremenjeni z lastništvom, tudi zato, ker tudi tujci
sveta' popoldne, na seji sveta, pa so člani nadzornega sveta nadrejeni direktorju, saj ga prav oni postavljajo. Takšna sprememba lahko hudo zaplete odnose v podjetjih...«
Pavlin je omilil tisti del svojega vprašanja Ropu, kjer sprašuje o
da naj sindikat ne bi nadziral poslovanja.
Jasno je torej, da bomo najkasneje v prihodnjem letu dočakali nov predlog za spremembo zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju gospodarskih družb. V tem
prispevku smo omenili samo ntf pomembnejšo zahtevo po spfe membi zakona, jih je pa kajpak ve* tako kot jih je bilo lani, ko sopJe dlagatelji sprememb hoteli zniža1 raven soupravljalskih pravic, pre povedati sindikalnim zaupnik011 članstvo v svetu delavcev in p0 slabšati pogoje za delovanje svt ta delavcev. Državni svet v sedafl sestavi je lani razumel razlog0 argumente sindikatov, ki so nastff pili proti spremembam zakona,11 zavrnil nadaljnjo obravnavo pre’ dloga sprememb. Ali bo novi do' zetnejši za argumente predstaf nikov domačega kapitala ali ^ izkušnje iz tujine, kjer je iz pral1' se nastala zamisel o participati'" nem menedžmentu, katerega poja vna oblika je tudi sodelovanje lavcev pri upravljanju oziroma^ lavska participacija? Mato Gostiš dvome razrešuje v članku »Dil6' me o dvojni vlogi delavskih pr6' dstavnikov v organih podjetja«' 14. številki DE. Takole rezirnir1 na koncu svojega prispevka: Pte' dstavniki delavcev v organih p0 djetja zastopajo samo interese poslenih, pri sprejemanju odločit«' znotraj organa pa morajo upošteva6 tudi interese kapitalske strani j? se z njimi usklajevati. Predstavni)? kapitalske strani v teh organi'1 zastopajo le svoje interese, up0' števati pa morajo tudi intere^ zaposlenih, zaradi česar je ne n?' zadnje sistem delavske participacij6 uveden in brez česar bi bil pop06 noma brez sleherne notranje logik6' Tako imenovano dvojno vlogo P’ v tem sistemu odigravajo dvopar'
titno sestavljeni organi in ne P°! samezni predstavniki delavske 011
kapitalske strani.
Boris Rugd
Zadnji teden v marcu je bila na študijskem obisku pri zvezi nemških sindikatov DGB šestčlanska študijska skupina ZSSS. Gostila jih je sindikalna fundacija Hans Bbck-ler, katere glavna naloga je razvijanje delavskega soupravljanja in katere mednarodni oddelek je pripravil in plačal obisk slovenski sindikalni skupini. V njej so bili vodja Milan Utroša, Matjan Ferčec, sekretar ROS gozdarstva, Milan Fujs iz Telekoma, Branko Medija iz ETI Izlake, Aleksander Marič iz Nafte Lendave in podpisani. Namen obiska je bil iz prakse nemških kolegov v posameznih podjetjih pobrati kak koristen, uporaben prijem in metodo dela pri uveljavljanju sistema soupravljanja pri nas. Razloga, da se je sindikalna študijska skupina napotila ravno v Nemčijo in ne na primer v Francijo, Italijo ali celo Ameriko, sta vsaj dva. Prvič, sistem soupravljanja so najbolj razvili in razširili prav Nemci, in drugič, tvorci našega zakona o sodelovanju delavcev v upravljanju gospodarskih
Študijska skupina ZSS pri soupravljalcih v Nemčiji
KAKO RAZVITI PARTNERSTVO V SOUPRAVLJANJU
družb so se najbolj zgledovali prav pri nemških rešitvah. Da seje študijska pot po nemških podjetjih po strokovni plati izplačala, so na koncu zatrdili vsi njeni udeleženci.
Morda bi kazalo omeniti tudi tretji vzrok: sindikati so opazili, da slovenski in nemški menedžerji vse tesneje sodelujejo, ne samo po poslovni plati, delavci pa ne. Zato je bil namen slovenske »delegacije« tudi vzpostaviti neposredne stike med sveti delavcev in nadzornimi sveti z obeh strani.
V petih dnevih, od katerih je bil prvi v celoti porabljen za potovanje
od Ljubljane do Diisseldorfa, je skupina slovenskih sindikalistov, predstavnikov svetov delavcev in nadzornih svetov, obiskala sindikalno fundacijo Hans Bbckler v Diis-seldorfu, nemški Telekom v Bonnu, podjetje Bayer AG v Leverkusnu, se pogovarjala z Arturjem Honvedlom, vodjo okrožja IG Metal Miinchen, inWalterjem Mayerjem, pooblaščencem IG Metal za Regensburg. V Regensburgu so se slovenski sindikalisti pogovaijali s predstavniki organov soupravljanja v tovarni BMW in podjetju Krones ter se udeležili skupščine zastop-
Študijska skupina Zveze svobodnih sindikatov pred nemškim Telekomom v Bonnu. Od leve proti desni: Boris Rugelj, Marjan Ferčec, Branko Medija, Milan Fujs, gostitelj Peter Scherrer iz fundacije Hans Bbckler, Milan Utroša in Aleksander Marič.
SPLOSNA PLOVBA USPESNO DRŽAVNO PODJETJE
Kaže, daje izmed velikih podjetij, ki so zašla v poslovno krizo in jim je vlada sklenila že predlani pomagati s posebnimi zakonsko urejenimi pogoji poslovanja, za železarnami na dobri poti iz težav tudi Splošna plovba iz Portoroža. Tako sta pred dnevi zatrdila predsednik nadzornega sveta podjetja Andrej Grahor in direktor podjetjaAldo Krejačič. Grahor je dejal, daje bilo poslovanje Splošne plovbe v lanskem letu precej boljše od pričakovanj, vse pa kaže, da bodo letos poslovni rezultati podobni.
Septembra lani je vlada potrdila sanacijski program podjetja, kije že dve leti poprej prešlo v last države, s katerim seje odločila za nadaljnji obstoj podjetja, čeprav je imela na izbiro tudi stečaj. Izračuni uprave podjetja so takrat kazali, da bi starih dolgov razbremenjeno podjetje lahko v naslednjih štirih letih saniralo položaj in se tudi še razvijalo, saj bi bilo sposobno dosedanje ladje počasi zamenjati z mlajšimi, čeprav ne novimi. Kot smo zvedeli na tiskovni konferenci pred nekaj dnevi, so se
lani takorekoč vse bistvene točke sanacijskega programa uresničile. Koncern je poslovno leto zaključil pozitivno, odplačal je dobrih 30 milijonov dolarjev posojilnih obveznosti, zaradi ugodne konjunkture pa je povečal kapital družbe po tržni vrednosti na 38 milijonov dolarjev. Po sanacijskem programu naj bi kapital koncerna ob koncu lanskega leta po knjigovodski vrednosti znašal 2,7 milijona dolarjev (v resnici je znašal 2,1 milijona dolarjev), po tržni vrednosti pa dobrih 29 milijonov dolarjev. V minulih dveh letih, ko seje pripravljal zakon o sanaciji Splošne plovbe, je koncern odplačal že 62 milijonov dolarjev posojilnih obveznosti. Za 47 milijonov dolarjev je bilo odplačanih glavnih hipotekarnih kreditov in za enako vsoto se je povečalo premoženje lastnika, se pravi države.
Zaradi doslej uspešnega poslovanja si bo Splošna plovba v kratkem lahko privoščila prvega izmed načrtovanih nakupov: nabavila bo skoraj novo ladjo, ki naj bi v naslednjih letih pri-
našala povprečno po pol milijona dolarjev čistega dobička letno. Žal tudi pri Splošni plovbi ni šlo brez »človeškega davka«. Tega so v največji meri plačali zaposleni v kopenski upravi, kjer seje v zadnjih letih število zaposlenih manjšalo skoraj skladno z zmanjševanjem obsega poslov. Sanacijski program naj bi število za-
poslenih v tem delu koncerna oklestil še za 35 odstotkov. Če pa bi se
v bodoče pri sanaciji kaj zataknilo, bo kajpak tudi zadnje kleščenje števila zaposlenih še premajhno. Toda v koncernu so prepričani, daje poslovanje v kakšnem letu lahko malo slabše, v povprečju pa naj bi se sanacijski program uresničeval po načrtu.
Direktor Splošne plovbe Aldo Krejačič je prepričan, daje država napravila dober posel, ko seje odločila za sanacijo in prevzem dolga Splošne plovbe in ne za stečaj edinega slovenskega ladjarskega podjetja. Glede na dogovor o prevzemu dela jugoslovanskih dolgov naj bi prevzela samo 18 odstotkov teh dolgov, ne glede na to, kje so bili ustvarjeni. Torej naj bi po Krejačiču država prevzela samo 18 odstotkov dolga Splošne plovbe, dobila pa je neprimerno več vredno in tudi zdravo podjetje, ki bo po štirih letih sanacije prinašalo lep dobiček.
B. R.
nikov izpostave uprave IG Metal Regensburg.
Tema pogovorov je bila vseskozi ista: kakšna je organizacija soupravljanja v posameznih podjetjih in kakšne so metode dela sindikatov, da bi prek dela svetov podjetij in nadzornih svetov ne le zagotovili pravice zaposlenih, ki jim jih daje zakon o soupravljanju, pač pa tvorno sodelovali pri ustvarjanju boljših socialnih in delovnih razmer.
Pogovori so bili povsod zelo konkretni, zahajali so v podrobnosti, v primeijave rešitev v nemški in naši praksi, in čeprav obeh sistemov ni mogoče neposredno primerjati ali prenašati, seje našlo marsikaj, kar bi se dalo uporabiti tudi pri nas. Zato so člani slovenske študijske skupine na vljudnostna vprašanja gostiteljev, ali so z obiskom zadovoljni, povsem iskreno odgovarjali pritrdilno. In nemara je najbolj dragocena splošna izkušnja ta, da so naši sindikalisti spoznali, da nemški kolegi ne branijo samo z zakonom določenih pravic, pač pa vse sile, tudi finančne, usmerjajo v to, da bi bili enakovreden partner delodajalcem in državi pri oblikovanju delovnih pogojev in pri življenjskih razmerah.
Vodja skupine Milan Utroša je potem, ko je uredil prve vtise s potovanja, takole ocenil študijsko pot: »Obisk je plod dobrega sodelovanja med fundacijo Hans Bbckler in zvezo svobodnih sindikatov, saj smo na področju soupravljanja že prej sodelovali, bomo pa tudi v prihodnje. Tokratni obisk ocenjujem zelo dobro, saj so člani naše študijske skupine, ki v svojih podjetjih delujejo v praksi, imeli priložnost spoznati metode delovanja svetov delavcev in nadzornih svetov v nemških podjetjih. To je bilo dragoceno zaradi tega, ker v naši praksi zasledimo precej problemov, ki nam in delo-
dajalcem povzročajo veliko težav. Vidimo, daje zakon o soupravljanju eno, njegovo uresničevanje, delovanje svetov delavcev in nadzornih svetov ter oblikovanje partnerskega odnosa pa drugo. Iz bogatih nemških izkušenj je zato moč potegniti kaj koristnega tudi za našo
rabo. Prav zato, ker pri tem obisk1 ni šlo za proučevanje nemški1 modela soupravljanja, pač pa ^ proučevanje strategije delovanja.J: bil ta obisk zelo koristen. Zato tu01 naši dogovori za vnaprej vsebuj0)1 predvsem prenašanje izkušenj.«.
Boris Rug1^
dr. Adam Pvrg
OBVEŠČEVALNE SLUŽBE

... Delo odlikuje skrb za nadaljnjo $ ditev države in njene suverenosti^ želja po oblikovanju visokoprofesffl9, ne obveščevalne službe. Avtor spo* tuje dosežke tujine, ki pa jih po ^ potrebnem ne favorizira. Je nasp^ nik mehaničnega prenašanja tuf izkušenj v naše razmere. Išče in ntif kompromis med množico tujih rešit# in slovensko prakso. Ves čas sev veda dejavnikov, ki determinirajo s* vensko stvarnost.
... Delo je rezultat vestnega, ^ črtnega, sistematičnega ter te# retičnega in znanstveno zaokrožen ga proučevanja. Predstavlja soliof prispevek ne samo stroki, temveč tu# sodobni politološki znanosti.	.
...V pravem času je prišlo vjavflO* ustrezno znanstveno delo, ki poPr vlja mučen občutek kvazi poznaval degradiranih in večinoma deplas^
nih razprav v javnosti o problemu & ganiziranja in delovanja obveščevaH*
dr. Andrej An$
služb pri nas.
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) izvod(ov) knjige avtorja dr. Adama Purga OBVEŠČEVALNE SLUŽBE (a J j0"
SIT + 5% prometni davek). Naročeno pošljite na naslov:..
Ime in priimek podpisnika:.
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju.
Podpis naročnika:
Naročeno, dne:..
4. aprila 1996
J Profesionalni člani sveta delavcev
Število profesionalnih članov sveta delavcev je z vidika delodajalcev eno najbolj spornih določil zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU). Poglejmo, kaj pravi določba, ki ji nekateri pripisujejo celo to, da lahko ogrozi ekonomski obstoj podjetij oziroma povzroči stečaje.
Gre za določbo 64. člena ZSDU, ki pravi: “V družbi s 50 do 300delavci se določi število članov sveta delavcev, ki opravljajo svojo funkcijo s polovičnim delovnim časom, in sicer:
-	v družbi s 50 do 100 delavci - en član,
-	v družbi s 100 do 300 delavci - dva člana. V družbi z večjim številom delavcev se določi število članov sveta
delavcev, ki opravljajo svojo funkcijo poklicno, in sicer:
Piše: mag. Mato Gostiša
-	v družbi s 300 do 600 delavci - en član,
-	v družbi s 600 do 1000 delavci - dva člana,
-	na vsakih dodatnih 600 zaposlenih pa še po en član.
Poklicni član sveta delavcev je upravičen do plače, ki ne sme biti nižja od plače, ki jo je.prejemal pred izvolitvijo za člana sveta delavcev, ali do plače, ki jo prejemajo zaposleni v družbi z enako izobrazbo, če je ta zanj ugodnejša. Plača poklicnega člana sveta delavcev se valorizira z rastjo ostalih plač v družbi.«
Treba je priznati, da zakonodajalec, ki seje očitno zavedal,
kako težko se bodo sveti delavcev uveljavljali v praksi, v tem pogledu res ni pretirano skoparil pri zagotavljanju enega izmed temeljnih pogojev za njihovo zares učinkovito delovanje. Vendar pa se zdijo trditve, da bo tovrstna »širokogrudnost« zakonodajalca povzročila kar množične stečaje, klub vsemu močno pretirane in očitno tempirane na čim večjo blokado delovanja sistema delavske participacije v praksi. Prav strašenje s stečaji je namreč v tem smislu silno priročno.
Podjetja, ki bi jih utegnila ekonomsko potopiti prav (pol)pro-fesionalizacija nekaterih članov sveta delavcev v skladu z zakonom, so vsekakor že zdavnaj zrela za stečaj iz povsem drugih razlogov. Če bi se glede vseh poslovnih stroškov varčevalo tako, kot skušajo sedaj nekateri varčevati prav pri izdatkih za delovanje sistema delavske participacije, pa o nevarnosti kakih stečajev v teh podjetjih vetjetno sploh ne bi bilo potrebno razmišljati.
Predstavniška vloga delavskega člana nadzornega sveta
J!iše: dr. Zvonka Šarman
Pri nas modela participativne organizacije še nimamo in tudi ne lastnih raziskav delovanja delavskih predstavnikov. Zato je gotovo zanimivo in koristno vedeti, na kakšen način največkrat izpolnjuje svojo predstavniško vlogo predstavnik delavcev v nemških delniških družbah. Tam predstavnik delavcev:
- predvsem svet delavcev in svojo sindikalno organizacijo, pa tudi druge nosilce soodločanja in sodelovanja, stalno oskrbuje z vsemi infor-^cijami o delovanju nadzornega sveta, razen če gre za poslovno skri-
vnost;
-	pred sestankom nadzornega sveta pridobi stališča in mnenja, vseh udeiežencev soupravljalske strukture kot tudi raznih strokovnih sveto-Valcev (notranjih in zunanjih), in sicer o vsaki točki dnevnega reda;
, - na seji nadzornega sveta, v diskusiji in s pomočjo svojih komunikacijskih ^pogajalskih sposobnosti, vnaša v bodoče plane in usmeritve čimveč tonalnih elementov, ki so v interesu zaposlenih;
-	s svojimi nastopi na seji in zahtevo, naj se njegova stališča vnesejo v zapisnik, zavrača odločitve, za katere meni, da v njih niso v zadostni Njeri zagotovljeni interesi zaposlenih ali pa da so bile sprejete na nepra-vilen način (npr. nezadostno dokumentirane in/ali utemeljene, že oblikovan sklep ozkega kroga predlagateljev, nezadostna možnost za pripravo na sPrejem odločitve...);
. ' celoten potek seje nadzornega sveta in proces odločanja ocenjuje z Vldika delavskih interesov (pa tudi taktiko in obnašanje drugih članov
sveta ipd.) ter vse svoje ugotovitve posreduje v diskusijo vsem drugim udeležencem v soupravljalski strukturi.
Z izvajanjem predstavniške vloge delavski član nadzornega sveta izpolnjuje svoje »poslanstvo« zastopanja in predstavljanja delavcev. Iz tega izhaja:
-	da bi morali vsi zaposleni dobro poznati svoje predstavnike v nadzornem svetu, in sicer tako njihove osebnostne in strokovne kvalifikacije kot tudi njihova stališča in njihovo »držo« v procesu odločanja nadzornega sveta;
-	daje predvsem svet delavcev tisti organ, s katerim morajo biti delavski predstavniki najtesneje povezani, in listi, ki opravlja stalen nadzor nad njihovim delovanjem in obnašanjem v nadzornem svetu. Glavni kriterij za njihovo držo oziroma obnašanje pa bi morala biti stopnja uresničenosti pravic in sprejetih aktivnosti sveta delavcev na vseh tistih področjih, ki so v pristojnosti nadzornega sveta.
Svetovni nazor, delavskega predstavnika in njegov sistem vrednot pa bi lahko označili kot temeljni predpogoj in predpostavko za njegovo izbiro v nadzorni svet. Nad tem bi se morali temeljito zamisliti in o tem obširno spregovoriti.
Kaj so to...
m* m	•* m m	v m m
Participacijski nacuv
Po določbi 2. člena ZSDU delavci sodelujejo (participirajo) pri upravljanju podjetja na naslednje načine:
-	s pravico do pobude in s pravico do odgovora na to pobudo,
-	,v pravico do obveščenosti,
-	s pravico dajanja mnenj in predlogov ter s pravico do odgovora nanje,
, -zmožnostjo ali obveznostjo skupnih posvetovanj z delodajalcem,
-	s pravico soodločanja,
-	s pravico zadržanja odločitev delodajalca.
V tej določbi pa ni omenjen eden najpomembnejših participa-cijskih načinov, ki je bit v besedilo zakona vnesen šele v zadnji fazi zakonodajnega postopka, to je »sodelovanje delavcev v organih družbe«, kamor sodita pravici delavcev do sodelovanja njihovih predstavnikov v nadzornem svetu (najmanj ena tretjina) in v upravi družbe (delavski direktor).
»Vprašanja - odgovori«
Če ste sindikalni zaupnik, član novoizvoljenega sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu, delavski direktor ali drug aktivni udeleženec procesa delavske participacije v podjetju, ste pri opravljanju
SVoiih fiinkrii znpntnvn Žp naleteli na .številna vnrašania. ki iih 7aknn ne reciiie. nraksa na mimo niih ne
demokracijo »Studio participatis« vam bodo z ažurnimi odgovori v tej rubriki radi priskočili na pomoč, Ksna vprašanja pošljite na naslov: STUDIO PARTICIPATIS, Bavdkova ul.50,64000 Kranj, ali na uredništvo Delavske enotnosti, Dalmatinova 4, Ljubljana, telefon 061 313 942.
• Odpoklic člana sveta delavcev Vprašanje:
Čeprav je od začetka delovanja sveta delavcev v našem podjetju šinilo šele dobrega pol leta, pa se le k razlogov, ki jih ne bi posebej °jnenjali, za enega izmed izvoljenih clanov že izkazalo, da za to funkcijo a°solutno ni primeren. Na seji 10 Radikala podjetja je bila zato že aana pobuda, naj ga ga sindikat 0(lpokliče. Kako naj to izvedemo? Odgovor:
Predvsemje treba opozoriti, da £lana sveta delavcev ne more odpoklicati sindikat, ker je bil izvoljen vseh delavcev. Zato lahko sin-^kat le poda pisno zahtevo za njego-y° razrešitev, če gre za člana, ki ga ■le tudi sam kandidiral oziroma v °kviru kandidacijskega postopka Predlagal za izvolitev v svet dela-Veev. Postopek za odpoklic se lahko žačne tudi na podlagi pisne zahte-^ najmanj 10 odstotkov vseh dedcev z aktivno volilno pravico v Podjetju. V tem primem morajo biti Zahtevi priloženi podpisi teh deia-
V zahtevi se navedejo razlogi za odpoklic, pošlje pa se volilni ko-tntsiji. Volilna komisija lahko zahte-v° za odpoklic zavrne le iz razlo-kakršne zakon predvideva za ‘ayrnitev kandidature v okviru olilnega postopka. Če zahteva za Odpoklic ni utemeljeno zavrnjena, o njej izvede glasovanje, za ka-®rega se smiselno uporabljajo pra-ua o volitvah članov sveta delavcev.
Član sveta delavcev je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina vseh delavcev z aktivno volilno pravico.
II. Delavski sveti, »delavski sveti« in sveti delavcev Vprašanje:
Naše podjetje se je že leta 1991 preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini na podlagi takrat veljavnega zakona o gospodarskih družbah, kar pomeni, da je bil delavski svet kot osrednji organ upravljanja in sa-
moupravljanja že takrat ukinjen. Upravljalsko funkcijo sta prevzela skupščina in upravni odbor, medtem ko nekakšen novo izvoljeni »dela\’ski svet« ni imel več praktično nobenih pristojnosti za odločanje o poslovanju podjetja. Ali bi kazalo sedaj ta »delavski svet« še pred iztekom njegovega mandata preoblikovati v svet delavcev po ZSDU?
Odgovor:
Nekatera podjetja v družbeni, zasebni ali mešani lastnini so bila že pred uveljavitvijo zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS, št.
30/93) organizirana kot gospodarske družbe po prej veljavnem (»Markovičevem«) zakonu o podjetjih in so imela oblikovane tudi posebne »delavske svete« na podlagi tega zakona. Teh organov pa ne smemo zamenjevati z delavskimi sveti kot organi upravljanja v čistih družbenih podjetjih. V gospodarskih družbah na podlagi prej veljavnega zakona o podjetjih (,d. d., d. o. o., d. n. o., k. o.) so funkcijo organov upravljanja opravljali upravni odbori, tako imenovani delavski sveti pa so imeli le status nekakšnih delavskih predstavništev, podobno kot sveti delavcev po sedaj veljavnem ZSDU. Zato je ZSDU v prehodnih določbah (109. člen) tudi določil, da takšni »delavski sveti« od dneva pričetka veljavnosti ZSDU dobijo vse pristojnosti sedanjih svetov delavcev.
V zvezi z obravnavanimi »delavskimi sveti« se postavlja vprašanje, ali naj nadaljujejo svoje delo kot sveti delavcev do izteka predvidenega mandata ali pa naj se čimprej »samolikvidirajo« in razpišejo volitve za novi svet delavcev na podlagi določil ZSDU.
Menimo, da sta pravnoformal-no sprejemljivi obe alternativi, odločitev za eno ali drugo bo odvisna predvsem od ocene dosedanjega del a tega organa, ki jo bo moral pripraviti predvsem sindikat v podjetju, če sta sestava in dosedanje delo takšnega »delavskega sveta« primerna, verjetno ne bo smiselno razpisovati predčasnih volitev za novi svet delavcev, in obratno.
Odgovore pripravil: mag. Mato Gostiša
Podatki n avtorjih: Mato Gostiša, diplomirani pravnik m magister organizacijskih ved, s. p.. Študijski center za industrijsko demokracijo “Studio participatis” (izobraževanje, svetovanje, založništvo); Ivan Kejžar, doktor pedagoški h ved, profesor za komunikacijsko področje na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju; Zvonka Sarman, doktorica ekonomije, direktorica IROS- inštituta za razvijanje organizacijskih sistemov iz Ljubljane
Razprava kot komunikacijska spretnost v delavskem soupravljanju
Pri uresničevanju vloge delavskih predstavništev ni pomembno le, KDO IN KAKŠEN je član, ki to vlogo izvaja, temveč je pogosto odločilno, KAKO jo odigra. Med vrsto načinov komuniciranja, ki pridejo v poštev pri uresničevanju normativnega položaja in izvajanju vloge delavskih predstavnikov, je razprava.
Razprava je ena temeljnih oblik demokratičnega obravnavanja skupnih soupravljalskih problemov, predvsem pa način usklajevanja stališč in iskanje skupnih rešitev. Javno razpravljanje na zborih, na svetih delavcev, v nadzornih svetih je nepogrešljiva oblika družbenega delovanja; v njih delavci oziroma predstavniki delavcev obravnavajo posamezna, za njihov interes in položaj posebej aktualna vprašanja. Skupni cilji vseh razprav na sestankih so brez dvoma:
-	vplivanje na prisotne glede njihovega ravnanja in delovanja pod vplivom sprejetih informacij;
-	ustvarjanje mnenja v skupini, pri čemer eni sprejmejo ideje, drugi jim nasprotujejo in jih zavračajo, nekateri pa se opredeljujejo za povsem tretja stališča;
-	oblikovanje pa tudi spreminjanje stališč, kar pomeni, daje mogoče nevtralne udeležence pridobiti za idejo ali pa jih zaradi slabe razlage izgubiti.
Kaj pomeni to v praksi? Zaradi tehtne, argumentirane in prodorne razprave predstavnika delavcev v nadzornem svetu se lahko spremeni poslovno-strateška odločitev, ko se razpravlja o pomembnih zadevah. Z diskusijo lahko v odločilnih situacijah usmerimo dejavnost iz ene v drugo smer, pridobimo člane za idejo, o kateri preje niso hoteli niti slišati, preprečimo ali pospešimo ustvarjanje enotnosti, kooperativnosti in podobno.
Razprava je v bistvu dialog, ki omogoča sočasno sodelovanje večjega števila udeležencev. Uspešna razprava mora biti dobro organizirana. Zato je potrebna vnaprejšnja priprava. Predvsem moramo vedeti, kaj želimo z njo doseči, kakšne cilje ji bomo zadali, kako se bomo vanjo vključili. Če sem jaz tisti, ki bo vodil sestanek, moram narediti načrt poteka in usmerjanja razprave. Večinoma bo sistematično organizirana razprava - sestanek potekal po naslednjih fazah:
-	napoved teme,
-	opredelitev namena,
-	uvodna pojasnila v razpravo,
-	sprožanje uvodnega vprašanja v razpravo,
-	diskusija - razprava,
-oblikovanje razprave v sprejete rešitve,
-	zaključevanje - formuliranje dogovorov in sklepov.
Da bi zagotovili uspešno razpravo, je treba temeljito pripraviti uvod v razpravo, to je informacjo, s katero dajemo osnovo za aktivno sodelovanje v diskusiji. V uvodni informaciji opredelimo vprašanja in probleme za razpravo, nakažemo smeri reševanja, dejstva in razloge ter usmerimo zaporedje razpravljanja. Uvod ne sme biti predolg, vendar pa tolikšen, da razvname začetek diskusije.
Pri vodenju razprave ima pomembno vlogo vodja razprave (predsednik zbora, predsednik sveta). Ta mora demokratično voditi diskusijo tako, da zagotovi enakopravno sodelovanje vsem udeležencem. Za ta namen mora spodbujati sodelovanje vseh prisotnih, tudi tistih, ki se sami ne priglašajo k razpravi. Po potrebi mora tudi dušiti pretirano razpravljanje posameznih »poklicnih« diskutantov. Sam ne sme zavirati diskusije z avtokratskim obnašanjem, žaljenjem ali demotiviranjem udeležencev razprave. Usmerjati mora diskusijo, motivirati diskutante za sodelovanje in sproti oblikovati vmesne zaključke. Razpravo vodi in usmeija z vprašanji, kijih zastavlja skupini. Ta so lahko: splošna ali indirektna, neposredna ali direktna, posredna, povratna, nevtralna itd. Z njimi sproža, usmerja, po potrebi pa tudi omejuje in prekinja diskusijo.
Kot udeleženci se v razpravo lahko vključujemo z več vidikov. Želimo ovreči predlagane zamisli in rešitve; z drugimi stališči in dejstvi podkrepimo predlagane alternative, k večinskim stališčem damo opozorilo tudi o drugačnih stališčih, predlagamo novo in utemeljeno rešitev.
Naš prispevek v razpravi bo bolj urejen in prepričljiv, če ga bomo vnaprej domislili. Gre za miselne vzgibe in razmišljanja, ki iščejo in izberejo primerno snov za diskusijo. Do invencije snovi pridemo lahko na različne načine: z branjem poslovnih poročil, na podlagi znanih in spoznanih dejstev, z lastnim doživetjem in delovanjem, iz opaženih podatkov in dejstev v lastni praksi, s poslušanjem pobud drugih razpravijaicev ipd. Z zbiranjem gradiva si jasno uredimo svoje misli in postavimo “rdečo nit”, po kateri bomo svoje predloge in stališča obrazložili in utemeljili. Seveda so to le oporne točke za prosto govorjeno razpravo. Stremeti moramo k temu, da bo naš prispevek k diskusiji kratek, jasen in-argumentiran. Razumljivo je in upoštevati moramo, da imajo tudi drugi svoja stališča in poglede. Pripravljeni moramo biti na usklajevanje mnenj in strpno iskanje soglasno sprejetih rešitev.
Pri vključevanju v razpravo ne zadostuje vedeti, kaj bi bilo treba reči, temveč moramo paziti tudi, kako to dobro povedati. Pri oglašanju je treba paziti na moč, višino in barvo glasu glede na prostor in okoliščine, v katerih diskusija poteka. Paziti moramo tudi na izgovorjavo, poudarjanje, na začetek, premore, konec govora. Vedeti je treba, na koga se obračamo: kakšna so njihova stališčao zadevnem vprašanju, kakšne so njihove izkušnje, so za ali proti obravnavanim vprašanjem.Truditi se moramo dobro izražati, prenesti misli na druge, dobro predstaviti naše predloge in stališča.Treba je premisliti, kaj je treba povedati in česa ne smemo narediti, da ne bomo škodovali skupnemu cilju razprave.
V diskusiji se moramo obvladati, četudi
v razpravah na sejah, sestankih in zborih kaže našo osebno kulturo in razvitost kulture medosebnih odnosov v delavskem soupravljanju.
smo razburjeni. Nasprotna gledanja spodbijamo z dejstvi in ne z žaljivim izražanjem. Kultura našega izražanja
nSBfek To stran pripravlja IjVjjj)) Delavska enotnost v sodelovanju s \\vm Studiom
participatis.

Dolgotrajna brezposelnost lahko pri človeku pusti posledice. Po daljšem neuspešnem iskanju zaposlitve se začetni optimizem spremeni v pesimizem in nato v apatijo.
V takem stanju imajo brezposelni vse manj možnosti, da si najdejo zaposlitev, Republiški zavod za zaposlovanje pa ima na voljo premalo metod, ki bi bile primerne za dolgotrajno brezposelne. Nekatere evropske države so razvile vrsto programov, namenjenih predvsem dolgotrajno brezposelnim. Ena najbolj učinkovitih metod so klubi za iskanje zaposlitve, ki so v zadnjem času zaživeli tudi pri nas. V Sloveniji ta hip deluje 12 takšnih klubov, od tega trije v Ljubljani.
Klub za iskanje zaposlitve KADIŠ na Gerbičevi 101
V
KOVAČNICE ZAPOSLOVANJA
Kot je povedal Peter Miklič, direktor ljubljandke območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje, je vodenje klubov za iskanje zaposlitve v Ljubljani v zasebnih rokah, program zanje pa je pripravil Republiški zavod za zaposlovanje po vzorcu razvitih držav. Za uresničevanje programa so uspodobili vodje klubov po vsej Sloveniji. Zaenkrat so klubi pri zunanjih izvajalcih, to so KADIŠ (Gerbičeva 101), LELJA (Štefanova 9)in TIČ (Eipprova 19). Razpisni pogoj za vodenje klubov je bil, da se podjetja ukvarjajo s kadrovskim izobraževanjem.
V Ljubljani so takšni klubi del rednega dela območne enote Re-
Andreja Sever: »Klubi pomagajo graditi most med delodajalci in iskalci zaposlitve.«
bili zaposlitev. Sliši o usodah, ki so tudi hujše od njegove, čuti, da ga skupina razume in podpira pri njegovem iskanju. Prvih štirinajst dni iskalce usposabljajo po programu, ki zajema poglobitev v lastna znanja in delovne izkušnje, nato pa sledi oblikovanje enega ali več zaposlitvenih ciljev in aktivno iskanje ustrezne zaposlitve. Iskalci zaposlitve obiskujejo klub do zaposlitve oziroma največ 12 tednov. »Vključitev v klub mi je pomagala, da sem tudi jaz prilezla iz brezna, v katerega sem se ob izgubljanju samozavesti čedalje bolj poglabljala,« je povedala brezposelna Mirjana.
Marija Frančeškin
Manj dela za ženske, mlade in starejše
Po zadnjih podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo ob koncu februarja v Sloveniji 123.689 brezposelnih. Brezposelnost počasi upada že tretji mesec zapored, vendar je še vedno višja, kot je bila v lanskem februarju. Stopnja brezposelnosti je bila februarja 14,5 odstotka.V zadnjem letu seje med brezposelnimi najbolj povečal delež starejših od 40 let, žensk, iskalčev zaposlitev s prvo in drugo stopnjo izobrazbe in tistih, ki iščejo delo prvič.
takšnih klubov Andreja Sever, ki na ljubljanski območni enoti zavoda za zaposlovanje skrbi za to dejavnost. In kako poteka delo v takšnem klubu? V njem gre za dejavnost, pri kateri si brezposelni pod vodstvom mentorja štiri ure dnevno iščejo zaposlitev. To je prostor, v katerega zahajajo aktivni iskalci, ki se želijo izobra-
publiškega zavoda za zaposlovanje od druge polovice oktobra lani. Do marca letos so v klube vključili 126 brezposelnih, zaposlitev pa je uspelo najti 68-im izmed njih. Med temi 126 člani jih je bilo kar dve tretjini s peto stopnjo izobrazbe, preostala tretjina pa je imela višjo ali visoko izobrazbo. Vsi so bili dolgotrajno brez dela, šest mesecev in več, stari pa so bili od 23 do 58 let. Dobra polovica med njimi so bile ženske. V prihodnje nameravajo v klube vključiti tudi manj izobražene dolgotrajne iskalce zaposlitve.
»Klubi pomagajo graditi most med delodajalci in iskalci zaposlitve,« je slikovito orisala delo
Peter Miklič, direktor ljubljanske območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje: » Vodenje klubov za iskanje zaposlitve v Ljubljani je v zasebnih rokah.«
Majdina izpoved
Po stečaju podjetja leta 1991 sem ostala brez zaposlitve. Zaradi poklica - sem elektrotehnik energetik, nisem dobila v svojem kraju primerne zaposlitve Republiškega zavoda za zaposlovanje. Po štirih letih iskanja sem se na povabilo svetovalca zaposlitve vključila v klub za iskanje zaposlitve. To dejavnost sem na-začetku sprejemala zelo rezervirano in skeptično, ker se mi je zdelo nemogoče, da bi pri tolikšnem številu brezposelnih dobila službo.
Prvih deset dni smo se intenzivno pripravljali na telefonske pogovore pri delodajalcih, se učili pisati čimboljše prošnje in razpise. Največji poudarek pa je bil na pridobivanju izgubljene samo-
zavesti.
Naj povem, da se mi je na začetku kar dobro zdelo, ko sem ostala doma. Sčasoma pa sem izgubila stike s sodelavkami, dan za dnem sem bila doma, skrbela za gospodinjstvo, otroke, se vrtela v začaranem krogu, ki se ni končal. Večkrat sem pomislila, da bi si našla službo, toda nikoli nisem zbrala dovolj poguma, da bi naredila prvi korak, ki je najtežji.
Tako sem vedno znova ostajala med štirimi stenami. Bolj je čas tekel, težje sem si zamišljala, da bi šla spet v službo. Ko sem se vključila v klub, sem začela spoznavati, da ne bo nihče nič naredil zame, da bom morala sama zagrabiti in si utirati pot naprej.
Ker za moj poklic ni bilo veliko razpisov, sem se začela odzivati tudi na druge. Po približno štiridesetih prošnjah - od teh je bila tretjina brez objavljenih razpisov, sem dobila službo kotvamostnik.
Poudariti moram, da brez sodelovanja kolegov iz kluba in pozitivne energije, ki jo je naša voditeljica kluba vlivala, tega ne bi dosegla.
žiti v tehnikah iskanja zaposlitve, določiti svoj zaposlitveni cilj, se poglobiti v svoje osebnostne lastnosti, slišati strokovno in prijateljsko mnenje o tem, ali naj iščejo tako ali drugačno službo.
Klub je tudi okolje, v katerem se brezposelni znajde med ljudmi, ki so prav tako kot on izgu-
Romanova
izpoved
Ker sem pripravništvo iskal Že več kot leto dni, sem se po nasvetu svetovalca zaposlitve prijavil v klub za iskanje zaposlitve. Že po nekaj dneh sodelovanja v njem sem prošnje za zaposlitev, ki sem jih prej brezuspešno pošiljal v podjetja, izboljšal. Pri tem mi je bil v veliko pomoč vodja kluba. Svetoval mi je, katere lastnosti in izkušnje naj v prošnji glede na zahteve razpisa še posebej poudarim. Na nekaj razpisov so me opozorili tudi kolegi iz kluba. Po mojem občutku pa sem v klubu največ pridobil z vajami, ki smo jih delali v parih s kolegi. Vadili smo zaposlitvene pogovore z delodajalci in pravilno komuniciranje po telefonu. Pri tem nam je bil v pomoč tudi dobro sestavljen delovni zvezek z navodili.
Po dveh tednih intenzivnega dela sem imel prvi zaposlitveni pogovor, kar je bila prva preizkušnja v klubu pridobljenega znanja. Mislim, da sem bil dobro pripravljen na vprašanja,
pripravljen, si tudi bolj samozavesten. Marsikdo je v klubu pridobil tudi samozavest, ki jo je zaradi dolgotrajnega brezuspešnega iskanja zaposlitve izgubil.
I
Zravstvo na urgenci
Dvotedenska stavka zdravnikov in zobozdravnikov, vključenih v sindikat Fides, je razmere na področju zdravstva do kraja zaostrila. Prerasla je v vsesplošno zdravniško gibanje, oziroma kot je dejal predsednik Fidesa, dr. Konrad Kuštrin, v »manifestacijo zatajevanega ponosa, ki ga v prejšnji državi niso mogli in niso smeli izraziti«. Zdravniki so v svojih zahtevah neizprosni, saj je nov sistem povečal tudi njihovo strokovno in kazensko odgovornost, za kar hočejo ustrezno plačilo. Praznim obljubam ne verjamejo več.
Glavni cilj stavke so za 1,5 količnika višje plače, kar v povprečju pomeni za 28,7 odstotka višjo zdravniško plačo. Po mnenju vladne pogajalske skupine naj bi takšno razmerje dosegli šele ob uveljavitvi zakona o zdravnikih, če ta ne bo pravočasno sprejet, pa najkasneje oktobra.
V	začetku tedna se je vladna pogajalska skupina omečila in ponudila takojšnje povišanje plač za 1,1 količnika, zdravniki pa naj bi se odpovedali predlaganemu višjemu plačilu nadur. Že naslednjega dne pa je predlagani količnik spet znižala na0,9zveljavnostjo od 1. aprila dalje in dodatekO,6 količnika prestavila na oktober, če do takrat ne bo sprejet zakon o zdravnikih, Fides je tedaj pogajanja ogorčeno zapustil. Obe pogajalski skupini in Fides si predlagane količnike razlagata vsaka po svoje. Vprašanje pa je, v kakšni obliki bo zakon o zdravnikih sploh sprejet.
V	Fidesu so prepričani, da je pogajalska skupina namenoma zavlačevala pogajanja in je odgovorna, da stavka zdravnikov traja toliko časa, zaradi česar bolniki trpijo. Kot vedno v takšnih primerih, pa skušajo politične stranke na hrbtih bolnikov pridobivati politične točke. Fides zahteva, naj sedanja pogajalska skupina odstopi, sicer se ne bo več pogajal. Zanimivo je, da zdaj zahteva tudi odstop ministra za zdravstvo, čemur je še pred kratkim nasprotoval, ko so s podobnim predlogom prišli na dan svobodni sindikati.
Ministru za zdravstvo se tako majejo tla pod nogami, saj je interpelacijo proti njemu vložilo tudi 13 poslancev združene liste. Ti ga med drugim krivijo za kaotične razmere v zdravstvu, zaradi česar postaja najnižjim slojem prebivalstva dostop do zdravnika vse težji, stroški v zdravstvu pa vse večjiji. Plače zdravnikov so tako le vrh ledene gore neurejenih razmer na področju zdravstva. Zahteva po boljšem vrednotenju zdravstvenega poklica pomeni tudi zahtevo po učinkovitejši organizaciji dela, odpravo predolgih čakalnih dob.
Ljudje so iz dneva v dan bolj ogorčeni, saj je ob 14 dni trajajoči stavki ostalo neopravljenih več kot milijon pregledov, na katere so mnogi med njimi čakali tudi leto dni.
Tragični dogodek v Trbovljah, ko je med stavko umrla porodnica, kaže na to, da je zdravstvo med stavko še posebej ranljivo. Zaradi različnih namigovanj, ki so prerasla v politična obračunavanja, bo treba dogodek temeljito strokovno proučiti. Več je tudi primerov socialne ogroženosti delavcev, saj delodajalci delavcem za čas bolniške odsotnosti Z dela ne izplačujejo nadomestil, ker zdravniki ne izdajajo potrdil. Ministrstvo za delo pa 5 tem v zvezi ni izdalo podjetjem nobenih navodil in vso krivdo vali le na zdravnike, da bi jih čirt bolj očrnilo pred javnostjo.
Vse to pa se ne bi dogajalo, če bi bile stavke pri nas pravno bolj dorečene. Še posebej ko gre za zdravstvo, ki je področje posebnega družbenega pomena. Med drugim sploh še ni jasno, kako bodo plačali zdravnike, ki bodo morali nadoknaditi zamujene preglede pacientov, kako bodo plačali urgenco, ki je delala ves čas stavke. Znano je le to, da zdravniki ne bodo dobili plačane stavke, ker v tem primeru ne gre za kršitve kolektivne pogodbe. Odprto je tudi vprašanje trajanja stavke. Znano je, da na Zahodu stavka v zdravstvu lahko traja največ dva tedna. Ne-le zdravstvena, tudi pravna zmeda je popolna.
Vlada sicer lahko na silo prekine stavko in zdravnike prisili k delovni obveznosti, vendar bi si s takšnim korakom verjetno zapravila zaupanje za nadaljnja pogajanja, ki bodo vsekakor potrebna. Prav tako se vlada najbrž ne more nenehno zanašati na sprte sindikate v zdravstvenih dejavnosti, saj so vsi problemi na področju zdravstva tesno med seboj povezani in utegnejo izbruhniti v še hujši obliki kot sedaj.
Vlada je hotela zahteve v zdravstvu zadrževati tudi tako, da je opozarjala na podobne zahteve drugod v negospodarstvu, denimo na področju vzgoje in izobraževanja. Gotovo tudi na teh področjih vlada nezadovoljstvo, vendar pa ima vsako od njih svoje specifične posebnosti, ki jih ni mogoče metati v isti koš. Skupno je samo to, da so podobne neurejenosti praktično povsod v negospodarstvu, ker vlada ni znala zastaviti celovite vizije sprememb in prihodnjega razvoja.
Če je zakon o zdravnikih resnično ležal v predalu, kot se je zdaj izvedelo, potem bi lahko govorili o njenem neodgovornem obnašanju. In neodgovoren bo vsak dan zavlačevanja pri sprejemanju sistemskih rešitev. Zato bi bilo krivično, da bi posledice za sedanje razmere pripisali le zdravnikom, dobršen del jih bo morala prevzeti tudi vlada.
Marija Frančeškin
Na steni kluba visi tudi takšen napotek iskalcem dela.
o v o
otroci jo potrebuje^01
PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! |Z ŽIRO RAČUN: 50101-654-41037.
HVALA.
/Dbija<v-
OBJAVE o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina.

dolenjska banka (spet) v sporu z delavci podjetja Tekstil iz Adlešičev
IZIGRANI IN OGOLJUFANI
K projektu je dala soglasje tudi agencija za privatizacijo. V družbi Tekstil Adlešiči so se začeli nato menjavati direktorji, poslovanje pa je bilo iz dneva
V našem časopisu smo že večkrat poročali o (stran)poteh ^•roma kapitalu, na katerem je zrasla Dolenjska banka d.
• Zanimivo je, da med številnimi slovenskimi ekonomskimi ^fokovnjaki še vedno ni nikogar, ki bi se polotil katastrofal-Il’h posledic slovenskega modela sanacije bank.Te tako še naprej •toirno krepijo svoj monopolni položaj in ne izbirajo sredstev Pri doseganju svojih ciljev. Pismo območne organizacije ZSSS Za Belo krajino Gregorju Mikliču, članu predsedstva ZSSS, Vzorno potrjuje takšno ugotovitev.
Območna organizacija ZSSS Za Belo krajino prosi za pomoč Pravno službo ZSSS. Ta naj bi •P Pomagala presekati gordijski 'jozel, v katerega so se zapletli |jelavci podjetjaTekstilAdlešiči P°- o.. Bolje rečeno: zapletla 1'h je Dolenjska banka d. d.Tako-le Pišejo:
»FirmaTekstil Adlešiči d. o.
Je bila samostojno podjetje v jpternu družbeTekstil Ljubljana, l1 je poslovala na lokaciji Ad-!ešiči. Po reorganizaciji leta 1992 Je morala družba plačevati ma-“cni firmi najemnino zaproizvo-S halo, v kateri je tekla pro-‘Amdnja. Najemnina je bila vi-s°ka, zato so se na predlog direktorja pričeli pogovarjati o Projektu lastninjenja, v sklopu katerega je bil od matičnega podjetja planiran odkup proizvode hale. Odkup so speljali tako, d je en del hale odkupilo podjetja Tekstil Adlešiči d. o. o., drugega pa zaposleni delavci, rako družba kot delavci so za |° najeli kredit pri Dolenjski ‘3anki. Banka je kredit podjetju Zavarovala s hipoteko, z delali pa sklenila pogodbe o kreditiranju občanov za vplačilo ^lastniškega deleža v podjetju.
Zadeva je takale:
Kot odgovorni delavec sem v postopku denacionalizacije v primeru TOLO Šentjur dal na ustavno sodišče pobudo za ocenitev nekaterih členov zakona o denacionalizaciji. Sodišče je v dveh obravnavah združilo več predlagateljev oz. pobudnikov in podalo svoja stališča v odločbah št. II-1-72/93 z dne 20.4.1995 in št. U-1-323/94-8 z dne 11.5.1995. Ob splošni zavrnitvi vseh predlogov in pobud, kar smo vsi pričakovali, sta vsaj meni, odločbi povedali, da DRUŽBENO PREMOŽENJE v tej državi v pravnem sistemu ni zaščitena kategorija, kar je potrjeno z odločbama:
-	prva odločba, str. 7, tč. 16 / v prilogi označeno/: ... Družbena lastnina ima po mnenju Ministrstva nekatere atribute lastninske pravice...
-	druga odločba, tč. 23 - pritrdilno ločeno mnenje sodnika Krivica, ki si je vzel čas in si opral pravniško dušo s strokovno utemeljitvijo ločenega, vendar kljub temu pritrdilnega oz. političnega mnenja /pismo, ki sem mu ga poslal, je v prilogi/, torej je dejansko v tej državi ODPRT LOV NA DRUŽBENO PREMOŽENJE in so vsi tisti, ki so »posvečeni«, nori, če svojega dela ne prevzamejo na ta ali drug način. Vse državnozborske komisije, poročilaAgencije in ovadbe tožilstvom so samo pesek v oči poštenim državljanom, sodstvo pa svojo nemoč oz. politično navodilo o nepreganjanju zlorab družbenega premoženja skriva z odlaganjem obravnav, zalaganjem spisov, zapoznelim pisanjem sodb ipd.
V celotni zadevi daje posebno težo vsemu ločeno mnenje sodnika Krivica, ki je svoje videnje problema podrobno opisal v PRILOGI Pravne prakse št. 15/95. V prilogi tega dopisa prilagam tudi kopijo pisma sodniku Krivicu. Služi naj samo za pojasnitev, kako v praktičnem, vsakdanjem življenju doživljamo demokratično in pravno državo, kije
v dan slabše. Zadnji direktor g. Matekovič je ugotovil, da je edina »rešitev« za podjetje stečaj, ki gaje tudi izpeljal. V tem postopku pa je prišlo do absurdnega položaja, banka je namreč svoj s hipoteko zavarovan kredit izločila iz stečajne mase, delavcem pa že ob odobrenih kreditih z ustrezno prepovedjo v zemljiški knjigi onemogočila enak način zavarovanja. Posledica tega je, da delavci kljub stečaju družbe plačujejo svoj kredit naprej, čeprav je na dla-
ni, da nikoli ne bodo imeli svojega lastniškega dela v Tekstilu Adlešiči, kar jim jamčijo sklenjene pogodbe.
Stečaj podjetja Tekstil Adlešiči d. o. o., kije bil oklican 19. 12. 1995 in objavljen v Uradnem listu 30.12.1995, tega problema seveda ne rešuje, delavce pa je spravil v položaj ogoljufanih in izigranih soudeležencev lastninjenja podjetja v Adlešičih. Ker ima ta problem vedno večje razsežnosti, prosimo za pomoč strokovno služ-
Odprt lov na družbeno
Spoštovani gospod Ivo Kuljaj Po uspešno predstavljeni pro-leniatiki denacionalizacije na pri->neru TOLO Šentjur, za kar se Vam Ponovno zahvaljujem (DZje le del-n° priznal napake v Žakonu o de-naoionalizacij (ZDEN), ombu-sttnan g. Bizjak pa na našo vlo-letu dni ni reagiral), bi spolnjen z odločbama ustavnega s°dišča ponovno prosil, če bi bili Pripravljeni v Vaši rubriki obde-at> in pojasniti slovenski javnost zakulisje iger visoke slovenske Politike, ki pod krinko lastninskega Preoblikovanja nekdanjega druž-enega premoženja jemlje sloven-«im državljanom osnovne pogoje to preživljanje, sebi in izbrancem Polni malhe z nalaganjem pre-nioženja v tujini, doma pa pozvroča s°cialno krizo in poglablja nam Vsem nezaupanje v lastno državo '!} demokratično družbeno ureditev, tjakšni motivi vodijo sedanje ak-^alne oblastnike, bodo pronicljivi n°vinarji lahko v tem letu, ko bodo Politične stranke razgrnile svoje Pfedvolilne programe, lahko izkri--'-ali žira ti in pojasnili slovenski lavnosti razloge za planiran eko-n°tnski stečaj države, jaz pa želim e opozoriti na prejinjenost in sko-totnpiranost zakonodajne oblasti, je potrebno oblikovati zakono-aO]ni instrumentarij, ki grabež l fttžbenega premoženja dela za ^galnega in dopustnega. Upam, a bo po moji navedbi primera iz nevne prakse jasno, zakaj noben u8otovljen grabež družbene lastni-e do sedaj ni bil sankcioniran. Pam tudi, da bo ta praksa po-toz-dna^ v pravi luči in bo proti njej Ptovočasno reagirano.
vodena »ne levo ne desno, ampak samo navzdol«.
K pisanju tega pisma me je pripravilo res samo to, da bi spodbudil morebitni interes za temeljitejšo obravnavo ureditve varovanja družbenega premoženja v aktualni zakonodaji in da bi se dognalo, ali res za takšno stanje pravne ureditve te tematike odgovarjajo organiziraru in dogovorjeni akterji politične oblasti, kar je pokvarjeno, ali pa je celotna situacija nastala spontano, zaradi nesposobnosti ali neznanja, kar je pa osupljivo oz. precej slabše kot prva domneva.
Ža vaš porabljeni čas pri branju tega pisanja se vam zahvaljujem. Če bo to pomenil novo informacijo javnosti o problemih, ki jih ne znamo ali pa nočemo rešiti, bom pa vesel.
Lepo pozdravljeni
Ivan Jager, Šentjur
bo pri ZSSS, da prouči dokumentacijo in vloži pri Okrožnem sodišču Novo mesto vlogo, s katero bi v zadevi stečaj družbe Tekstil Adlešiči terjatev delavcev izenačili s hipoteko, ki jo ima banka. Pomeni, da bi bil solastniški delež delavcev enako izvzet iz stečajne mase, kot je tisti, ki ga ima pod hipoteko banka.«
Pod to pisanje seje podpisal sekretar območne organizacije ZSSS za Belo krajino Jožef Kočevar, kije prepričan, da imajo delavci prav. Očitno je tudi, da imajo delavci na svoji strani logiko. Veliko vprašanje pa je, ali jim jo bo (in predvsem kdaj) uspelo uveljaviti tudi na sodišču. Takšna so pač liberalistična pota gospodova...
I. K.
Člani svetov delavcev in drugi delavski predstavniki! Sindikalni zaupniki! Kadrovski delavci in pravniki v podjetjih!
Končno bomo lahko ustregli vašim željam in zadostili vašim potrebam po praktično uporabni strokovni literaturi s področja uveljavljanja novega sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. V založbi ČZP Enotnost in Studijskega centra za industrijsko demokracijo »Studio participatis« je izšel
Napisala sta ga Mato Gostiša in Gregor Miklič. Namenjen je ljudem iz prakse za prakso. Vsebuje preko 200 strani predpisov s celotnim besedilom zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, navodil za vodenje volilnih in drugih postopkov, obrazcev, vzorcev splošnih aktov (poslovnik sveta delavcev, participacijski dogovor, statut, dogovor o oblikovanju sveta delavcev kapitalsko povezanih družb, dogovor o medsebojnih razmerjih med sindikatom in svetom delavcev), priporočil in odgovorov na najbolj pereča odprta vprašanja praktičnega uresničevanja zakona. Obsega 35 poglavij v 5 delih, ki nosijo naslov: 1. del - Predstavitev sistema delavske participacije, 2 del - Kako aktivirati sistem delavske participacije v podjetjih, 3. del - Pristojnosti in način dela sveta delavcev, 4. del -
Cena priročnika je 6.900 SIT, naročite pa ga' lahko pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana.
Elitni ples v maskah
Slovenijo pretresajo stavke in drugi manevri, ki imajo malo ali nič skupnega s temeljnim sindikalnim poslanstvom, se pravi z bojem za pošteno plačilo za pošteno (opravljeno) delo. Aktualna stavka zdravnikov je predvsem bitka za status, v katerem ima pač plača najpomembnejše mesto, nikakor pa njen cilj ni izključno plača, kar zdravniki tudi sami jasno priznavajo. Stvar je sama po sebi povsem logična in normalna.
Status posameznih poklicnih kategorij je sestavni del oziroma osevsistema tržnega gospodarstva, elita pa njen temeljni vzgib. V normalnih okoliščinah seveda, v katerih elite zagotavljajo tehnološko in marketinško raven ter vse drugo, da ne rečem učinkovitost nacionalne ekonomije. In kako je s tem pri nas?
Upal bi si tvegati trditev, da je tranzicijska Slovenija spaček izkrivljenih elit. Seveda je na dlani, da je učinkovitost vsake nacionalne ekonomije v neposredni medsebojni zvezi Z znanjem, prodornostjo, skratka s sposobnostjo menedžerjev, ki so v Sloveniji pravzaprav prvi začeli ta elitni ples v maskah. Kakšne menedžerje ima Slovenija, vedo najbolje oni sami. Ima dobre in slabe. Toda za zdaj še nisem slišal, da bi obstajala (ne)napisana črna lista menedžerjev, kar pomeni, da so vsi dobri. Če jih ocenjujemo po plačah, o tem ne more biti nobenega dvoma. Direktor, ki pripelje podjetje v stečaj, ima pogosto takšno plačo, kot jih prejemajo menedžerji najuspešnejših slovenskih podjetij. Že res, da imajo menedžerji svoje društvo in le-to merila oziroma priporočita za višino plače, vendar ta merila merijo samo navzgor, ne pa tudi navzdol. Da bi bila zmešnjava popolna, imamo tu še zakon, ki tepe najuspešnejše. Elita menedžerjev se je transformirala iz nekdanjih socialističnih direktorjev, ki na svoje položaje zvečine niso prišli zaradi svojih sposobnosti in strokovnega znanja, temveč v veliki meri zaradi lojalnosti oziroma moralnopolitične primernosti. Kako primerni so v resnici bili, dokazuje kopica divjih privatizacij, posledica katerih so uničena podjetja, izgubljena delovna mesta, menedžerjem pa je ostala nekdanja družbena lastnina kot temeljni vir njihove plače in statusa. Kdo lahko reče, da je to tista prava in potrebna elita?
V negospodarstvu so s kvazielitizmom začeli politiki. Podlago za to so našli v demokratičnih volitvah in nacionalnih listah. Da bi bila stvar čista, so sami zase sprejeli zakon o poslancih, s katerim so uzakonili svoj privilegirani status. Bržda nima smisla izgubljati čas z dokazovanjem kvazielitizma poslancev in slovenskih politikov nasploh. Javnost, navajena prejšnjih časov, je zamahnila z roko, češ: svinje pri koritu! Seveda si nihče takrat ni mislil, da bo v procesu emancipacije drugih družbenih skupin vsaka zase, ki misli, da je elita, zahtevala svoj poseben, elitistični zakon. Ples so nadaljevali sodniki in odvetniki. Prvi z zakonom, drugi s tarifami in uzakonjenim sistemom državnih koncesij, ki (gmotno šibkejše) državljane postavlja v neenak položaj pred zakonom. Seveda se vsak dan sprašujemo, kakšne sodnike imamo. Vsakdo tudi ve, da seje ta veja oblasti 45 let priklanjala enoumni resnici, da se je za to tudi (iz)šolala, da malo ve itd., kar nekateri med njimi tudi odkrito priznajo. Vendar: ste že slišali, da bi bil kdo med sodniki slab, da bi koga zaradi neprofesionalnosti zamenjali, čeprav vsak dan prihajajo na dan sodbe, ki bi se jih lahko sramovali tudi najbolj zakotni vaški pisarji?
Ko so stvar opazili zdravniki, so upravičeno začeli zahtevati zase status elite. Vsaj tak, kot so si ga zase uzakonili polpismeni poslanci. Seveda bo vsakdo, ki vsaj malce pozna razmere v zdravstvu, brž ugotovil, da imamo pri nas zdravnike in »zdravnike«. Tiste, ki hodijo in imajo možnost hoditi po kongresih, ki objavljajo v strokovnih in referenčnih svetovnih publikacijah, in one druge, ki so pozabili, kako se piše. Predvsem pa so med njimi delavci in so lenuhi. Toda koga to zanima, ko gre za status?
In tako se drveči in grozeči plaz iz dneva v dan povečuje. Vlada se bo že jutri srečala z novimi zahtevami po priznanju posebnega statusa novih poklicnim skupinam. Že danes to napovedujejo šolniki. In tudi oni imajo prav. Kdo lahko pravi, da univerzitetni profesor, ki uči bodoče elite, ni tudi sam elita?
In kdo je res elita? Tega danes v Sloveniji ne ve živ bog. Res pa je nekaj drugega: učinki narodnega gospodarstva in posameznih vej javnega sektorja nam jasno kažejo, da Slovenija ne premore evropskih elit. Seveda lahko ugotovimo, da gre za posledico vladajočega egalitarizma prejšnjih časov. Toda kdo na drugi strani lahko trdi, da bomo dobili prave in potrebne elite s
sprejemanjem zakonov za vsako od njih ?Tu trčimo na sistem občih in posebnih vrednot in merila zanje, kar pa je šele v povojih. Divji liberalizem se zanje ne meni, ker bi ga ovirala v divjem ropanju. In zakoni, po katerih pri nas dobivamo nove elite, niso nič drugega kot poskus legalizacije ropa. Z elitnim plesom v maskah rastejo strahotne in z ničemer utemeljene družbene razlike, tempira se socialna bomba, ki grozi z eksplozijo. Slovenija si z uzakonjanjem kvazielit sama žaga vejo, na kateri sedi. Njihov gmotni status je namreč potrebno pokriti prav iz učinkov narodnegagospodarstva. Ker pa teh ni, ali jih ni v zadostni meri, jih je moč pokriti samo na način, ki nima realnega ekonomskega pokritja ali z nepravično pavperižacijo že tako obubožanih. Se pravi: z inflacijo, zadolževanjem ali z odvzemanjem neelitnim delavskim slojem. Oboje je nevarna pustolovščina.
Avtonomna pravna ureditev delavske participacije z vzorci splošnih aktov, 5. del - Aktualne dileme in vprašanja v zvezi z uresničevanjem zakona.
Imeti bi ga moral prav vsak novoizvoljni član sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu in delavski direktor, sindikalni zaupniki pa bodo brez njega težko unčinkovito izpeljali akcijo za izvolitev sveta delavcev in vzpostavitev drugih mehanizmov delavskega soupravljanja v svojem podjetju ter se kasneje tudi aktivno vključili v njegovo delovanje. Novosti je namreč preveč, prav v tako tudi odprtih vprašanj. Zato bo priročnik lahko dobrodošel pripomoček tudi pravnikom in kadrovskim delavcem, ki se z uveljavljanjem zakonskega sistema delavske participacije ukvarjajo na strani delodajalcev (podjetij).
Ivo Kuljaj
4. aprila 1996
Humoreska
Nore krave
-	No, kaj pravite na nore krave? smo povprašali stalno ošančje bifeja Bližnja srečanja posebne sorte, kjer je po običaju središčno mesto zasedal tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok in dajal ustrezen ritem pitju piva.
»O norih kravah imam deljeno mnenje.«
-	Kako deljeno ? Če prenašajo človeku nevarno bolezen, jih je pač treba pobiti!
»A kar pobiti! Ja kaj bodo pa rekli zeleni!?«
-	Pa saj zeleni niso protestirali...
»Če še niso, pa še bodo. Navsezadnje se razburjajo za vsakega liščka ali barjansko štorkljo. Pa je sploh ni treba ubiti. Samo če jo plašiš, te naskočijo z vsemi topovi...«
-	Ja krave so vedar bolne. To je nevarno.
»To sploh ni nevarno, če ne ješ govejega mesa.«
-A zdaj boste pa prepovedali, da bi ljudje jedli goveje meso!?
»Zakaj pa ne. Navsezadnje bi lahko enkrat prišli do besede tudi vegetarijanci.«
-	Ja kaj pa zdaj v to godljo mešate še vegetarijance?
»Zato, ker bi pravzaprav vsi zeleni morali biti vegetarijanci.«
-	Ja zakaj pa?
»Zato vendar, ker protestirajo proti ubijanju živali. Krave pa so Živali, enako kot ptiči. Jaz sploh ne vidim nobene razlike med kravo in ptičem.«
-	Ho, ho. Postavite se pod ptiča in postavite se pod kravo. In počakajte, da se bosta podelala na vas. Pa boste videli razliko!
»A zdaj me boste pa zafrkavali s starimi štosi o živalskih prebavilih, a? Veste kaj, če me mislite drkati na tak način, se pogovarjajte kar sami s seboj.«
-	Čakajte, čakajte! Saj ste vi speljali pogovor v te trapaste vode. Jaz sploh ne vem, kdo je tu nor, vi ali jaz!?
»Nore so krave. Vsaj vi ste stopili v lokal z norimi kravami. Jaz ne. Jaz sploh nimam dovolj dolgega štrika, da bi naokrog vodil nore krave«
-	Prav, prav. Jaz sem nor, ker hodim naokrog z norimi kravami. Ampak problem norih krav ostane, pa če je vam prav ali ne. Zato sem vas vprašal za mnenje...
»No, če že tako noro silite vame, vam moram povedati, da so nore krave za Slovenijo velik problem.«
-	Zakaj pa za Slovenijo, saj vendar krave norijo v Angliji? Ali so pri nas tudi zaznali kakšno epidemijo?
»Ne še. Ampak v kratkem bo izbruhnila. In to nam lahko hudo škoduje pri naših prizadevanjih za vstop v Evropsko unijo.«
-	Tega pa ne razumem!
»Če norijo krave, potem norijo tudi biki in zagotovo norijo tudi voli. Ker pa besedica "volitve ” pride očitno iz besedice "vol", potem bo v kratkem Slovenijo prava epidemija norih volov, saj bodo volitve čez dobrega pol leta.«
-Ampak zakaj bi to škodovalo našemu vstopanju v Evropsko unijo ?
»Ja nori voli bodo izvolili svoje nore goveje predstavnike in ti naj bi nas potem zastopali v Evropi. Tam pa so uvedli zaporo za uvoz nore živine. Torej ne bodo hoteli kontaktirati z našimi najboljšimi sinovi in hčerami...«
-	In kaj naj potemtakem storimo?
»Za vas ne vem, ampak jaz se ga bom napil kot krava.«
-	Ja, ampak če se ga boste napili kot krava, boste ponoreli!
»Hočete reči, da bom postal nora krava? Prav, bom vsaj vedel,
zakaj me nočejo v Evropi!«
Bogo Sajovic
	T	HOROSKOP
oven —	Sam si si kriv
Med drugo svetvno vojno in po njej je imel veliko vlogo v partizanskem boju in uvajanju komunizma v naše kraje slovenski politik Boris Kidrič (rojen 10. aprila 1912). Bilje sin znanega slovenskega literarnega zgodovinarja Franceta Kidriča in seje kot precej otrok tedanjih “boljših družin” v gimnaziji ogrel za levičarske ideje. Kot šestnajstleten gimnazijec je postal član ilegalne KPJ in bil že naslednje leto obsojen na leto dni zapora. Po vrnitvi iz zapora je študiral kemijo v Ljubljani, ob tem pa organiziral partijsko mrežo v Sloveniji. Zaradi zaslug za gibanje so še mlademu poverili mesto sekretarja komunistične mladine Jugoslavije, vendar pa je moral spet emigrirati v tujino. Bilje na Dunaju, zaprt, nato pa je za komunistično partijo delal v Parizu in Pragi. Leta 1939 seje, spet pojavil doma, tedaj kot član centralnega komi-
teja jugoslovanske komunistične partije. Pred drugo svetovno vojno je skupaj z Edvardom Kardeljem imel vodilno vlogo v Društvu prijateljev Sovjetske zveze. Po napadu na Jugoslavijo je organiziral Osvobodilno fronto in bil v prvem obdobju vojne glavni politkomisar partizanskih čet v Sloveniji. Bil je glavni sekretar narodnoosvobodilnh odborov v Sloveniji in vodja slovenske delegacije na drugem zasedanju Avnoja v Jajcu leta 1943. Petega maja 1945 je postal predsednik slovenske vlade, naslednjega leta pa minister za industrijo v jugoslovanski vladi in predsednik gospodarskega sveta FLRJ. Na teh funkcijah je postavljal temelje jugoslovanskemu gospodarskemu sistemu. Po prelomu je bil s Sovjetsko zvezo eden glavnih pobudnikov delavskega samoupravljanja. Bil je tudi član najožjega političnega vodstva države. Umrl je leta 1953 zaradi levkemije.
Kot je bilo že rečeno je bil Boris Kidrič eden glavnih organizatorjev partizanstva na Slovenskem. Gibanje je bilo zlasti močno v Beli krajini, »zibelki partizanstva”. Seveda pa zanj niso bili vsi enako zagreti. Eden takih je prišel k Borisu Kidriču in se pritožil, da mu je neki partizan kradel češnje na vrtu. Kidrič gaje zavrnil:
»Zakaj mu jih pa nisi dal«
Deni
»VTO*
BORUTlEVtC
siovtMSn
UMMTlNlStl
IGRALEC
(ROBI)
GLAVNO
MfSTO
IflONIJ!
DflAVSU
ENOTNOST
PROTESTANTSKI
DUHOVNIK
NAKUPOVALNO
SREDlSCE
VITALNI
KOMPOZICIJSKI POSTOPEK V SKLADBI
PODOBE
V
SPANJU
URAMBOL
Z MESOM POLNJEN! TESTENINE
IME IN PRIIMEK . IGRALCA
NA SLIKI ^
ZNAK ZA PREPTAH
RUSKI
ASTRONAVT
(VLADIMIR)
DOMAČE ZENSKO IME
GRŠKI
DIDAKTIČNI
PESNIK
POMLADNI
MESEC
SIBIRSKI
VELETOK
DEPARTMA V SEV. FRANCIJI
KOROŠKI
NAZIV
ZAOCETA
KRIŽEVCI
SMUČARSKI
KLUB
N08EUJ
REŽISER
KUROSAVA
PASTIRSKA
PESEM
POMARANČA
ALPINIST
GROSEU
PRIPRAVIL:
SALOMONOV
UGANKAR
EVROPSKI
VELETOK
IT. MANEKENKA (CARLA)
LJUBIMEC
NIMFE
GALATEJE
TANTAL
EGIPTOVSKI BOG SONCA
Miroslav
Krleža
“DRAMA"
?
GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO
RUSKI
REŽISER
(ALEKSANDER)
IGRALEC
OKORN
SLOVENSKI
EKONOMIST
(ALEKSANDER)
)SEBA IZ BIBLIJE
VISOKA PLANOTA V FRANCIJI
DRSALEC
SCHENK
VISOKA
VZPETINA
SLIKAR
MONDRIAN
POLICIJSKI URADNIK V ITAL.
STARIKAVO
DREVO
DEBELI
LAŠKI
KOSTANJI
VRTNA
LOPA
KOKOS S
Čopkom
indijanski
Čoln
bankovci za
PET ENOT
HOMERJEVE?
KOREOGRAF
OTRIN
DRAGO
IBLER
BLAŽILO V MEDICINI
SMUČARKA
WACHTER
SVOJE-
GLAVOST
SL. SMUČARSKI SKAK. (JANEZ)
NOTRANJA
OPRAVA
HROŠČ NA LESKI
POLTEMA
ZGORNJI
DEL
STOPALA
NE RAZSEKAN KOS DEBLA
f-RISTAŠ TOMAŽA AKVINSKEGA
Zidovski krau
FRANCOSKI
SKLADATELJ
(FRANCOIS)
MAKEDONSKO
KOLO
PEVEC
PESTNER
GOŠČAVA,
GRMADA
TKALSKO
ORODJE
VEZNIK
TINE
ROZMAN
SIMON
IEGIŠA
GESLO
FRANCOSKE
REVOLUCUE
RUSKI
FILOZOF
(VLADIMIR)
RADU
MITOLOŠKI
GRŠKI
LETALEC
RIMSKO IME ZA KRANJSKO
NAGRADNA
KRIŽANKA
Nagradna križanka št. 16
Rešeno križanko nam pošljite do 16 aprila 1996 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 16. Nagrade za rešeno križanko so (1.) - ura Etic Quar-tz, (2.) - 5.000 SIT, (3.) - 3.000 SIT, (4.) - 2.000 SIT in (5.) - kolebnica
Rešitev nagradne križanke št. 14
ASPIRATOR, SANTA MONICA, MARKO, ENTREE, VOZEU, Dl, TC, DG. NEJ, AŠOKA, ANPAR, ENAČBA, ARAS, TAIROV, RILKE, ANT, ALOJZIJA, KATMANDU, LEBAN, ARS, NIAS. RA, ASA, IGRALKA, OSOR, NT.
KONDOR, RELIKT, TROS, MI, GOLO MANN, AIROLO, RAMOUS, GEL, NEVARRA, ALE, VEGA ANABAZA, TAN, MROŽ
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 14
1.	Zinka Berlisk, Staneta Severja 17, 2000 Maribor,
2.	Petra Draganič, Smetanova 29, 2000 Maribor,
3.	Petra Nuzdorfer, Bratov Babnik 18,	Križanko pripravil
1170 Ljubljana,
4.	Tatjana Pajnič, Kolodvorska c. 13, 1330 Kočevje,
5.	Bernarda Koroša, Prosenjakovci 97b,
9207 Prosenjakovci
Nagrade bomo poslali po pošti
SALOMO nov"]
ugankar!
srrsrri
Jelko Kacin,obrambni minister, nadaljuje slavne tradicije avtoritarnega komunikacijskega modela, ki so ga vestno izvajali aparatčiki komunistične Jugoslavije in njene armade. Možak, kije bil v času osamosvajanja Slovenije minister za informiranje, je dal tebi nič meni nič zapleniti prvo številko strokovne vojaške revijeVojstvo, ki je tako - ironično - tudi prvo zaplenjeno glasilo v samostojni in »demokratični« Sloveniji. Slovenska vojska tako vse bolj dobiva obrise svoje slavne jugoslovanske predhodnice. Edino dovoljena (Kacinova) resnica v slovenski vojski o tem ne dopušča nobenega dvoma. Tembolj, ker predsednik vlade, povsem okupiran s svojo resnico, Kacina še vedno ni odstavil.
Feršev dokument
Drago Ferš, šef tajne službe Sova, je predsednika republike Milana Kučana obvestil, daje dokument, ki govori o njegovi domnevni vpletenosti v trgovino z orožjem, ponaredek uradne listine brez vsake podlage ali povezave z delom Sove. Iz tega lahko sklepamo, da takšna uradna listina v Sovi obstaja ter da jo je nekdo zlorabil, da bi diskreditiral predsednika države. Sova tako postaja na las podobna skupini znotraj Voma v Janševih časih, ki jo je takratni obrambni minister instrumentali-
r
ziral za lastne politične potrebf Takšne tajne agenture pa Sloveni? ne potrebuje, kar pomeni, daje zrf škoda slehernega davkoplačeV® skega tolarja in da bi jo bilo treb* takoj ukiniti. Če tega tisti, ki soj* to pristojni, ne bodo storili, jej3 sno, da Sova služi predvsem nji11) Po odhodu Janše se slovenski p0'1 tični vrh vse bolj zapleta v spop£ Drnovšek - Kučan.
Ropove svinje
Tone Rop, minister za delo,s( je strinjal z mnenjem šefa sindika13 ^ Fides dr. Konrada Kuštrina, dab zdravniki takoj nehali stavkati 2* večje plače, če bi se te znižale pe t slancem in ministrom. S tem je R°! t iskreno priznal, kje je naj večje zl°! ki grozi z zlomom plačnega sistel l ma v javnem sektorju na eni in j l
inflacijo na drugi strani. Svinj6 P/7 koritu so doslej požrle še vsjk državo na Balkanu. Slovenija oČitn° ni nobena izjema.
Zdenetovi
cigani
ZdeneVidetič, aktivist iz Bere# vasi v Beli krajini, slavi te dni 6« letnico. Naš slavljenec seje dosM proslavil z mnogimi slavnimi dejj nji. Še zlasti je znan po svoj' retorični kritičnosti do (vsakokrat' nih) aktualnih oblasti, ki jo pr0' daja v sloganih. Tako je za vis°' kega funkcionarja slovenske vk' de, ki dopušča, da Slovencem a* davčnih upravah pobirajo dav?11 predstojniki - hrvaški državlja”1 ugotovil, daje možak od cigan0' vega cigana cigan. V isti sapi p* za ljudi njegove baže potuhtal,0 so to lopovi, ki so Boga prevarj)1 in svetemu Petru rakijo popa1 Kljub temu jo je ostalo za Šilce,3 katerim mu nazdravljamo ob nje?0 vem življenjskem prazniku.
I
I
1
I
I
I
I
I
I
I
I
I
NAGRADNI SKLAD |
Ta teden sta praktični nagradi v naš nagradni jj sklad prispevala:
Uro Etic Quartz - UZO, d. o. o., podjetje I za trgovino, proizvodnjo in storitve Parmo- I va 53, 61000 Ljubljana - tel.: 061/301-787; Trgovina: HalaTivoli, Celovška25, tel.: 061/ |! 1315-155. V njej prodajajo ure, zlato in ostalo; r kozmetiko svetovnih znamk, igrače, audio- I video tehniko, tekstil - Casucci, Lee, Legend j in drugo.
Pletene izdelke - Pletilstvo Fočič, Ljubljana, . Pot na Hreše 25.
POZOR!
K sodelovali ju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad.