snaša ietno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo ietno 60 Din.
-3@saiE*ezna Stav, i ©m
UREDNIŠTVO: telefon številka 2J UPRAVA: telefon številka 54
Štev. rač. poštne hran. 12.549
ish&la vsako nedeSJP i. LET©
Cena ogtasev
Na oglasni strani: ceia stran 500 Din, pol strani 300 D n. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražp. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi s© a© vriiiale
Nursi«.* Sobota, 20. novembra 1932.
.te-*. 38
Odgovor na madžarsko izzivanje.
Znano je, kako skušajo Madžari na vse mogoče načine odpovedati svojemu prebivalstvu in inozemstvu, da se jim je z mirovno pogodbo zgodila strahovita krivica, ki jo je treba popraviti s spremembo državnih mej. Pri tem ne zahtevajo za sebe le Vojvodine, marveč tudi Medmurje in Prekmurje, čeprav je domače prebivalstvo v obeh teh pokrajinah kljub tisočletni madžarski tiraniji docela ohranilo svoj jugosioven-ski jezik in značaj.
V	svojo iredentistično akcijo so Madžari vpregli sedaj še madžarsko in pomadžarjeno učitelj-stvo, ki je pred prevratom službovalo V Prekmurju in Medmurju. Zbrali so te učitelje in učiteljice v Zaiaegerszegu in jim zapovedali, da so morali osnovati posebno irndentistično organizacijo, kar se je seveda zgodilo. Organizaciji so dali nalogo, da se bori za „zopetno osvoboditev oropanih madžarskih pokrajin" Medmurja in Prekmurja. V svojem drznem izzivanju so šli tako daleč, da so naslovili iredentistično poslanico celo na ono prekmursko in medmursko uči-ieljstvo, ki je ostalo tudi pod madžarsko strahovlado zvesto svojemu narodu in je zato ostalo na svojih mestih tudi po prevratu. Razumljivo je, da je to izzivanje vzbudilo med učitelji domačini splošno in veliko ogorčenje. V soboto so se zbrali na sestanek v Mačkovcih in so soglasno sprejeli naslednje izjavo:
Dne 9. oktobra se je v Zaiaegerszegu osnovala iredentistič-na organizacija madžarskega uči-teljstva, ki je pred vojno službovalo ali študiralo v Medmurju in Prekmurju z namenom, da pripravi teren za »skorajšnjo" priključitev teh dveh predelov naše zemlje Madžarski. V izdanih pozivih nasljavljajo ti nezaželjeni smešni odrešeniki „bodrilnea besede tudi za učitelje Prekmurce, ki žive baie v sužnosti.
V	odgovor na ta podla izziv vanjo smo se dne 12. ••>e<n!>ra zbrali v Mačkovcih uči',; >, prekmurski rojaki, da skupr •• *f>zm učiteijstvom strnjenim v > vanskem učiteljskem uaiuž % — sreskem društvu * u
Soboti, najodločneje zavrnemo ta izpad na slovenstvo Prekmurja in poudarimo, kar je prekmursko ljudstvo že neštetokrat, in dne 8. novembra 1931 še posebno slovesno manifestiralo, da Prekmurje je in ostane za vselej neločljiv del jugoslovenske zemlje, zedinje-ne v veftki in mogočni Jugoslaviji.
Mejniki po vrhovih Goričke-ga, Lendavskih goric in oni za Muro v Medmurju bodo stali večno. Pognali so korenine do pekla, ne izruje jih noben zgodovinski vihar. Za njimi stoji ves jugoslovenski narod, ki je s svojimi madžarskimi tlačitelji že obračunal.
Zato naj tudi ti „iredentisti" pozabijo, če jih je kdaj uslužno
redilo naše Prekmurje, kakor je ono pozabilo na nje in obsodilo njih neuspešno, nenravno in nemoralno delo madžarizacije.
Nezaslišno je, da se baš nekdanji eksponenti madžarske asimilacije v Prekmurju drznejo postavljati v pozo iredentistov. Za to nesramnost bomo mi jugoslovenski učitelji v Prekmurju s podvojenimi silami delali za nacionalno vzgojo zaupane nam mladine, za nje prepojitev z materino kulturo, da bo ona sama naj-zvestejši čuvar naše besede, kulture in svobode tu na skrajnem severu po velikih žrtvah in bojih ujedinjenje Jugoslavije.
lugoslovenslio učiteljsko udpuženle -spbsHo društvo Murska Sobota.
POLITIČNI PREGLED
•M!
Jugoslavija. Vlada je predložila Narodni skupščini načrt novega občinskega zakona. — V navzočnosti Nj. Vel. kralja in prestolonaslednika Petra je bila v nedeljo otvorjena razstava Sokola kraljevine Jugoslavije. — V zvezi z pripravami za razorožitveno konferenco so se v Beogradu sestali generalni štabi Male antante, v svrho skupnega nastopanja pri bodoči konferenci. — Nekateri narodni poslanci so osnovali svoj klub pod imenom Jugoslovanski narodni klub. V svojih izjavah povdarjajo, da hočejo, kakor doslej, tudi v bodoče vse svoje sile posvetiti organizaciji in čim jačjemu razmahu J. R. K. D.
Nemčija. Med Francijo in Nemčijo so se obnovila trgovinska pogajanja. Komisija ima pred seboj prav resna in važna vprašanja, ki bodo za gospodarsko življenje obeh držav velikega pomena.
Grčija. Novi ministrski predsednik Tsaldaris je prečital v parlamentu deklaracijo nove vlade. V prvi vrsti bo skrbela, da doseže v proračunu ravnotežje in izravna proračunski primanjkljaj, k? znaša 700 miljonov drahem. V zunanji politiki se bo vlada trudila, da bo še bolj okrepila prijateljske odnošaje, ki že obstoje s tu. jimi državami.
Albanija. V državi so se vršile parlamentarne volitve, pri katerih so bili izvoljeni vsi člani vlade in večina dosedanjih poslancev.
Madžarska. Madžarski ministrski predsednik general GOmbosje posetil 1! n. Na postaji so ga sprejeli visoki mski hinkcijonarji z Mussolinijem na čilu, s katerim je pozneje imel doig razgovor o političnih in gospo-: ;kih vprašanjih In o medsebojnih nošajHi obeh držav. Sklenil je tudi Italijo dogovori ki jamči Madžarski
obširne možnosti izvoza živine in žita v Italijo.
Amerika. Za predsednika Ze-dinjenih držav je bil z ogromno večino izvoljen demokratski kandidat Franklin Roosevelt. Volilna udeležba je bila zelo velika in cenijo, da je bilo nad 40 miljonov volilcev. Od teh je dobil Rocsevelt 20 milj. a njegov protikandidat Hoover 14 milj. glasov Da je bila volilna borba prav srdita pričajo tudi številni spopadi, pri katerih je bilo mnogo ljudi ranjenih. Zmaga Roosevelta je velikega pomena za ameriško politiko. Največjo skrb namerava novi predsednik posvetiti vprašanju brezposelnih, ki jih je v Zedinjenih državah 11 miljonov. Pričakuje se, da se bo Roosevelt izkazal pripravljenega za razpravo v vseh vprašanjih, ki so nerazdružno zvezana z gospodarskim ozdravljenjem svefa.
Švics. Ženeva je bila pred kratkim prizorišče krvavih dogodkov. Na ulicah je obležalo 10 mrtvih, 41 ranjenih, med njimi trije smrtno nevarno. Vzrok temu so bile demonstracije, ki so imele čisto boljševiški značaj in so bile naperjene proti desničarski stranki, ki je imela ta dan shod. Za vzdrževanje reda so oblasti poslale bataljon mladih ženevskih vojakov. Demonstranti so navalili na četo, odvzemali vojakom orožje in začeli streljati. Morala so priti ojačenja s strojnicami. Prvi streli pri spopadih so padli iz množice in vojaštvo je seglo k skrajnemu sredstvu : zaropotale so strojnice in na tla so se zvalila mrtva trupla demonstrantov. Na strani vojaštva bilo 10 ranjenih, ki so bili vsi prej ranjeni preden je bilo izdano povelje za streljanje. Odrejena je natančna preiskava; Voditelja demonstracij socialna demokrata Niccels Jn Lebotz sta bila aretirana.
Novi ameriški državni predsednik Franklin D Roosevelt.
Župansfr5 tečaj.
V ponedeljek, dne 21. t. m. se vrši v Murski Soboti v Sokolskem domu. ob 9. uri dopoldne enodnevni tečaj Žnpsnske zvtze s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo zastopnika Županske »zveze o proračunu ter o smernicah za sestavo proračuna za leto 1933. 2.) Ustanovitev pododbora Županske zveze zi srez Murska Sobota. Poleg tega se bo tudj obravnavalo vprašanje brezposelnosti v našem srezu in o novem občinskem zakonu, ki ga baš sedaj obravnava narodna skupščina. Tečaja se udeleži tudi g. poslanec Benko, ki bo objasuil nov občinski zakon. V interesu vseh županov, občinskih odbornikov in tajnikov je, da se tečaja polnoštevilno udeleže.
Kmetovalci ž sozijo seno.
Seno, k? ga je nakupil pie-hranjevalni odbor, je začelo prihajat na naše postaje. Seno je dol ro in ga krave jedo z največjo slastjo. Narod je jako zadovoljen, ker ni pričakoval za tako malo ceno tako dobrega sena. Sedaj že vsakdo priznava, da je g. poslanec Hajdinjak s tem, da je poskrbel poceni se o, napravil našeom kraju velikansko dobroto in je to uspeh, kakršnega niso dosegli bivši poslanci v boljših časih nikoli.
Pri vsej akciji za nakup sena, se našli ljudje, ki so ho ii, bod namenoma ali pa tudi ne, celo r" " zavirati. Mislimo si, kaj je bik ^ vzrok in se bom« o tem še pred lim narodom pogovorili, da poi na prave prijatelje in neprijatelje ad^ roda. Danes bo 10 omenili sar.io.at. kaj važnejšega.	:«K
Tudi Novine so prinesle že vm&-j da je član prehranjevalnega odbora
g. banski svetnik Litrop odstopil! Popraviti pa moramo to vest v toliko, da je bil g. Litrop odstranjen iz prehranjevalnega odbora na zahtevo g. poslanca Hajdinjaka. To je resnica, ni pa točna vest Novin.
Zakaj pa je zahteval g. poslanec odstranitev g. Litropa ? Zato, ker je postopanje g. Litropa biio škodljivo za celo akcijo in je pravilen potek nakupovanja samo oviralo. G. Litrop je napadel blagajnika župana Ritlopa iz Dolge vasi, zakaj je dal g. poslancu na roke 15 000 Din. in zakaj je dal prav toliko g. županu Erjavcu. Radi tega je hotel blagajnik Ritlop demisionirati. Komaj se je ta spor poravnal, je začel g. Litrop z drugo akcijo proti g. poslancu. Prišlo je tako daleč, da se je zahtevalo sklicanje izredne seje, ki se je vršila v ponedeljek 7. novembra. Tu pa je g: poslanec zaprl g. Litropu sapo s tem, da je s seboj prinesel 40 tisoč dinarjev podpore, ki jo je dal g. minister De-metrovič za prevoz sena. Seveda pa g. poslanec ni mogel trpeti, da bi njega ljudje, ki znajo samo zabavljati in besedičiti, ne pa delati, napadali za njegov neizmerni trud in je zahteval, da se g* Litrop takoj odstrani in se ga ne smatra več za člana prehranjevalnega odbora.
Tako je poglavje o g. Litropu in prehranjevalni akciji. Razume pa se, da vsakdo obsoja nastop g. Litropa in izreka vse priznanje našemu neumornemu in netrudljivemu poslancu g. Hajdinjaka. Kakor pa rečeno, se k zadevi še povrnem u, da bo ves naš narod na jasnem, kako se dela in kako se je delaio poprej. G. poslanec in g. Litrop pa se bosta naj-brže pogovorila še na drugem mestu.
Pripomba. Prvi del tega dopisa bi moral biti objavljen že v prejšnji Številki, kar pa ni bilo mogoče radi preobilnega gradiva.
Izvoz živine.
G. Bohar je podal izjavo glede svojega razgovora z g. Kleklom in pojasnil popolnoma resnično vse, kar se tiče izvoza živine iz našega sreza. Izjavo je podal v navzočnosti treh prič, ki se je vzela na zapisnik. S to njegovo izjavo je mnogo pojasnjenega, zavrnjene pa so tudi vse skrite in javne gonje, ki so jih vršili v krogih pri Agrarni zadrugi in pri Novinah. Danes že vsako dete ve, kaj hočejo nekateri gospodje doseči in kakšni so nameni, da se ne izbirajo prav nobena sredstva, samo da se .lahko jemlje pred narodom dobro ime in poštenje ljudskih zastopnikov in nesebičnih javnih delavcev.
Iz izjave je jasno razvidno, da je dobil g. Bohar pravico za izvoz živine v Avstrijo le po posredovanju g. poslanca in sreskega odbora stranke. Naj še to izjavo dopolnimo v toliko, da so bili samo v enem odposlani 4 brzojavi in dve ekspresni pismi, v katerih se je zahtevalo za Prekmurje večji kontingent in dodelitev kontingenta tudi g. Boharju. Vsem, ki so se za stvar boij zanimali, kakor oni v Črensovcih, znajo točno, kako ; je baš naša stranka potegovala za voz živine in da edino le njej gre isluga, da so se cene res zvišale.
imo pa naj Se, da je g. Bohar, -j tej izjavi, dobil kontingent za Avstrijo za svinje in teleta. Skrbelo
Je bo, da bo dobil tudi v bodoče, 'isto pravilna pa je tudi izjava, da [j>akega kontingenta za Avstrijo ne bo - jogla doseči Agrarna zadruga v Črensovcih in je tisti oglas in tudi članek Novin le agitacija za pridobivanje članov za to neko pomožno zadrugo, ker so ljudje izgubili vse zaupanje do
raznih zadrug, baš radi tega, ker Ag rarna zadruga v Črensovcih ni izpolnila njihovega pričakovanja. Sedaj bi zopet radi neko novo zadrugo, pri kateri bi zbirali tisti narod, ki se z največjim zaupanjem zbira v vsedržav-ni stranki. Za resnega človeka so taki oglasi in taki članki prozorni, nepoučeni ljudje bi pa vendar le lahko nasedli takim nemogočim in nesmiselnim trditvam.
Naši državi je na tem, da se iz države izvozi čim več blaga, tako tudi živine. Njej je končno vse eno kam živina gre, samo da se izvaža iz države. Tako je vlada postavila zahtevo, da samo tisti dobi pravico za izvoz v Avstrijo, ki bo izvozil živino tudi v Italijo. Ta zahteva se je dostavila vsem trgovcem in izvozničarjem v vednost. Jasen je namen vlade: če se več živine izvozi, boljša bo cena. Razlika, pa je ta, da se v Italiji ne zasluži toliko, kakor v Avstriji, zato bi vsi trgovci radi izvažali le v Avstrijo. Ali ni tedaj ta odločba vlade zelo dobra? Ako zaslužiš v Avstriji, pa še kupuj za Italijo, tako bo večji promet in tako bo kmet dražje pro-davalI
Danes so že takšni časi, kakor smo že opetovano povedali, da se je treba boriti za vsakega bikeca, če ga hočemo prodati. Ali tako je in temu ni kriva država in ne trgovec, ampak svetovna gospodarska zmeda. To razume vsak pameten človek, vendar pa so ljudje, ki nočejo ničesar razumeti.
Sicer pa bodimo čisto odkriti I Ali že niso cene dosti višje ? Ali se že ne plačujejo svinje in teleta, kakor leta 1929 ? Tudi boljša goveda, zlasti telice se plačujejo do 4 Din. in Še prek. Kaj pa moramo mi za to, če si v Beči izbirajo boljže meso ?
Pa še to bi radi povedali No-vinara in tisti zadrugi: Ko je g. Bohar dal pričo g. poslanca, vodstva sres. odbora in treh prič tisto izjavo, se mu ni stavila zahteva, da mora živino kupovati samo od članov naše stranke. Taka zahteva bi bila nepravična, nesoclalna pa tudi do skrajnosti grda. Trgovec naj kupi tam, kje dobi odgovarjajoče blago. Kaj pa so zahtevali od njega v Črensovcih ? Da bo kupoval le od članov zadruge. Zdaj pa presodite, kako ti gospodje čutijo ljubezen do bližnjega I Kaj bi nam rekli, če bi mi rekli: kupujte samo pri članih naših organizacij, ali pa: seno dobijo samo člani stranke? Toda mi tega ne delamo in ne moramo tako delati, tako se je delalo nekdaj, mi pa hočemo ljubezen med narodom.
Pri tej priliki naj tudi omenimo, da se zadnje čase Novine silno zaletavajo v naš list in naše voditelje. Mi imamo drugo delo in nam je čas silno drag, zato, neradi odgovarjamo Novinam. Narod pa bomo informirali točno o vsem, tudi o Agrarni zadrugi, kakor je to že svoj čas napovedala Murska Krajina.
Zemljo siromakom. I
Murska Krajina je že večkrat/ pisala o veleposestniških uslužbenci^ (beroših) na veleposestvu Eszterhžzy Tem siromakom je bila s 1. aprilon odpovedana služba in je samo v Žit kovcih bilo takorekoč na cesto vrženih 11 družin. Leta in leta so delal za druge, služili so gospodi in vi delo za druge položili vse svojel moči. Na stara leta pa so bili postavljeni praznih rok na cesto in sami niso vedeli, kaj se bo z njimi godilo. S težkim srcem ia z zavestjo, da so delali vse svoje življenje pošteno in težko, so gledali v temno bodočnost Skoraj v obupu so se obrnili aa g. poslanca Hajdinjaka, ki se je zelo
toplo zavzel za nje in zahteval, da se jim da veleposestniška zemlja, ki jim naj da hruh za vsakdanje življenje. Odločeno je bilo, da se tem siromakom da zemlja v Žitkovcih, ki je bila vzeta veleposestvu kot supermaksi-rtium. Da bi pa lahko to zemljo čimprej obdelovali, se je sedaj zopet zavzel za nje g. poslanec in sreski odbor stranke. Sedaj je banska uprava odredila agr. oblasti prve stopnje, da se za te siromake določena zemlja takoj razdeli med iste. To se bo te dni zgodilo in tako bo zopet poma-gano najbednejšim. G poslanec je pa s tem svojim činom ponovno pokazal, da mu je res na srcu ležeče naše ljudstvo, kateremu pomaga, kjer je to le količkaj mogoče in potrebno.
Poslanec Hajdinjak za svojo občino.
Že ponovno smo poročali o lepi novi šoli v naši največji občini v Odrancih, ki je domovinska občina našega priljubljenega narodnega poslanca g. Hajdinjaka. Odrančanje so pričeli šolo graditi, ko je že nastopala gospodarska kriza. Padanje dohodkov je grozilo, da ljudje ne bodo mogli piačati navrženih prispevkov. Bati se je bilo, da celo delo pri zidanju šole doživi polom. G. poslanec se je z vsemi močmi zavzel za svojo občino in je skušal priboriti čim več podpore iz javnih sredstev. Tako smo že poročali, da je dal primerno podporo g. ban, g. minister prosvete. G. poslanec je pa izposloval tudi posojilo pri ljubljanski mestni občini pod zelo ugodnimi pogoji.
Sedaj nas obvešča g. poslanec Hajdinjak, da je Nj. Vel. kralj Aleksander poklonil odranskl občini kot podporo za šolo 10 tisoč dinarjev. Darilo je pa med tem že tudi prispelo v Odrance. Ta naklonjenost Nj. Vel. kralja je izzvala med narodom največje veselje in Odrančanje so svojemu vladarju iz dna svoje duše hvaležni za nakazano podporu.
Šola je dovršena. V nekaj tednih se bo vršil pregled in prevzem, na to pa svečana otvoritev in blagoslovitev tega nad vse lepega prosvetnega hrama, za katerega je priboril g. poslanec že 80.000 Din. podpore in tako omogočil dovršitev gradnje.
I
Murska Sobota
Učiteljsko zborovanje v Mač-kovcih. V soboto 12. novembra so zborovali učitelji mursko-soboškega sreza v Mačkovcih. Kljub dokaj neugodnemu vremenu je prihitelo od vseh strani prav častno Število udeležencev. Na dnevnem redu je bilo poleg važnih stanovskih in šolskih zadev tudi predavanje gosp. Milana Deš-koviča, Sol. upravitelja v Bakovcih, o učiteljevem prosvetnem, nacionalnem in gospodarskem delil na vasi. Zborovale! so tudi najodloČne]? protesti-rali proti nesramni propagandi madžarskih učiteljev, ki so pred vojno potuj čevali slovensko prekmursko de-co in se danes Se upajo pritoževati, ker je Prekmurje svobodno in jugos-lovensko. Meseca oktobra so se zbrali v Zalaegerszegu, kjer jih je bivSi ravnatelj čakovskega učiteljišča Zriny rotil, naj bodo pripravljeni, da se skoro vrnejo na raznaradovaJno delo v Prekmurje. Napadel je na nasramen način našo domovino in odrekal Prek-murju slovenstvo. Mimo teh izzivanj prekmursko nacionalno učiteljstvo ni moglo iti mirno, zato je reagiralo z ogorčenim odgovorom, ki ga priob-čujemo na drugem mesta. dS.
B u m sni zobje k:adil3s v
Po dolgem iskanju sem vendar enkrat našel pravo sredstvo za svoje zobe. Ze po trikratni upoiabi sem dobil bleščečo bele zobe, vzlic temu, da bili od kajenja rujavi in nelepi. Odslej ne boni uporabljal ničesar drugega, kakor "Chlorodont". P. Tomažič, M.... Zahtevajte zato samo pristno Chlorodont zobno pasto, tuba Din. 8.- in Din. 13.-, ter zavračajte vsak nadomestek.
—	»Navaden človek". Dramatični odsek tukajšnjega Sokola je prejšnji teden, pe daljšem odmoru, zopet stopilo pred javnost. Dvorana je bila dobro zasedena in gledalci so prišli na svoj račun, saj je bilo mnogo smeha in neprisiljene zabave, kar je pač zasluga pisatelja igre in nekaterih igralcev, ki so znali z razumevanjem podati ulogo. Seveda je bil zopet g. Vrhovec tisti, ki je odnesel levji delež uspeha, pa tudi igra gg. Zrima in Nišelvicerja je bila podana prav spretno. Nastop g. Čenarja pa priča, da bo še zelo uporabljiva moč na našem odru. Gospodične Wolfart- ova in Go-dinova so naše stare znanke na deskah, ki so nam podale že mnogo dobrega in so tudi tokrat žele s svojo igro uspeh. Gdč. Wolfart-ova je bila nagrajena s cvetjem. Režija je bila dobra, le nekaj dolgoveznosti v dialogih in monologih je oviralo živahnemu ritmu dejanj, kot to zahteva značaj igre. Prvi korak, dramatičnega odseka je v tej sezoni stopil na trda tla, zato tudi k uspehu čestitamo.
—	V bolnico so pripeljali posestnika Ritoper Janoša iz Vučje Gomile. Brez vsakega vzroka je pred dnevi vdrl v njegovo stanovanje Polanc Jožef, ga potegnil iz postelje in ga začel z nekim topim predmetom biti po glavi. Z težkimi poškodbami so morali 75 letnega starčka pripeljati v bolnico. Njegovo stanje je prav resno.
—	Plesne vaje tukajšnjega Sokol-skega društva se vršijo vsako nedeljo ob 8 uri zvečer v Sokolskem domu, na kar vse člane ponovno opozarjamo.
Dolnja Lendava
—	Odlična prireditev. V nedeljo zvečer se je vršila prireditev, kakršne se vrše v Lendavi le redko kedaj. Le malo kedaj se zbere h kakšni prireditvi toliko občinstva, kolikor se ga je udeležilo te prireditve. Ne bomo rekli, da je bila dvorana .nabito" polna, vendar pa je res, da ni bilo v dvorani prostora za vse goste. Omenimo naj še to, da je tokrat bila zbrana vsa lendavska družba, vsi krogi in vsi sloji. To je dokaj razveseljivo dejstvo.
—	Krajevni odbor Rdečega križa je priredil »Martinov večer"7Na programu so bile zabavne in resne umetniške točke. Igranje na violino in tudi ubrano petje je bil užitek za uho. Nasmejali smo se pa tudi našim Saljiv-cem, da že dolgo ne tako. Tudi komedija enodejanka je nudila polno razvedrila. Najvažnejše pa je pri vsej prireditvi, kar hočemo povdarili z besedami predsednika R. K. dr. Fabia-nijo, da grozi stoterim Se to zimo glad in mraz, zato je dolžnost posameznika in raznih humanitarnih društev, da priskočijo na pomoč najbednejšim. Da, to je dolžnost vseh 1 Iščimo sredstev na ta ali oni način, dolžnost je, da se pomaga tistim, ki trpe pomanjkanje 1 R. K. bo z dohodki te prireditve mnogim pomagal, zato mu hvala. Enaka hvala naSim pridnim kolašicam in vsem, ki so pri prireditvi sodelovali.
—	Kako si naj razlagamo? Za prireditev R. K. so vsi Lendavčani darovali razne reči. Reči moramo, da so bili res radodarni. Naše kolaSice so imele obilo posla, da so vse darove zbrale. Odklonjene so bile le v enem mestu, pri gospodu — dekanu Jeriču.
—	In še nekaj. So v Lendavi iju-dje, ki so v državni službi, ki jih še nikdar nismo videli na kakšni prireditvi. Tudi pri taki prireditvi, ki ima izključno dobrodelen namen, jih ni bilo.
—	Rapallo. V soboto se je vršilo pod okriljem Sokola predavanje o Ra-pallu. Predaval je zelo dobro šol. upravitelj g. Peternel. Bilo je okrog 60 poslušalcev, večinoa članov Sokola.
DOPISI
Cankova. Dne 6 nov. je priredila tukajšnja sokol, četa igri: »Kak-šen gospod tak sluga" in »Poboljšana trmoglavka". Igri sta prav lepo uspeli, ker so se igralci vživeli v svoje uloge. Gledališke dvorana je bila nabito polna. Prireditev je še povzdignil domači tamburaški zbor — sok. četa. — Dne 13. nov. je bilo v šoli predavanje o štednji. Zbralo se je okrog 70 starišev in odraslih. Predavala sta učiteljica Kočar Terezija in g. katehet Jakob Safošnik. Poslušalci so predavanju pazljivo sledili.
Mala Polana. Podpisani Žalik Štefan, župan v Mali Polani se v imenu vseh občanov najtopleje zahvaljujem našemu goslancu g. Hajdinja-ku za njegov trud, ki ga je imel pri delu za preskrbo sena za naš srez. S senom smo jako zadovoljni in ravno-tako tudi s ceno. Na ta način smo vendar izven nevarnosti, katera je pretila naši živinoreji. Tudi vsem drugim gospodom, ki so se trudili, naj Bog poplača trud. Štefan Žalik, župan.
Brezovica. Pri nas je razrešen občinski odbornik TOrnar Ivan in je na njegovo mesto imenovan Horvat Janez, posestnik iz Brezovice.
Gančani. Odbor naše krajevne organizacije je imel pred dnevi sejo, na kateri se je razpravljalo o važnih domačih gospodarskih zadevah. Vse sklepe smo poslali sreskemu tajništvu v reševanje. Razpravljali smo tudi o našem listu, ki se mora tudi v naši občini razširiti. List nam ugaja in bo z novim letom pri nas precej naročnikov. Določen je bil tudi širitelj, ki bo skupno z odborom kraj. organizacije gledal na to, da bo čim več ljudi čitalo naš list.
Hotiza. V torek se je pri nas izvršila uradna cenitev našega skupnega pašnika, kar bo vendar enkratreše-no, kakor že to čakamo leta in leta.
Kobilje. S senom, ki nam gaje spravil naš poslanec Hajdinjak, smo zelo zadovoljni. Da smo dobili seno, smo obenem dobili tudi upanje, da bomo lažje prestali to zimo, ki bi bila strašna za našo živino in tudi za nas same, če se nam ne bi priskočilo na pomoč.
Črensovci. Pred kratkim je po nesreči povozil s kolesom tuk. razna-ialec kruha Vaupotič Matjaš iz šole idočega Šornen Franca, pri čemur si je šolar zlomil nogo. — Pet dni pozneje pa si je njegovemu očetu Karlu Vaupotič pri sekanju drv zvalilo deblo na nogo in mu jo je zlomilo nad desnim kolenom. — Priporočati bi bilo, da se kolesarji bolj previdno vozijo po tako prometnih cestah, posebno v času, ko otroci prihajajo in odhajajo iz šole. Starišem pa bodi opomin, da otroke svarijo pred nepotrebnim postopanjem po cesti.
Ljutomer. Tukaj gostuje v nedeljo 27. t. m. ob 15. uri v sokolski dvorani, priznana goslarska umetnica ga. Fr. Brandlove iz Maribora, s sodelovanjem koncertne pevke ge. prof. Vedralove in mlad. pevsk. zbo-
Nj. Vel. kralj pobijanja Invalidom prapor v znak zahvale za njihovo žrtvovanje v vojni. Svečanest se je vršila v Beogradu, kateri je prisostvovalo 15.000 invalidov iz vse države.
ke, posebno pa še naših slavčkovl Vstopnina krizi primerna.
Gor. Slaveča. Pri nas se širi med ljudstvom lažnjiva in neresnična vest o našem poslancu. Benku. Očitajo mu, da je baje on kriv, da je cena živini pri nas tako nizka, ker ne pusti drugim živino-trgovcem kupovati na sejmih. Tako bedastočo trdi lahko samo človek, ki ne zna resno misliti in ne čita časopisov ali pa iz same zlobe. Pogledajo naj v časopise in bodo videli, da je tudi v ostalem delu dravske banovine cena živini ista kot pri nas in vendar nima g. Benko edini »monopola" za nakupovanje živine v vsej banovini, če ga nima niti za naše Prekmurje. Je pač tako, kot pravi prislovica: »Dobrota je sirota."
Izjava. Podpisani Bakan Štefan, župan v Nedelici izjavljam na izjavo g. Litropa, objavljeno v Novinah z dne 13. novembra naslednje: Ni res, da sem jaz kdajkoli iu kjerkoli povedal g. Litropu, da sem vložil prošnjo za razrešitev, res pa je, da tega nisem storil in pozivam g. Litropa, da mi dokaže, kdaj in kje bi naj jaz to njemu izjavii. To je resnica in vse drugo pa ne odgovarja dejstvom. — Hkratku tudi omenjam, da sem jaz na prvotni članek Novin v tej zadevi poslal na uredništvo Novin popravek. Novine pa niso tega popravka objavile tako, kakor sem napisal in kakor bi morale, ampak enostavno kot do-
pis iz Nedelice. — Sodbo o tej zadevi prepuščam torej javnosti. — Nedelica, dne 14. novembra. Bakan Štefan, župan.
Organizacija.
Krajevnim organizacijam I
Izšla je prva številka »Organizacijskega Vestnika". — List Vam daje smernice za podrobno delo v Organizaciji, obenem Vas pa informira točno o vseh dnevnih vprašanjih.
Vsaki krajevni organizaciji smo poslali po en izvod tega lista in Vas prosimo, da se odslej držite navodil ker s tem sebi in nam olajšate poslovanje.
Sresko tajništvo M. Sobota. *
Banovlnsko Tajniitvo J.
R. K. O« posluje od 10. novembra t. 1. naprej v Dalmatinovi ulici h. št. 11. pritličje desno, nasproti Delniške tiskarne. Uradne ure so od 9 ure do pol 13. ure in od 3. do 6. ure. Telefon št. 34-99.
Sresko tajništvo JRKD, za mesto Ljubljane posluje še nadalje v starih prostorih Kazine II. nadstropje Telefon št. 21—23.
Vabilo
na izredni občni zbor Zadruine hranilnice In posojilnice v Dolnji Lendavi, ki se bo vršil v nedeljo, dne 27. novembra ob pol desetih v pisarniških prostorih Zadruge. Dnevni red obsega naslednje točke:
1.)	Poročilo načelnika.
2.)	Sprememba pravil § 23.
3.)	Izpopolnitev načelstva. 4) Izpopolnitev nadzorstva. 5.) Slučajnosti.
Vse člane Zadruge vabimo, da se tega izrednega občnega zbora sigurno udeleže.	Načeistvo.
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
v Murski Soboti
Ena noč v Monte Carlu
(Eim Hflcbt im Monte Carlo)
V gl. ulog: Hans Albers, Anna Stern, Heinz R&hmann, Ida WQst, Kari Etlinger, Rachel Devirvs, Kurt Gerron in Petei Lorre. Režija: HANS SCHWARZ.
Pradsfava s. vrtijo: v SOBOTO
dne 19. novembra ob >/»9 - * NEDELJO, dne 20. novem ra popoldne ob Vz* uri ia zvečer ob »/ j9 url.
ŠPORT
S. K. Čakovec—S.
4:2 (2:2).
Prošlo nedeljo je tukajšnja S. K. Mura nastopila v prvenstveni tekmi proti SK Cakovcu. Igrale S. K. Mure so vsi brez izjeme zadovoljivo rešili svojo nalogo. Po lepi in napeti borbi je zmagal C. Š. K. — Znagal je ne-zasluženo — z „protekci o" katero je užival s strani g. sodni! i Mohorka. Da je njegovemu pristranskemu obnašanju bila vzrok publ ka je ne >r jetno 1 In od sodnika, ki mora d. žatU v šahu 22 mož se vsaj to lahko zahteva, da drži v šahu svojo »jezo" — in da jo potem ne izliva nad ij'rah i Skratka njegovo obnašanje je bilo zelo čudno in še bolj .-..črn pa njegova izjava s katero se je pohva- ■
nase
H*
vu	• ' V
03
prof. g. M. Zacherlove h Maribora. Pridite, da slišite umetnico na gosli,
Amerika .. .
Predsedniške volitve, za katere je vladalo po vsem svetu največje zanimanje, so končane. Kljub temu, da je Roosevelt zmagal z veliko večino nad svojim protikandidatom Hoovr,om je bil boj med obema strankama srdit. Ni pa bila to le borba za predsedniško mesto, ampak tudi boj za, oziroma proti prohibiciji (prepoved točenja alkohola). Pa so »mokri" zmagali nad »suhimi", za to se pričakuje, da bo v doglednem času pro-hibicija odpravljena.
V Ameriki vlada splošno prepričanje, da je bila uvedba prohibicije največja napaka v ameriški zgodovini, kajti z njo je bila zadeta osebna svoboda človeka pri samih koreninah. Ljudi ni mogoče siliti niti v greh, niti v čednost, če pa to storimo, dosežemo navadno baš nasprotno. Tako je tudi
Z «IlfCitamy Lil UISlvIl.I1 rilHultCVMilC
se je tako razmahnilo, ds trezni ljudje vsak d?a bolj čutijo potrebo po od-
vrneta* ped? priznano koncertne pev- pravi prohibicije, Nikjer v
toliko ne pije in nikjer ni toliko pijancev, kakor v Ameriki.
Leta 1914., ko še ni bilo prohibicije, je znašal ves obrat trgovine z opojnimi pijačami z davki vred 1.800.000.000 dolarjev, 1. 1930 pa nad 3 milijarde, torej skoraj dvakrat toliko. V zadnjem letu svobodne prodaje alkoholne pijače je odpadlo na vsakega prebivalca Amerike samo 18 litrov opojnih pijač letno, predlanskim pa že 3 litre. Seveda so alkoholne pijače v Ameriki zelo drage, ker jih morajo prodaj eti pod roko. Liter žganja stane do 150 Din, liter vina 40 Din itd. Prodajalci in tihotapci opojnih pijač so zaslužili na leto okrog 50 milijard Din. Prohibicija je težko zadela tudi državno blagajno. Na trošarini na opojne pijače je dobila država v zadnjem letu svobod, trgovine 443,840.000 dolarjev. Te oeromne dohodke ie izgubila, poleg tega mora pa plačati letno sa prohi-blcijsko policijo ia zatiranje tihotapcev opojnih pijač, okrog 400 milijonov dolarjev.
Posledica prohibicijakih konov je bil pa tudi občuten padec aor*le. Ob kanadski in mehišk prohibicija ni uvedena, jt našteto a-, broj točilnic, krčem, ba:	u
cij, hotelov in drugih lc se vozijo Američani pijfcaievai. Prepoved izdelovanja in pt pijač je pripravila stotis	si:
žek, na drugi strani so pa prišli ve-! rižniki in druge moralni mastnih dohodkov: Ti so seveda gla-; sovali proti odpravi prt
Po 14 letih je prohibic^e 1 Amerika demolizirana, „kakor ni bila! še nikoli. Proti prohibii nastop!; celo petrolejski kralj Jo	>
ki spada med najbolj v et - zfovr nike treznosti. Tudi am v Varšavi John Willyj * proti prohibiciji, češ da bo At| propadla, če tega zla pravi. Država izdaja
l.f/l. /Irtlorl.TT An n»jp
jave zakonu k ga ihfc «€ spoštuj*
Prohibicija je izpodkopala ugled vla de in navaja ljudi v zločine.
Pravila
ZDRUŽBE TRGOVCEV za srez Murska Sobota.
(Nadaljevanje.)
Častni odbor.
Člen 35.
Častni odbor za razpravljanje sporov med člani združbe je poklican, da rešuje spore med člani združbe po vprašanjih, ki izvirajo iz medsebojnih odnošajih članstva.
Ta odbor ima 5 članov, ki jih voli skup-ščina^
V. Sodelovanje s pomočniki.
Člen 36,
Če se ustanovi za področje združbe po § 386 zakona o obrtih pomočniški odbor, mora združba pri vzdrževanju dobrih odnošajev med njenimi člani kot službodavci z ene strani in njihovim pomožnim osebjem z druge strani, kakor tudi pri pospeševanju stanja in razmer pomožnega osob-ja njenih članov, sodelovati s pomočniškim odborom skladno s § 386. zakona o obrtih. Če se pomočniški odbori ne ustanove, lahko združba sodeluje z drugimi organizacijami pomožnega osobja, kjer jih je kaj.
Uprava združbe in pomočniški odbor se lahko na predlog ene ali druge stranke sestaneta zaradi skupnega posvetovanja in razpravljanja vprašanj, omenjenih v prvem odstavku, kakor
tudi zaradi osnavljanja in upravljanju onih ustanov, ki jih osnavlja združba in pri katerih je tudi pomožno osobje udeleženo.
Pomočniški odbor sme odrediti dva zastopnika na skupščino združbe. Pravico imate, govoriti v vprašanjih, ki se nanašajo na pomožno osobje.
Upraya združbe in pomočniški odbor smeta na predlog ene ali druge strani skleniti, dn se sestajata na skupno posvetovanje o važnih vprašanjih skupnega interesa.
VI. Imovin«.
Čien 37.
•
O vsej premični in nepremični imovini združbe mora voditi uprava združbe inventar. Podporni in drugi človekoljubni skladi sestavljajo del imovine združbe, njih stanje pa je treba izkazovati posebej. Pri upravljanju imovine se mora držati uprava proračuna, ki ga je odobrila skupščina. Uprava združbe mora predložiti redni skupščini v odobritev proračun razhodkov in dohodkov za naslednje leto,
Izdatki se smc-jo činiti za redno poslovanje in za opravljanje poslov, ki spadajo v področje združbe po zakonu o obrtih, kakor tudi za kulturne, človekoljubne iti socijalne namene, ter letno člamarino zvezi trgovskih združenj. Gotovina združbe se mora nalagati tako, da je imovina zdiužbe čimbolj zavarovana.
Člen 38.
Združba dobiva svoja materialna sredstva iz:
1.	dohodkov iz svoje imovine ;
2.	članskih vlogov (članarine) in članskih prispevkov ;
3.	prostovoljnih prispevkov;
4.	drugih dohodkov (volil itd).
Članskih vlog (članarino) odreja za vsako
leto skupščina združbe in se plačuje polletno ali letno, in sicer naprej. Če član kljub pismenemu opominu svojega članskega vloga ne plača pravočasno, ga Izterja na zahtevo uprave obče upravno oblastvo prve stopnje z izvršbo. (Članski vlogi se lahko določijo za poedine člane različno po jačini in gospodarski moči.)
Vpisnma, ki jo plačujejo novi člani ob vstopu v združbo, znaša Din 1.000.
Če se izdatki združbe ne morejo kriti iz rednih dohodkov, sme skupščina združbe na predlog uprave skleniti, da se predpiše članom poseben prispevek, ki se pobira od čianov poleg članskega vloga (članarine).
Pravila posebnih skladov in ustanov odrejajo, kolikšen je prispevek v korist teh skladov in ustanov.
Člen 39.
Naloge za izplačila iz blagajne združbe podpisuje predsednik združenja, ki razpolaga z imovino v okviru proračuna. Za izdatke, ki niso določeni z letnim proračunom je potrebna predhodna odobritev skupne seje uprave in nadzorstvenega otfbora; ti izdatki pa se morejo po členu 19. toč. 4 teh pravil predložiti naslednji skupščini v naknadno odobritev. (Dalje sledi.)
lil češ da je vse nepravilnosti zagrešil namenoma! — Lepo I Torej je prišel v Soboto na zabavo, katere stroške mu je morala S. K. Mura mastno plačati.
Končno sedaj vsaj vemo kje smo — in kaj nam je storiti. —th.
KMETIJSTVO PFemonanjB in pregled živine.
Pri živinorejskih selekcijskih organizacijah za svetlolisasto (simental-sko) govedo se je vršilo pri odsekih Kmetijske podružnice v M. Soboti dne 24. oktobra v Vučji gomili, 25. oktobra v Predanovcih, 26. oktobra za Strukovce v Pužavcih, 27. oktobra za društva Ljutomer in Križevci v Ljutomeru, 3. novembra pri odseku Kmetijske podružnice v Beltincih in 4. novembra za društvo Petišovci v D. Lendavi.
Za Beltince, D. Lendavo in Vučjo gomilo je že bilo podrobno poročilo v zadnji številki M. Krajine. Poročati moramo še o razstavi živine v Predanovcih in Pužavcih. V Predanovcih je bilo razstavljenih 43 krav, 6 telic, 7 bikov in 7 teličk. Prve nagrade za krave sta dobila gg. Barbarič Štefan in Vlaj Štefan, za bika pa g. Janža. Splošen pregled je pokvarilo deževno vreme.
V Pužavcih je bilo na razstavi 130 krav, dva rodovniška bika, 9 telic, 4 biki ter 16 bikecov in 14 teličk. Prvo A nagrado, torej najboljšo oceno od vse letos v tej Zvezi ocenjene živine (razven veleposestniške v Beltincih) je dobila krava last Šiftar Štefana v Pužavcih. Ostale prve nagrade sta dobila dva Šiftar Aleksan dra, potem Obal Štefan in Vrečič Josip iz Strukovec, ter Sinic Matija in "tkan Aleksander iz Pužavec, Za te-•obili prvo nagrade Obal Šte-ijako Kari in Žibrik Štefan, za zopet Šiftar Št., Jošar Fr. in Vu-.an Aleksander, za mladino Šiftar otefan, Vukan Aleksander in Šiftar Franc. Seveda sta bila tudi oskrbnika lovniških bikov nagrajena s prvo igrado. Že iz teh podatkov je raz-
vidno, da ie predstavil živinorejski odsek v Strukovcih od vseh organizacij tukajšne Zveze, ki so letos nastopile, po kvaliteti najboljšo živino.
Tudi tu sta vodila ocenjevanje zastopnik banske uprave g. ing. Wen-ko in predsednik Zveze g. ing. Mi-kuž. Sodelovala pa sta oba tukajšna drž. živinozdravnika, v Pužcvch tudi obmejni živinozdravnik iz G. Radgone, tukajšni srezki kmetijski referent, ter načelnik sresk. kmet. odbora g. Titan. Razstav se je tudi ogledalo več zastopnikov ostalih živinorejskih organizacij. Ti dnevi so bili res prazniki za živinorejce. Organizacije so pokazale voljo in disciplino, da so se zunanji gostje kar čudili. Vse je bilo vzorno pripravljeno in urejeno, udeležba je bila polno-številna.
Splošna sodba je bila, da je bila prireditev v Vučji gomili najbolj prisrčna, v Predanovcih najbolj prijetna v Pužavcih pa najbolj pestra.
Naglasiti pa moram, da so pri teh treh živinorejskih organizacijah iz javnih sredstev nabavljeni plemenjaki v najboljši plemenski kondiciji, res v prvovrstni oskrbi, torej v najboljših rokah.
Ob tej priliki moram tudi javnosti izdati imena voditeljev ter organizacij, imena teh tihih, požrtvovalnih in skromnih delavcev za napredek našega kmeta. Ti so v Vučji gomili g. šolski vodja Škrbinc in An-talič Vince, v Predanovcih Vlaj Viktor, Janža in Vlaj Štefan, v Strukov-
cih g. šolski vodja Bako Kari, Šiftar Pavel Iz Pužavec, Šiftar Aleksander iz Strukovec in drugI.
Repna in ravno tako burgun-dijeva nat je prav dobro polaganje za krave in svinje, ker je lahko prebavljiva in precej redilna. Ni pa priporočati, da se ssmo pciaga v večjih množinah, ker jo sem ter tja krave slabo prenesejo. Repna pa tudi bur-gundijeva nat vsebuje namreč oksalno kislino, ki povzroča v večjih množinah zastrupljenje. Krava dobi hudo drisko (postane zalijana), preživanje se vstavi, hitro oslabi, nemore več vstati in pogine. Zato polagejte to nat močno pomešano v slamo ali sečko. če pa že nastopijo znaki za-strupljenja, dajte bolani kravi tri krat na dan po eden liter apnene vode. To je v takih slučajih najboljše, najuspešnejše, pa tudi najcenejše zdravilo, Kakšna je ta apnena voda, je bilo že popisano pred par tedni v teh novinah, pa ker se ta rabi uspešno tudi pri zastrupljenju s krompirjevo natjo. napenjanju in drugje, naj bo še enkrat ponovljeno. Apnena voda je ta, ki se nabere nad pogašenim apnom, če pa te ni pri roki, se naj ugasi kot orth velik košček živega apna na litru vode.
Tržne cene
Biki kg od 2 do 4 50- Din telice kg od 2 do 4 50 - Din. telet? kg 4 do 5 50 Din, krave kg od 1 do
2—3 Svinje kg 6-7 Din.
V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg. 6-8 Din, svinjetl-na kg. 10-14 Din. teietina kg. 6—14 Din, moka pšenična ogg. kg, 3-50 do 3.75 Din, moka II. kg., 3.25—3.50 Din, moka V. kg. 3,— Din, moka ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava surova kg. 50 90 Din, kava pražena kg. 56-140 Din, riž kg, 6-14 Din, sladkor kršstaini kg, 15'— D;n, v glavah kg, 16 — Din, kocke kg, 17*— Din, bučno olje 1 It. 14 Din, olje olivno 1 lt. 16 -24 Din, sol Kreška kg, 2 50 Din, sol morska mleta kg. 275, sol živinska kg. 1-40 Din, mila navadno kg. 9 Din, milo Zlatorog to Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej It. 7 Din,v sveče pkt. 9 Din.
Cene dežeinim pridelkom v tekočem tednu so sledeče; pšenica 1 q 150,— Din, žito 1 q 120- Din, koruza debela 1 q 165 Din, koruza čequatine 1 q 130' - Din, oves 1 q 120 — Din, ajda 1 q 90 -100 Din, ječmen 1 q 120 -130 Din, proso 1 q 110 D, krompir 1 q 40 - 55 D seno 1 q 60 -70 Din, slama 1 q 40-50 Din.
Umetna gnojila: superfosfat 16# 1 q 96- - Din, tomažova žlindra 18/20# 1 q 120-Din, Nitrofoskal 1 q 148-— Din, kalijeva sol 42% 1 q 182-— Din, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 — Din.
Cement Trboveljski 1 q 67*— Din, cement Splitski 1 q 65-— Dm, apno žgano 1 q 36 — Din.

Šivalne stroje
radio aparate, gramafone	b
in ploSie kakor tudi kolesa in vsakovrstne dele dobite
zalogo trojo po stori znižani ceni
pri tt. ERNEST ŠTIVAN v Murski Soboti.
Izdaja: Konzorcij »Murska Krajina". Predstavnika Benko Josip in Hajdinjak Antoi, narodna poslanca.