NO. 38 /iMERiSk/i Domovina ERjTOri AMOUCAN m SPIRIT M LANCUAGC OMV SLOVCNIAH MORNING NCWSPA AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 01 64-680X) AMERIŠKA DO11 . r,V!AY 1 7, 1983 VOL LXXXV Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Sirija zavrnila izraelsko-libanonski sporazum DAMASK, Sir.; JERUZALEM, Izr. -Sirijska vlada je izjavila, da ne bo sodelovala glede sporazuma o umiku tujih enot iz ozemlja Libanona, ki sta ga dosegla po neposrednem posredovanju državnega tajnika ZDA Georgea P. Shultza Izrael in Libanon. Če ne bo prišlo do nepričakovanega zastoja, bosta Izrael in Libanon sporazum podpisali že danes. Ključna točka sporazuma predvideva istočasen odhod iz Libanona vseh izraelskih, sirijskih in tudi PLO vojakov. Izraelci so že dali vedeti, da brez odhoda sirijskih in PLO vojakov, ne bodo Libanona zapustili tudi izraelski. Sirija in PLO pa sta izjavili, da sporazumu nasprotujeti in ne bosta torej sodelovali. V tem slučaju, pravijo v Jeruzalemu, ima Izrael prosto roko glede nadaljnjih obrambnih ukrepov. Libanonska vlada želi, da bi Sirija in PLO držali sporazuma, vendar vsa diplomatska prizadevanja so bila zaman. Jasir Arafat: Vojna je edina rešitev Voditelj PLO Jasir Arafat je trenutno v Siriji, obiskal pa je tudi PLO enote, nastanjene v libanonski dolini Bekaa, kjer sodelujejo s sirijsko vojsko. Arafat je dejal, da je za rešitev vprašanja palestinskega naroda edina možna pot - vojna. Vojake pLO je pozval, naj se bojujejo zoper Izrael in ZDA. Drugega izhoda ni. Poznavalci razmer v PLO menijo, da je Arafat zaskrbljen zaradi rastočega odpora do njegovega v očeh skrajnežev preveč Pasivnega vodenja. Zato je Arafat govoril v bojevitejšem tonu. Predsednika Truman in Eisenhower odklonila možnost »preventivne vojne« z ZSSR WASHINGTON, D.C. - V 40-ih in 50-ih letih, ko so bile ZDA edina država na ®vetu, ki je razpolagala z jedrskim orožjem, ie ameriški Pentagon proučil možnost preventivnega napada na Sovjetsko zvezo, v katerem naj bi ZDA uporabile atomske in tudi ogljikove bombe. Takratna predsednika Harry S. Truman (1945-1953) in Dwight D. Eisenhower (1953-1961) sta pa zavrnila to Možnost. Eisenhower pa je odobril načrt, ki 8a je predlagal skupni generalštab ameriških °brambnih sil, po katerem naj bi ZDA uP°rabile jedrsko orožje zoper ZSSR v slučaju, da bi Sovjeti začeli vojno, četudi bi s°vjeti uporabili le navadno orožje. Podatki o vsem tem so prišli na dan, ker so objavili nekatere doslej strogo tajne dokumente iz arhiva Pentagona. »Hitlerjevi dnevniki« iz Vzhodne Nemčije? FRANKFURT, ZRN - V teku v tej fzavi je obsežna preiskava, katere namen je ogotoviti, kako je moglo priti do afere v ^ozi s ponarejenimi »Hitlerjevimi dnev- H**1«. Vodilna zahodnonemška tedenska rcvija Stem in londonski list Sunday Times ?ta Plačala veliko denarja za te »dnevnike« ,tl jih začela tudi objavljati. Potem pa je Presikava zahodnonemške vlade ugotovila, a gre za sleparijo. Stern in Sunday Times a niorala priznati, da sta bila potegnjena za nos. dopisnik Stern Gerd Heidemann je bil j, javljen, v priporu pa je 44-letni Konrad ■lau, prodajalec starin in spominčkov, ki Heidemannu oziroma Sternu prodal »dnevnike«. Kar zanima preiskovalce je možnost, da so bili »dnevniki« napisani v Vzhodni Nemčiji. Kujau priznava, da jih je dobil od nekega »g. Mirdorfa« v Vzhodni Nemčiji. Kako je Kujau spravil 62 zvezkov Hitlerjevega »dnevnika« čez vzhodnonemško mejo menda ni še povedal. Douglas A. Fraser se upokojil pri UAW DALLAS, Tex. - Na konvenciji Združenja avtomobilskih delavcev je dosedanji predsednik UAW Douglas A. Fraser izjavil, da morajo delavci UAW in drugih unij kljubovati umiranju osnovnih ameriških industrij, kot so avtomobilska, jeklarska, steklarska in druge. V zadnjih štirih letih smo v ZDA izgubili kar 3 milijone delovnih mest v proizvodnji, je nadaljeval Fraser, in temu razvoju je treba napraviti konec. Delegati, zbrani na UAW konvenciji, bodo izvolili novega predsednika te unije. Fraser, ki je predsednik UAW vse od leta 1977, je star 66 let in po pravilih UAW ne more biti ponovno izvoljen zaradi starosti. Njegov naslednik bo menda Owen Bieber, ki je trenutno eden od številnih podpredsednikov UAW. Racije v Čileju SANTIAGO, Čile - Preteklo soboto in nedeljo so čilski vojaki izvedli racije v delavskih četrtih glavnega mesta. Odvedli so do 2000 oseb, po zasliševanju pa so jih priprli 200. Preteklo sredo so namreč bile demonstracije zoper režim predsednika Augusta Pinocheta, nekdanjega generala, ki je prevzel oblast potom krvavega državnega udara pred 9 leti. Pinochet vodi politiko trde roke zoper vse nasprotnike njegove vlade. Ko so policisti in vojaki razbili demonstracije preteklo sredo, so aretirali okoli 350 oseb, ki so vsi še vedno v priporu. Iranska vlada povezana z atentatom? WASHINGTON, D.C. - Obveščevalne službe ZDA so ugotovile, da je bila najbrž povezana z atentatom na ameriško veleposlaništvu v Bejrutu, do katerega je prišlo 18. aprila in v katerem je umrlo 17 Ameri-kancev, iranska vlada. Kot poroča CBS News, so prisluškovalne naprave ZDA prestregle brzojavke med iranskim zunanjim ministrstvom in iranskim poslaništvom v Damasku, Sirija, in jih tmli dešifrirale. V teh brzojavkah so Iranci pisali o nekem atentatu, za katerega naj bi storilcem plačali $25,000. Omenjajo tudi 12 Irancev, ki naj bi potovali iz Damaska v Bejrut tik pred atentatom. Ti Iranci so se pa zopet pojavili v Damasku kmalu po atentatu. Kar ni znano ZDA, je, kakšna je bila vloga Sirije v tej zadevi. Analitiki pa menijo, da so morali Sirijci vedeti za iranski načrt in ga niso hoteli preprečiti. Nocoj Reaganova tiskovna konferenca WASHINGTON, D.C. - Nocoj ima predsednik Ronald Reagan tiskovno konferenco. Kot kaže, bo skušal Reagan pritiskati za kongresnike, ki nasprotujejo proračunskemu načrtu, katerega je predsednik predložil, ter na tiste, ki mu delajo težave v zvezi s politiko do Srednje Amerike, njegovo obrambno politi|co in njegovo stališče do pogajanj o razorožitvi z ZSSR. I Uevelanda in okolice Mladi harmonikarji vabijo na koncert— Mladi harmonikarji prirede svoj spomladanski koncert v soboto, 21. maja 1983, ob 7.30 zvečer v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Za ples in zabavo igra ansambel Jasmin. Vstopnice se dobijo v Baragovem domu, v brivnici g. Petriča na E. 185. cesti, v Tony’s Polka Village in pri članih Mladih harmonikarjev. Vabilo k sodelovanju— Tretji festival slovenske folklore v Ameriki, katerega letno prireja Slovenski folklorni inštitut, bo v soboto in nedeljo, 2. in 3. julija, na Slovenski pristavi. Skupine, katere bi rade sodelovale na tem festivalu, so naprošene, da pokličejo čimpreje tel. 951-1782 ali pa sporočijo na Slovene Folklore Institute, P.O. Box 17359, Euclid, Ohio 44117. Spominski dan— V nedeljo, 29. maja, bo slovenski spominski dan. Društvo slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu lepo vabi vse, da se udeležijo sv. maše, katera bo ob 11.30 dopoldne pri Lurški Materi na Chardon Rd. Tudi narodne noše so lepo vabljene. Slovenska pristava bo kmalu odprta— Otvoritev Slovenske pristave za letošnjo-sezono bo v nedeljo, 5. junija. Ob 12. uri opoldne bo darovana sv. maša, potem bo pa razpolago kosilo z govejo ali kurjo pečenko. Odprta bo seveda tudi bara. Vsi vabljeni! Nabirka starih časopisov— V soboto in nedeljo, 21. in 22. maja, organizira slovenska folklorna skupina Kres javno nabirko starih časopisov in sicer v korist Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. Naprošeni ste, da prinesete zvezane stare časopise k Domu za ostarele 21. ali 22. maja, od 8. zj. do 8. zv. Če ne morete sami dostaviti papirja, lahko pokličete na tel. 531-1588 ali 944-8675 in bodo Kresovi člani prihiteli na pomoč. Letna seja— V petek, 20. maja, ob 7. uri zvečer bo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. letna seja Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. Vabljeni so vsi prijatelji tega zavetišča. Dr. Ivan G. Podobnikar— Dr. Ivan G. Podobnikar iz Columbusa, Ohio svetovno znan za svoje dosežke v kljubovanju stalnih bolečin - ima svojo lastno kliniko v Colum-busu - je obogatil naš tiskovni sklad s prispevkom $50. O dr. Podobnikarju in njegovem delu bomo v kratkem obširno poročali. 90. rojstni dan— Prihodnji četrtek, 19. maja, bo praznoval svoj 90. rojstni dan John Dolenc, 251. E. 264 St. v Euclidu. Čestitajo in mu želijo še mnoga zdrava leta Millie, Chester in družino. Tem čestitkam se pridružujemo tudi mi pri Ameriški Domovini! Spominski dar— Neimenovani prijatelj je daroval $10 Ameriški Domovini v spomin na pok. Valentina Mavkota. Hvala lepa! Za nov tiskarski stroj— Ivana Dolenc, Euclid, O. je daroval $25 v sklad za nov tiskarski stroj. Iskrena hvala! Spominski darovi— Cvetje, ki ne ovene, za pomoč Mohorjevi pri oskrbovanju revnih študentov v njenih domovih, je J. Jakopič prejela iz Kalifornije od gdč. Angele Gospodarič in sicer $20 v spomin na pok. rev. Jurija Trunka ter $20 v spomin pok. Marije Meglič (Mauser). V isti namen so preko J. Prosena darovali v spomin ge. Marije Meglič: po $20 družina Osredkar, g. in ga. Frank Mlinar, $10 pa Marjanca Mlinar. V spomin pravkar umrlega č.g. Raymonda Hobarta pa je darovala $25 Marija Ribič. Darovalcem se za darove v imenu Mohorjeve družbe prisrčno zahvaljujeta poverjenika J. Jakopič in J. Prosen. Ali bodo zaprli?— Kot kaže, namerava mestna uprava zapreti gasilsko postajo na E. 55. cesti blizu St. Clair Ave. Župan Voinovich je dejal, da ni še nič odločeno glede tega. V preteklosti je mestna uprava že parkrat želela to postajo zapreti, a so bili protesti iz naselbine dovolj močni, da so temu načrtu preprečili. Nova lastnica— Nova lastnica Tivoli Imports trgovine v SND na St. Clairju je Jennie Zaman, ki je zelo aktivna v SNPJ in PSA ter načeljuje odboru za kulturne izmenjave. Prejšnjega lastnika Andyja Turkmana je pred meseci zadela možganska kap in je še vedno zelo resno bolan. Njegova žena je trgovino prodala ge. Zamanovi. Občni zbor— V soboto, 21. maja, ima St. Clair-Superior koalicija svoj letni občni zbor. VREME Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 63 F. Spremenljivo oblačno in vetrovno jutri ter nekaj topleje. Najvišja temperatura okoli 70 F. Tudi v četrtek spremenljivo oblačno z možnostjo krajevnih neviht. Najvišja temperatura okoli 74 F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združine države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih dežav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih dežav; $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $ 14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 61 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 38 — Tuesday, May 17, 1983 Slovenskim rojakom širom sveta Na mogočnem mednarodnem evharističnem kongresu v Filadelfiji, ZDA, leta 1976, ki je nosil tudi pomemben slovenski pečat, je 700 slovenskih udeležencev iz domovine, zamejstva in sveta sprejelo na svojem zaključnem zboru naslednjo resolucijo: Vsako leto, na predvečer praznika Marije iz Brezij, ki varuje slovenski narod in slovenska izročila v svetu, to je 23. maja zvečer, bomo v svojih domovih prižgali sveče in preživeli večer v mislih na krščanska izročila, ki so stoletja vodila naš rod v domovini in oblikujejo danes nas v svetu in po nas narode, med katerimi živimo. Vabimo Slovence v domovini in vse rojake slovenskega izročila v svetu, da se nam pridružijo. Prosimo rojake širom sveta, da se na ta večer po svojih domovih in ob prižganih svečah v molitvi in premišljevanju spominjajo tisočletnih zakladov slovenskega narodnega in krščanskega izročila. Prepričani smo, da bo taka simbolična manifestacija slovenstva v svetu v nas znova zbudila in potrdila zavest naše pripadnosti slovenskim idealom. Koordinacijski odbor za slovensko udeležbo na 41. mednarodnem evharističnem kongresu v Filadelfiji leta 1976. / Na obletnico slovenske resolucije v Filadelfiji, ZDA Spremno pismo k prošnji Koordinacijskega odbora za slovensko udeležbo na 41. Mednarodnem evharističnem kongresu v Filadelfiji, leta 1976 Prosimo slovenske duhovnike v domovini, zamejstvu in svetu, duhovnike cerkva, v katerih je slovenska služba božja, in duhovnike cerkva, v katerih se zbirajo slovenski rojaki v svetu, da preberejo priloženo pismo Koordinacijskega odbora v nedeljo, pred 23. majem med oznanili. Obenem prosimo slovenske liste, da objavijo priloženo pismo vsaj enkrat, in to v tednu pred 23. majem. Želimo, da bi obljuba slovenskih romarjev v Filadelfiji zajela Slovence v domovini in zamejstvu in rojake v svetu, ki so jim krščanska vera in slovenska izročila temelj življenja. Bodimo en večer v letu združeni v duhu, pod okriljem naše matere Marije iz Brezij. Prižgimo vsi ta večer sveče pred njeno podobo, luči vere in slovenske zavesti! Z lepimi pozdravi, Simon Kregar, tajnik New York, NY, na obletnico slovenske obljube v Filadelfiji 1983 Beseda iz naroda... Koncert Mladih harmonikarjev CLEVELAND, O. - Letos poteka 30 let, odkar sta brata Slavko in Vilko Avsenik poslala med svet svoje prve pesmi, med njimi: Tam, kjer murke cveto. Na Robleku, Kmetič prazuje, ki so vse še danes zelo priljubljene. Na stotine in stotine njihovih prekrasnih melodij razveseljuje Slovence po svetu, pa tudi drugi narodi radi prisluhnejo in igrajo čudovite kompozicije bratov Avsenikov. Mladi harmonikarji kot tudi naši ansambli največ pesmi, valčkov in polk zajemajo iz bogate zakladnice Avsenikovih. Na letošnjem koncertu bo na sporedu kar 6 Avsenikovih melodij, med njimi še malo igrane: Koroška polka, S harmoniko v hribe, S polko v svet. Vmes pa se bodo glasile slovenske narodne pesmi ter valčki in polke naših drugih skladateljev. Otroci bodo zapeli venček narodnih, Fantovski zbor, ki sedaj šteje že čez 20 pevcev, pa je pripravil kar pet pesmi, med njimi razigrano Veseli popotnik, za katero je slovensko besedilo napisal naš pokojni pesnik Marjan Jakopič. Koncert bo to soboto, 21. maja, ob 7.30 zvečer v farni dvorani pri Sv. Vidu. Po koncertu bo za razvedrilo igral ansambel »Jasmin«. Vsi prisrčno vabljeni! R.K. Slovesni zaključek šolskega leta Slovenske šole pri Sv. Vidu CLEVELAND, O. - Slovenska šola pri Sv. Vidu bo slovesno zaključila letošnje šolsko leto to nedeljo, 22. maja, s sv. mašo ob pol enajstih v cerkvi sv. Vida. Vabimo učence vseh razredov in starše, kakor tudi prijatelje slovenske šole, da se te sv. maše udeleže v čim večjem številu. Ob tej priliki bodo učenci osmega razreda, Robert Grdadolnik, Peter Košir, Vesna Prelog, Barbara Rihtar, Maryann Rus, Monika Selan in Tomaž Zakrajšek prejeli diplome in nagrade. Ker je bila zaključna sv. maša prejšnja leta zadnjo soboto šolskega leta, vas želimo še prav posebno opozoriti na to spremembo v upanju, da se bo veliko ljudi pridružilo mladini ob tem pomembnem dogodku. Vsi prisrčno vabljeni! Učiteljice Dragi ameriški Slovenci, rojaki! V imenu vernikov župnije Ribnica, še posebej sosedske cerkve Sv. Križa, se Vam prisrčno zahvaljujem za Vaš dar in pomoč naši slovenski cerkvi, ki je s tem Vašim plemenitim dejanjem postala simbol naše medsebojne povezanosti in ljubezni, ki nas veže v isti Kristusovi cerkvi, kot sinove in hčere enega naroda. S hvaležnostjo se Vas bomo spominjali vedno, kadar bomo stopili v naše prenovljeno svetišče, kjer ima svoj prestol fatimska Marija, ob kateri hočemo še utrditi svojo vero in ljubezen do Kristusa in njegove Cerkve. Vsem, ki ste pripravili dar naši Cerkvi -Bog povrni! Na praznik Marije, matere Cerkve, ki ga pri nas slavimo na binkoštni ponedeljek in na predvečer praznika Marije Pomagaj, bom za vse dobrotnike v cerkvi Sv. Križa opravil sveto daritev. Franci Godec Kaplan v Ribnici Za vaš velikodušen dar cerkvi Sv. Križa v Jurjevci pri Ribnici, je v znak globoke hvaležnosti in zahvale napisal zgornje pismo č.g. Franci Godec, kaplan v Ribnici. Vsem, ki ste se 20. novembra 1982 udeležili večerje »Slovenski cerkvi v pomoč«, prisrčna hvala, zlasti pa še tistim, ki so s posebnim darom v Prvo knjigo dobrotnikov pripomogli pri obširnih popravilih cerkve Sv. Križa. Poleg zunanjega popravila so prebelili tudi notranjost cerkve, postavili za kip fatim-ske Marije primeren oltar, naročili nekaj paramentov, mašnih oblačil, katerih cerkev nima. V načrtu pa je še obnova kapelic križevega pota, kar pa še ne bo takoj izvedljivo. V sedmih letih poznanstva z g. Jožetom Tori, sem dobil od njega res veliko pošte. Vsakega njegovega pisma pa sem bil tudi resnično vesel, saj je bilo polno optimizma in veselja. Žalosti sploh ni poznal. Toliko bolj pa je žalostno pismo, ki mi ga je pisal 3.4.1983, v katerem, poražen od bolezni, prizna: »Ne morem več pisati. Tako me pisanje utrudi, saj sem ves gnil.« Bolezen je nastopila mrzlega dne 18. februarja letos, ko je med bolečinami v pršnem kosu med močnim kašljanjem začel pljuvati kri. Poslali so ga na pregled v bolnico na Golnik, kjer so ugotovili tuberkulozo. V telefonskem razgovoru pa so mi v župnišču izrazili bojazen, da se je tej bolezni pridružila še neka druga. V pismu piše g. Tori: »Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k plemeniti ^ mu daru za cerkev Sv. Lafr berta«. G. Tori se zahvaljuj' tudi v imenu dekana Markott ^ Burger, kateremu je obljubil da bo napisal pismo zahval« Sporoča pa mi tudi, da so b dobili za cerkev tri malit' plašče, kaj pa imajo še ' načrtu za ostali denar, mi še f znano. Za vse dobrotnike pa tudi g. Tori opravil dve s* maši. j Devetega januarja 1983 sef imel v Baragovem domu Prf jn ^ davanje s skioptičnimi sliktt mi. Čisti dobiček je bil o poslan božje potni cerkvi Sv L upo lo. sam Ž uži\ zasl mi i Pa Krk« sem del: S Kozma in Damijana na «■■■• • kjer je župnik g. Franc Povij ^ in j Po zab Pravijo tam, da g. Povirk lahko najdeš samo tam, kjer)' delo. Na skioptičnih slik** ^ smo ga videli med tesarji, ki sC ^ tesali novo cerkveno ostrešji' lahko bi ga videli med pleskj jiali pa, ko hiti umirajočemu, da mu zadnjič v življenju P' \ zim ■tek bav moril* zakul zakrament sprave, — , p prevelika bi bila bolečina 0 ^ odprtem grobu, če bi se nj®J Je^ zaupana duša ločila od^ ^ čakajo v župniji le njega, k£[ časi, ko je bilo na Krki v* sveta nepripravljena. sliši . ilj, iezi duhovnikov, so m . w izp Prekratek je dan za g. P°v‘r. in časa za pisanje na žalost ^ Od zadnjega poročila so so: Prvo knjigo dobrotni i so darovali še sledeči: ; J10' klir s. Ambrožič $100 - Sv. b Frank Pustotnik $25 * Kozma in Damijan ® Ana Medved $10 - Sv. Par hh ma in Damijan . f[:| Za Sv. Križ in Sv. Lamh« om g. in ga. Bubnič - $20 Mary Stražišar - $10 Mato Zupic - $10 Nikola Zupic - $5 Mate Cvitkovič - $5- vra vr© toy iški ski Uvi Vsem dobrotnikom ^ hvala za nesebičen dar ljuh6 in razumevanja! izo M Mefel* 0tti 1 Okolje in rak Približno 95 odstotkov ^ raka povzročajo snovi J p vekovega okolja, tr ^ Loudin, profesor univerz Floridi. nci. Na mednarodni k00^^, Pa boi •z c kal Piši ki je vsako leto na * - ^ posvečena pa je vzr0, vCktk nastanek raka pri č 0 proučujejo rezultate dos jih raziskav, ki so jih znanstveniki z vsega sve i i* Na letošnji konfereh^.^ bilo rečeno, da pride do ^^ kancerogenih obolenj zaradi vdihavanja, dob^jj. da tin '8a Pis Pat tak ie« k Sr(s t©r dol P0| se 8er ali uživanja nekaterih ^ vih snovi. Pet odstotko ^ raka nastane zaradi f'21 ga delovanja, kakršno j ^ primer sevanje, manj si, odstotek pa povzročajo ^ Profesor Loudin tr i ^ da kemični izdelki Prl ^jlcU' k razvoju raka tako, da P^jr da tisi so iZt; Pie dujejo beljakovine, ki ’ jo gene, povzročajo Pa ietr genetskega ustroja Prl J Pa 'Sij br( Pil senkc Drobtinice, sladke in žaltave ncniH' Laffl- CLEVELAND, O. - Ljubi valju)1 krasni maj — konec zime arkou Usedaj! )ljubil Le kaj boš počel, kadar boš ihvals “Pokojen? je nekatere skrbe- i so b °' ženili so, da bom od maši« samega dolgega časa minil. še ' t® nekaj let pa nasmejan ii šen u^vatn v miru in zadovoljstvu epa/ ^nženi pokoj. Ne vem, da bi ve s* mi ^ilo kdaj dolgčas, najmanj Pa Po tovarni, ker, neuk kot 53 sed sem> nisem drugega dobrega u Prt lmel- kakor si roke nategoval slika ln hrbet krivil toliko časa, da iil od' ^ se pokvečen poslovil od vi Sv del®- Krkc’ . ^am° za krajšanje časa oviri 'mam dosti dela in veselja v oviri* aomačem vrtičku - ob sobotah kjeri' ln netleljah pa hodiva z ženo slikai P° različnih kulturnih in , kisC ,a avnih predstavah in po trešj* 0 r°delnih pojedinah. V eskat 'niškem času sem predelal i * ,e ai knjig - poučnih in za-nof^ . a.v^n'h -, v kakšno obširno in jodei o branje pa se raje ne zaka. spu^am. ia u*" ^a ne bom preveč daleč za yem# asom capljal, sem si minulo 1 te^ n.SKn. naročil in tudi prejel IodI’c . aJ novih knjig iz rodne mo-i. "movm®. Večkrat sem že n vfl ’ kako da se je tam naš inil' ^>k izoblikoval, besedno se ,V'r^ -katP°*n'* ‘n napredoval »s*n' .0r je napredek vsesplošen. s0' s0ustvfaitelji (nC VSi’ SCVeda) likP' so tVan i nov knjižni polet in Pov mnen-'a, 50 kulturo i ui; zd'8nili do predzadnjega Križ na- - 5V sen!aS^0Ve naro^enih knjig q našel v mesečniku Kor J1^u> kot priporočene. Le jih C knjig sem si obdržal in ^ »CL: _s.voio kn.ii2m ^ata in °’ Petim pa sem pokazal črni možje so jih v t0vo .s smetmi zabrisali na ^ te^ knjigah sem siti • C 0*ep^an sv°j materin-' a našel ga nisem. srČP« sodoh- ni*. da ne bi bili ti bež*11 razoipj1 Pisatelji književno izob ^ in umsko visoko [er«** oihii. *ni» srčne kulture in NekaPanekaŽcj0- Ha d J te8a pisanja je zrastlo bolje nia^em zelniku, pa nič U C^o, kar je prevedeno 8'” jezikov. Čudim se, iz Piscj na8ibov ali razlogov ti beSedn^°*)’raj0 po »štalah« da se i,?knavlako> tako grdo, tiniCe<( lzrazov jaz v »drob-‘gahijo nC. upam zapisati 1iSem Se ^i* čeravno jaz sam Statičen p^‘. govorjenju ^eitiu nas sm0 re*c** ie«, h; .80vorjenju »klafan-ie n' kazalo v človeku, ki terim UUui vd1 iio' p' epc»' »rid*-n ^ ■eV' da*1' ved*1 i P veW an)* dii1' vrs' ilfl«' , V ief •us1' ud*1 j»)° IV ttijc e*1' uporabljal •muh tair re' Kaj* Ce se neka dobjj0 ° 8r. oče Mary Ann Urankar Carol K. Bochin, 3-krat st**' oče, brat Josepha in Lom _ Pogreb bo iz pogrebnega za^ da Sankovic-Johnston 15314 McCauley Ave. v tek, 19. maja, v cerkev M*™ Vnebovzete ob 10. dopoldj*^ od tam na pokopališče Ver duš. Na mrtvaškem odru ^ jutri, v sredo, popoldne o® do 4. in zvečer od 7. do 9- Kanadska Domovina Iz slovenskega Toronta dva brata pri delu za božje kraljestvo ^rvi je br. Ludvik Zabret, salezijanskega reda, ekonom novicijata v Nasik, Indija. Sam pravi: »Ker nimamo rednih dohodkov za vzdrževanje, sem s pomočjo vseh vas (tako ptše Baragovemu Misij onske-ntu Krožku v Toronto, por.) dobrotnikov in misijonskih Prijateljev nabavil namakalne naprave za škropljenje, da se tako prihrani polovica vode. Posebno v tem zimskih časih troamo vse polno razne zelen-Jave> krompirja in čebule ter JPieka, ki nam pomaga, da ^je shajamo. V treh mesecih Pade 50 do 60 cm dežja, potem Pa celo leto nič. Letos je bilo Pa še tega malo, ker je suša. omo poglobili vodnjak, a kaj, ko je sama skala. Junija Pride dež in ti meseci bodo najhujši tudi glede vročine, ki Je redno čez 40 Celjzija in sicer v aprilu in maju. Dne 24. maja bo 18 no-rincev delalo zaobljube, na Praznik Marije Pomagaj. No-Vln pa pričakujemo 25, če se ne ho kdo skujal. Pred 50 leti Je bilo v Indiji okrog 45 salezi-lancev, danes jih je več kot *3°0 in od teh 95% otnačinov. Vsako leto več kot 0 do 140 novincev. Škofje nas vabijo na vse strani. Letos ^ pe druga skupina indijskih ■sijonarjev pripravlja za p hod v Vzhodno Afriko, reddvemi leti jih je odšlo 15. a8otoviti Cerkvi gorečih 'sijonarjev, je danes »Jvažnejše delo, še bolj kot rektno spreobračanje. Če ni D°!pače Cerkve, tudi domačih poklicev ne more biti. slu*raV lepa hvala za ček’ ki bo tl za vzgojo salezijanskih Dovnikov.« , ^rugi je pa br. £ tudi deluje v Ind a8habpur. O ^adbenik; gradi 1 kapclice. Takoh .^Najsrčnejša hv: ^ tako lep dar. vi« ,n^ »hostel Sokošoice in kapi0, Se P" vs razpad6’ ker stare padajo Kakor S:jaabere. 1 udel° iu nal (sar°je 2dravjc S /ma e« ^ •), toda, toli Dni naCin „0l°vico kak0 eden « viiti°lvPbvati TuiLkrSČansk Su?k,nas Škofijska semenišča so tudi precej polna. K vsemu temu vi veliko pripomorete z vašimi molitvami in gmotnimi prispevki. Ljubi Bog bo vaš plačnik, saj On se ne da nadkriliti v velikodušnosti. Še enkrat prisrčna hvala vsem dobrotnikom in prijateljem misijonov, Vaš hvaležni v Presv. Srcu L. Vidmar.« Baragov Misijonski Krožek vsak mesec nabere čez $500.00 samih darov in jih takoj razpošlje potrebnim v misijone. Tudi zgoraj omenjena »brata« sta bila deležna denarne podpore iz Toronta. Krožku nekateri darujejo za misijone v spomin pokojnih. Neka dobra gospa je pred kratkim poslala $1.200.00 za vzdrževanje enega bogoslovca v misijonih, ki ga bo poiskal Baragov Misijonski Krožek. Tako verni pomagajo, da bi tudi neverni postali verni. Por. B.M.K. Skrita pot v globinah Objavljeno je bilo že, da je v mesecu aprilu letos praznoval v Hamiltonu, Ont. tihi in skromni duhovnik Stanko Ceglar, salezijanec, 40-letnico mašništva. Ker se o tem duhovniku ne sliši niti ne piše veliko, sem poizvedoval in zvedel, kar je vredno da se zapiše in objavi, da ne gre v pozabo. G. Stanko Ceglar je brat župnika g. Karla Ceglarja, ki vodi slovensko župnijo sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu. Tretji brat, ki pa ni salezijanec, a je svetni duhovnik ljubljanske nadškofije, je g. Ludvik Ceglar, ki deluje v Braziliji. Slavljenec, ki je letos obhajal 40-letnico mašništva, je torej g. Stanko Ceglar. Rojen je bil 28. novembra 1915 v Križevski vasi pri Metliki, dokončal osnovno šolo v Stični, gimnazijske študije v Veržeju in je maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru meseca junija 1940. V salezijanski noviciat je stopil po mali maturi 1931. leta Bogoslovne študije je opravil na Rakovniku, v Chieri pri Turinu, in Bagnolo. V mašnika je bil posvečen na Veliko soboto, 24. aprila 1943, v Pinerolo, Italija, precej pred koncem šolskega leta, to pa iz zelo tehtnega razloga, ki je vreden, da se ga zabeleži. Velika noč je tisto leto prišla na dan sv. Marka 25. aprila; to je najpoznejši dan, ko je mogoče, da je kdaj Velika noč (do tega pride nekako vsakih 75 let enkrat). Stara prerokba pravi: »Quando Marcus Pascha dabit, totus mundus vae dama bit,« tj. Ko bo Velika noč padla na dan sv. Otmar Mauser SLOVENSKI MUČENCI Mučenci naši! Vem, srca vaša so zdavnaj te strohnela, ki nekdaj za Boga in narod so živela, in misel vaša nad domom vedno je bedela, dokler vam pesem vaša ni na ustnah obnemela. Mučenci naši! Trpljenje vaše, vaša smrt in vaša kri razlita, so upanje v svobodo, ki v temč je zdaj zavita; in v pravico, ki od rdečih bratov je bila razbita po naukih Marxa in na ukaz maršala Tita. Mučenci naši! Zdaj le osamljene kosti ste še ostali, v zalivu mirnem čolnički vaši so pristali, srečo svojo našli ste na novi obali, ki v življenju ste jo neprestano iskali. Mučenci naši! Vaš duh se sprostil je kot ptica bela, ki v ranem jutru k nebu dviga se vesela, kot da klic nebes bi razumela in da vso skrivnost poleta narava ji je razodela. Mučenci naši! Lovorjevi venci zdaj krasijo vaše glave, v polni meri ste deležni božje slave, grobišča vaša že okrasile so spomladne trave, in v Kočevskem Rogu ptički vam žgole pozdrave. Mučenci naši! Čas ni zbrisal vas iz našega spomina! Z vami družimo glasove svoje: ‘Bodi zdrava, moja lepa domovina!’ Ob spominu na naše mučence Marka, bo celi svet stokal od gorja. To se je leta 1943 dokaj dobesedno izpolnilo. Prejšnje leto je italijanska vlada po slovenskih primorskih vaseh pobrala skoraj vse moške, vključno mladoletne fante, in jih poslala v internacijo. Ko so bili v Vatikanu o tem obveščeni, so skušali kaj pomagati. Vlada je končno pristala na to, da dečki gredo v kak zavod, ki bi ga Vatikan za to preskrbel. Tam naj bi živeli več ali manj redno življenje in se po slovensko šolali. V ta namen je bilo izbrano eno poslopje v Loretu. Osebje za novi zavod pa naj bi poskrbeli slovenski salezijanci. Ker jih je bilo več, ki so ravno tedaj. končevali zadnje bogoslovno leto, so predstojniki sklenili, da jih bodo posvetili v duhovnike že za Veliko noč, da bi potem lahko takoj šli v tisti zavod. Do posvečenja je res prišlo v Pinerolu na Veliko soboto, 24. aprila 1943. Zaradi stalnega bombardiranja je bilo prenevarno iti v Turin v baziliko Marije Pomočnice. Italijanski vladi pa se je zadeva glede tistega zavoda zdela prenerodna in so nekako ob istem času spustili vse fante domov, tako, da do ustanovitve zavoda v Loretu sploh ni prišlo. Novomašniki so tako dočakali konec šolskega leta v Bagnolu, pod Piemontskimi Alpami, kamor so se bili preselili o Božiču 1942, po strahovitem bombardiranju Turina. Preselila se je celotna fakulteta salezijanskega papeškega Atenca iz Crocette v Turinu. 1945 in 1946 je bil g. Stanko vpisan na univerzi v Firenzah. Naslednje leto je pa odšel v Ameriko in sicer je bil določen za Dominikansko republiko. Ker pa ni takoj dobil dovoljenja, je ostal v Ameriki in sicer v Texas eno leto. Nato je odšel v Dominikansko republiko, kjer je deloval 3 leta. 1952 ga ponovno najdemo v Ameriki in sicer v New Orleans, kjer je ostal 6 let. 1958 ga najdemo blizu Bostona, kjer je poučeval v semenišču. Ker pa je imel namen vrniti se v Slovenijo, je hotel še prej dokončati študije, po katerih ga je vedno žejalo. Tako je čas od poletja 1964 do junija 1968 porabil za študij na The Catholic University of America, kjer je 1968 dosegel stopnjo Master of Arts. Tri leta pozneje 15. maja 1971 pa je postal Doctor of Philosophy. Naslov njegove doktorske disertacije je bil: William of Saint Thierry, the Chronology of His Life; With a Study of his Treatise on the Nature of Love; his Authorship of the Brevis Commentatio, the in lacu and the Reply to Cardinal Matthew (Washington, D.C., 1971). (dalje na str. 6) TORONTO, Ont. - Človek, ki se še tako prizadeva, da bi bil dosleden in pravičen v presoji in prikazu dogodkov, ki so se odigravali koncem maja in v začetku junija leta 1945, ko so Angleži iz Koroške nasilno in z zvijačo vrnili v domovino 12.000 slovenskih domobrancev, četnikov in civilnih beguncev, ne more najti nobenega opravičila za početje angleških vojaških oblasti, ki so odigrale vlogo Juda Iškari-jota, še manj pa za masovne pomore vrnjenih, katere so slovenski komunisti z vso bestijalnostjo nemudoma izvedli, čim so jim njihovi ideološki in politični nasprotniki prišli v roke. To so danes dokazana zgodovinska dejstva, katerih tudi čas ne bo mogel izbrisati. Angleški prestiž, zgrajen na osnovah Magne Carte, je v vzhodni in v jugovzhodni Evropi zadobil grd madež. Titovoi, po drugi strani, pa so si z masovnimi umori svojih nasprotnikov zagotovili v slovenski zgodovini ime »rdečih barbarov«, ki so v svoji veri v Stalina in diktaturo proletariata uničevali svoj lastni narod za zmago rdeče revolucije. Zapuščina maršala Tita, ki je pred tremi leti maja meseca v Ljubljani umrl, so kupi kosti pomorjenih, katerih edina krivda je bila, da so ostali zvesti Bogu, da so ljubili svoj dom in da so želeli živeti življenje svobodnjakov. Ko sem prav te dni bral o Titovih doprinosih v času vojne in po njej, so mi prišli v spomin vsi tisti dobri ljudje, ki sem jih osebno poznal in ki so zaradi svojega narodnega in verskega prepričanja bili od komunistov pokončani. Ta spomin na resnično poštene in iskrene ljudi, ki so mučeniško umirali, nadkriljuje vse lažne slavospeve rdečemu maršalu in njegovim krvnikom. Četudi so od teh mučencev ostali danes le še obeljene kosti, so vendar najglasnejše priče in glasniki slovenske vere, narodne ljubezni in svobode. V tem je veličina njihove mučeniške smrti. Komunisti, ki so z masovnimi umori hoteli uničiti nukleus slovenskega protikomunističnega odpora, so s svojim krvoprelitjem dosegli ravno obratno. Človeški duh se namreč ne da uničiti. Živi naprej v narodu in v najhujši stiski je kakor reka, ki napaja in k novemu življenju budi. Naši mučenci so taka reka. bjjjhova nedolžno prelita kri je napojila slovensko zemljo za novo rast, ko bo prišla slovenska pomlad. Ta pa bo prišla (dalje na str. 6) KOLEDAR PRIREDITEV MAJ 21. - Mladi harmonikarji prirede koncert v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer. Za ples igra ansambel Jasmin. 29. - Društvo SPB Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in revolucije s sv. mašo pri Lurški votlini na Providence Heights, Char-don Rd. 30. - S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi spominsko svečanost v svojem Triglavskem parku. Sv. maša ob 11. dop., potem govor, pesem in kosilo. JUNIJ 4. - American Slovene Club priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v počastitev 55. obletnice klubovega obstoja. 5. - Otvoritev Slovenske pristave. 18. in 19. - Tabor DSPB Cleveland podaja spominsko proslavo za pobite slovenske domobrance, četnike in civilno prebivalstvo ter ob 40. obletnici Turjaka in 40. obletnici ustanovitve slovenskega domobranstva. Spominska proslava bo pri kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi. 26 - Slovenski dom na Holmes Ave. priredi večerjo s plesom ob obnovi dvorane. Igral bo Frankie Yankovic. 26. - Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 26. - S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi prvi piknik v Triglavskem parku. Sv. maša ob 11. dop., potem kosilo in zabava s plesom. JULIJ 2. in 3. - Slovenski folklorni inštitut v Ameriki priredi svoj tretji Festival slovenske folklore v Ameriki. 10. - Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. 17. - Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 23. in 24. - Slovenski športni klub priredi svoj vsakoletni «Sportsfest» na Slovenski pristavi. Balincarsko, odbojkarsko, «SuperTeams» in več drugih tekmovanj. 24. - Misijonski piknik MZA za Milwaukee s sv. mašo ob 11. dop. v parku Triglava; sledijo kosilo, žrebanje in prijateljsko srečanje. 31. - Slovensko ameriški Primorski klub in Lovski klub priredita skupen piknik na lovski farmi. AVGUST 7 - Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Ob 11.30 dop. bo č.g. Viktor Tomc daroval sv. mašo pri Spominski kapelici za rajne člane kluba. Na pikniku bo igral orkester Tonija Klepca iz Girarda, Ohio. 17. - Federacija ameriško-slovenskih upokojencev priredi letni piknik na SNPJ farmi na Heath Rd. 21. - S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi poletni piknik, zopet s sv. mašo ob 11. dop., kateri sledijo kosilo, zabava s plesom in športne tekme. 28 - Slovenski dom na Holmes Ave. priredi letno »Povratek domov« veselico. 28. - Ohijska federacija KSKJ društev priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd., Willoughby Hills, Ohio. SEPTEMBER 10. - Plesna skupina Kres priredi Večer slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Živa spremljava pri programu: orkester Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30 zvečer. Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetiiik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 18. - Oltarno društvo fare sv. Vida priredi svoje vsakoletno kosilo z juho, govejo in kurjo pečenko in prikuhami, v farni dvorani. Serviranje od 11.30 dop. do 2. pop. 18. - Odbor Slovenske pristave priredi vsakoletno Vinsko trgatev na SP. 25. - Plesna skupina Kres ponovi program «Večer slovenskih narodnih in umetnih plesov» v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 3. popoldne. 25. - S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku. Kosilo ob 12, uri opoldne, potem zabava. OKTOBER 1. - Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem Ob spominu (nadaljevanje s 5. str.) tako gotovo, kot zjutraj vzhajajoče sonce. Takrat bo zatonila rdeča zvezda in maršal Tito, Kardelj, Kidrič, Tomšičeva in njihovi nasledniki, bodo deležni usode Stalina in Mao Tse-tunga: odšli bodo v oblivion. Narod bo preživel njihov krvavi režim in se znova obrnil k tistim slovenskim vrednotam, ki so ga zdravega in žilavega ohranjale skozi dolga stoletja. Pozabljeni bodo krvniki slovenskega naroda, naši mučenci, ki so v tisočih umirali po končani vojni brez vsakega sodnega procesa, pa bodo zasijali v žaru nove svobode, ki bo narodu zasijala in doživeli svojo Veliko noč. Po 38 letih vladanja enopartijskega komunističnega sistema, je naša domovina Slovenija v moralni, narodnostni in gospodarski krizi, ker režim v svojem negativnem brezboštvu išče le interese komunistične partije in njene absolutne oblasti, ne pa narodove duše, brez katere ni življenja. Samo en izhod vidim iz te dileme, toda od komunistov ni za pričakovati, da bi ta izhod iskali. Namreč javno priznanje svojih povojnih zločinov in jih obžalovati. Kes je predpogoj za odpuščanje, in kjer ni kesanja, tam ni sprava, in kjer ni sprave, tam ni miru. Naši mučenci so porok nove svobode, ki mora priti. Oni so seme, vrženo v zemljo za novo rast. Mi, ki nam je bilo po božjem usmiljenju preizaneše-no, da smo pri življenju ostali in smo se po vsem svetu razšli, smo pa dolžni spomin na naše mučence gojiti in ohranjati, se ob spominu nanje duhovno krepiti in z njimi neomajno zaupati v zopetno vstajenje slovenskega naroda, zaupati v božjo pomoč in pravico ter v nas same, ker nas je čas izbral, narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer. Gostujejo Fantje na vasi iz Toronta. Po koncertu ples in zabava. Igra Alpski sekstet. 8. - Klub slovenskih upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi 21. letno večerjo s plesom v Slovenskem domu na E. 80. cesti. Igra Eddie Buehner orkester. 15. - Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci. 15. - Pevski zbor Glasbena Matica priredi vsakoletni jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 16. - Občni zbor Slovenske pristave. 22. - Ansambel «Veseli Slovenci« praznuje 20. oblet- Dr. Stanko Ceglar je torej učenjak-filozof. Spomladi 1971, potem, ko je 15. majnika na Ameriški katoliški univerzi v Washingtonu, D.C. prejel diplomo doktorja filozofije in se začel pripravljati na povratek v Slovenijo, kjer naj bi poučeval salezijanske študente klasične jezike, je bil nenadno in nepričakovano naprošen, naj bi šel vsaj za eno leto pomagat na novo sprejeto slovensko faro sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi, kjer se je g. Lojze Tomc po dobrih desetih letih neutrudnega dela odpravljal v pokoj. Kot se rado zgodi, se je tisto »eno leto« zavleklo kar v 12. leto. Kmalu po prihodu na faro so mu predstojniki poverili skrb za finančno administracijo pri župniji, ki jo še danes opravlja. Leta 1977. je poleg tega postal še kaplan v materinski hiši Sester sv. Jožefa čisto na drugem koncu mesta. Če more kdaj najti kaj prostega časa, se pa še vedno rad zanima za delo in spise opata Viljema Šenttjeriskega (William of St. Thierry). Tako je za Drugo konferenco cistercijanskih študijev (Second Cistercian Studies Conference) ki se je vršila v začetku maja 1972. na Western Michigan University v Kalamazoo, Mich., pripravil razpravo »Kapitelj v Soissonu (1132) in da smo glasniki našega zasužnjenega naroda. To naj bodo letos naše misli, ko se bomo s spoštovanjem in hvaležnostjo spominjali naših slovenskih mučencev. Otmar Mauser nico obstoja s samostojnim koncertom in večerjo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 23. - Slomškov krožek priredi obed v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne. NOVEMBER 5. - Štajerski klub priredi svoje tradicionalno martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igra Veseli Slovenci orkester. 12. - Belokranjski klub priredi martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 12. - Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. S serviranjem večerje bodo začeli ob 5. popoldne. avtorstvo odgovora benediktinskih opatov kardinalu Mateju.« Članek je pozneje izšel nastisnjen v zborniku Studies in Medieval Cistercian History, II (Kalamazoo, 1976), str. 92-105. Leta 1968. so benediktinske sestre kupile, kar je ostalo od nekdanje slavne opatije sv. Teodorika (Saint-Thierry), *n kjer so pred stoletji menihi, tam sedaj benediktinske nune spet prepevajo božje hvalnice. Kmalu po prihodu sester, so se na njihovo pobudo začele priprave za »Mednarodni kolokvij o samostanski zgodovini,« ki se je po večletni pripravi vršil v bližnjem mestu Reims od 11.-14. oktobra 1976. Za to priliko je bil g. Stanko povabljen, da bi osvetlil delo opata Viljema za obnovo iu poživitev meniškega življenja po benediktinskih samostanih v remski cerkveni pokrajini. Francoski prevod njegovega (angleškega) članka in latinsko besedilo tozadevnih dokumentov, je izšlo v tisku v velikeu1 spominskem zborniku SAINT-THIERRY, opatija 6. do 20. stoletja (Saint-Thierry, une abbaye du Vie au XXe siecle, 1979), str. 299-350. Kadar mu čas dopušča, nadaljuje s pripravo kritični tekstov zgodnejših Viljemovih spisov, katere je napisal, ko jc bil še opat, preden se je 1. tej službi odpovedal in sC umaknil kot navaden menih v novoustanovljeni cistercijan ski samostan v Sinji (Signy)’ kjer je kakih 13 let pozneje umrl. V cistercijanskem redu častijo Viljema kot blaženega-Pripravil P.M\ Sporočajte osebne i*1 krajevne novice! ZAK-ZAKRAJSEK pogrebni zavod 6016 St. Clair Ave. New Phone - 361-3112 Nova tel. st. 361-3112 John Fortuna, Hcenciran pogrebnik Iz slovenskega Toronta (nadaljevanje s 5. str.) Vesti iz Slovenije Srečko Brodar dopolnil 90 let Dne 6. maja 1983 je dopoldnil devetdeset let akademik profesor dr. Srečko Brodar, prvi in najuspešnejši odkritelj in raziskovalec staro-kamenodobnih kultur na Slovenskem, kot piše o njem Vida Pohar. Rodil se je v Ljubljani, kjer je obiskoval ljudsko šolo in klasično gimnazijo. Njegov Študij je prekinila prva svetovna vojna, v kateri je služil med drugim na Doberdobu. Profesorski izpit je po vojni opravil v Zagrebu, nastopil je službo pripravnika na Poljanski gimnaziji v Ljubljani. Leta 1921 je dobil stalno mesto profesorja naravoslovja v Celju, leta 1939 je bil premeščen v Ljubljano in še istega leta dosegel na ljubljanski univerzi naslov doktorja geoloških in Paleotoloških znanosti. Leta 1949 je bil izvoljen za dopisnega, leta 1953 pa redne-8a člana Akademije znanosti in umetnosti. Pred 10 leti je zaradi bolezni odložil funkcije in se umaknil v ozadju. V zadnjem času ga je bolezen priklenila na bolniško sobo. Y Sloveniji nezadovoljni z učiteljstvom Ljubljana - Na pogovo- ru med predstavniki slovenske KP in pedagoškimi delavci, so ngotovili, da so razmere v ZVezi z učitelj svtom nezado-voljne. Menijo, da za učiteljski po-ic prevladuje »negativna se- ekcija<< jn (ja se zanimaj0 za i iteljski poklic večinoma i abši učenci. Neugodno je udi, da je ta poklic v Sloveniji ako »feminiziran«. Na šolah Je v povprečju kar tričetrtine u heljic, na osnovih šolah pa Jl je celo do 90 odstotkov. Ugotovili so tudi, da se ekonomski položaj prosvetnih delavcev vidno poslabšuje in da bo tudi v tem oziru potrebnih ustreznih ukrepov. Do pogovora je prišlo, ker se v centralnem komiteju KPS pripravljajo na svojo sedmo sejo, ki bo posvečena kadrovski politiki. Dinar v SFRJ manj vreden v primerjavi z dolarjem Po najnovejšem deviznem tečaju, objavljenem v »Delu«, je za en ameriški dolar mogoče dobiti 81 dinarjev. Kanadski dolar pa bo prinesel le 65 dinarjev. Še leta 1979 je tujec dobil komaj 18 ali 19 dinarjev za dolar, torej je devalvacija v teh letih vredna dobrih 400% in nič ne kaže, da se bo drsenje dinarja ustavilo. Zaradi izredno devalviranega dinarja menijo, da je letovanje v SFRJ zelo privlačno, da bi pa bilo veliko privlačnejše, če bi bile turistične ponudbe ustrezneje in učinkoviteje organizirane. Na skupščini SFRJ o aktivnostih emigracije LJUBLJANA - Ljubljansko »Delo« poroča o sestanku odbora skupščine SFRJ, na katerem so člani poslušali poročilo o delu zveznega sekretariata za notranje zadeve, ki mu nače-Ijuje Stane Dolanc, poročal pa je Rajko Ječmenica. Ječmenica in drugi razprav-Ijalci so menili, da se skuša emigracija strniti in s skupnimi akcijami doseči svoje cilje. Emigrantske skupine v Evropi so v zadnjem času baje razdelili na desetine tisočev letakov, s'katerimi skušajo odvrniti tujce od letovanja v SFRJ. Ječmenica je dejal Let Your Life Insurance Work For You! The American Mutual Life Association has a new concept lch combines your life insurance with an exciting benefit Pr°gram. This program includes low interest certificate loans, " 'Merest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by the largest Slovenian Mernal Association in Ohio. For further information, just 0rT1plete and mail the coupon below. American Mutual Life Association 19424 South Waterloo Road Cleveland, OH 44119. Tel. 531-1900 MV date of birth is. Name... Street. tudi, da so nekateri emigranti poskušali prinesti v SFRJ razstrelivo, da pa so jim varnostni organi to preprečili. V SFRJ se je povečalo število nacionalističnih izpadov, vendar točnih podatkov o tem ni bilo navedeno v dopisu v »Delu«. Govorili so tudi o vlogi Cerkve v zadnjem času: »Tudi Cerkev je okrepila svoje delovanje. Pridobiti si skuša čimveč mladih ljudi, precej se je povečala tudi njena naklada knjig in brošur. Vsebina teh publikacij je pogosto povsem v nasprotju s socialističnim samoupravnim sistemom.« Tako dopisnik »Dela« Žarko Rajkovič, ki je poročal o tem sestanku. Umrli so Iz »Dela« 21. marca: Martina in Anton Kukec, oba stara 69 let (Polzela); Janez Mrak (Ljubljana); Ivan Rebek, profesor (Celje); Mihael Bonšek (Ljubljana-Vič); Ernestina Tajnšek roj. Bbr-ghese (Ljubljana); Albina Vok (Ljubljana); Stanko Šubic (Radovljica); Franc Božič (Krško); Marija Ropret (Bohinjska Bela). Iz »Dela« 22. marca: Mijo Žuna (Voča); Josipina Gunde roj. Kraškovič (Ljubljana); Jerica Marinček roj. Pavli (Ljubljana); Alojz Lindič (Novo mesto); Franc Sergaš (Ljubljana); Alojz Pelhan (Ajdovščina); Feliks Razdrih (Ljubljana); Janez Češnovar (Ljubljana); Franc Kic (Ljubljana); Darko Ušaj (Solkan); Valentin Ahlin, Hrudtkov ata, posestnik na Ježici, 77 (Ježica); Marija Čamemik (Vnanje Gorice); Rudi Planinšek (Liboje). Izvoda »Dela« za 23. in 24. marca nista prispela. Iz »Dela« 25. marca: Srečko Kristan (Ljubljana); dr. Peter Žiža, upokojeni docent na katedri za nevrologijo Medicinske fakultete ljubljanske univerze (Ljubljana); Marjan Weibl (Ljubljana); Terezija Kuret, 80 (Žirje); Marija Dolinar, 90 (Ljubljana); Stanislava Smole (Ljubljana); Terezija Šolar roj. Marenk (Selca); Francka Plankar, 73, p.d. Birtova mama iz Velikega Gabra; Mihaela Virant roj. Tič (Ljubljana); Janez Slatnar (Ljubljana); Anton Plemenitaš (Šmarje pri Jelšah); Ivan Stare, 70 (Kamnik); Marija Jančič roj. Glavič (Ljubljana). Iz »Dela« 26. marca: Franjo Frece (Ljubljana); dr. Jože Verlič, ortoped kirurg - umrl 1. feb. 1983 v Švici (Ljubljana); Janez Vrščaj, 88 (Vojna vas pri Črnomlju); Vida Košmrl roj. Jeglič (Ljubljana); Marjeta Grošelj roj. Švab (Kranj); Filip Slokan (Ljubljana); Leopold Ogrin (Vikrče); Miran Roter (Šentrupert); Alojz Salmič (Trbovlje); Vida Šegula roj. Černej (Ljubljana). Iz »Dela« 28. marca: Jože Ravnik (Bled); Danilo Nabergoj, učitelj v pokoju (Maribor); Jerko-Hieronim Železnik, cerkveni ključar pri sv. Miklavžu nad Celjem; Julka Zakotnik-Sitar (Ljubljana); Franc Žurbi (Jesenice); Vincenc Sitar (Mengeš); Amalija Brus (Ljubljana); Marija Strikberger roj. Toni (Ljubljana); Lojze Fakin (Ljubljana); Jože Podlogar (Turjak); Stanko Malec (Kranj); Jožica Jamnik roj. Oter (Škofja Loka); Milka Fedran roj. Mikuš (Celje); Drago Štiftar (Domžale). Iz »Dela« 29. marca: Marija Pust roj. Osredkar (Ljubljana); Slavko Trtnik (Črnuče); Maks Dolničar (Sinja gorica); Katarina Knavs roj. Kogoj (Ljubljana); Anica Marn, roj. Francelj (Jurjeviča); Jožefa Krneč roj. Kompare, 80 (Ljubljana); Bogdan Schweiger, upokojeni šepetalec SNG Opera (Ljubljana); Janez Pirnat (Krtina); Štefan Stražiščar, dr. med. dr. sc. docent na Katedri za sodno medicino in deontologijo Medicinske fakultete ljubljanske univerze (Ljubljana); Barbara Baruca, učenka 3. letnika piranske gimnazije (Piran); Ivanka Manfreda, učiteljica v pokoju (Ljubljana); Rebeka Volčanjk (Ljubljana); Josipina Dermelj roj. Minkuš (Ljubljana). V Kovaškem muzeju v Kropi je pogled v preteklost KROPA, Slov. - Sredi marca letos so v Kovaškem muzeju v Kropi odprli etnološki oddelek. Namen je, da bi ob zgodovini železarstva na Slovenskem ohranili tudi vsakdanje življenje nekdanjega kroparskega človeka. Zbirko je strokovno uredil Zmago Šmitek, sam doma iz Krope, sicer pa docent na oddelku za etnologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Leta 1870 je bilo v Kropi kar 1400 ljudi, pa le sto hiš in le v 70-ih najemniška delavska stanovanja. V sobi z eno mizo in eno krušno pečjo so živele tudi po tri velike družine. V ogrevani sobi so imeli prostor starejši, otroci, bolehni člani, ostali pa so spali v nikoli ogrevanih podstrešnih kamrah, ki so jih nastlali tudi z bukovim listjem. Kuhali so v vežah. Tam je na mestejah (v sprednjem delu krušne peči) ali v pečeh kuhalo po šest gospodinj hkrati. Pri kurjenju peči so se vrstile družine po določenem vrstnem redu. Družina, ki je kurila peč, je tistega dne morala skrbeti tudi za razsvetljavo. Uporabljali so leščerbe, preprosta svetila pa so bili še čuki, (v njih je gorel v olje namočen stenj), in hlapci, stojala, v kateri so zatikali goreče treske. Kuhali so tudi na ješah (kovaških ognjiščih) v vigenjcih, torej lesenih kolibah ob vodnem žlebu s kolesom za pogon mehu. Za Kropo in Kamno gorico so bile značilne številne šege in navade. Med njimi sta bili koledovanje in spuščanje barčic v vodo. Koledniki so od Božiča pa vse do Svečnice hodili po okoliških kmečkih vaseh, da bi za zapete kolede dobili tak (to je bil čas kolin) ali drugačen dar, ki bi jim pomagal preživeti. Koledniki so prosili npr. na sledeč način: »Mamca, vas pa prosimo, da b’kej od predivca blo, nej bo pražnje al hodnik (hodničko platno), al pa ajde an pounik. Očka, vas pa prosimo, da b’kej od dnarcev blo, naj bo krajcar al pa dva, al pa cela cvancgarca (dvajsetica). H koncu vas pa prosimo, da b’kej od prašiča blo, nej bo krempel al uho, al pa kar uso glavo.« Drugi običaj je bilo spuščanje barčic na večer pred praznikom sv. Gregorja (11. marca). Po vodi so spuščali deščice, na katere so postavili prižgane sveče ali pa na njih zažgali oblance, smolo ali oglje. To, da ljudje »vržejo luč v vodo« pove, da ni več treba delati ob luči in kuriti v peči. Kroparski muzej, ki je bil ustanovljen 1. 1952, je izredno zanimiv. Sama vas je slikovita in zanimiva, ker so ohranili mnoge stare stavbe. ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE Kolikor se tiče najemanja za službo v mojem oddelku, sem imel skoraj popolno srečo. Žal mi je bilo, ko po preiskavanju nekateri niso bili potrjeni; sposobne ljudi je bilo zelo težko najti. Pritoževati se bi bilo brezuspešno, kajti FBI in raziskovalci naše ustanove so bili neizprosni in njihova odločitev dokončna. Dvom o lojalnosti je zadostoval, da se kandidat zavrne. Ne samo to. Imel sem primer kandidata, ki je bil po kvalifikacijah kakor nalašč za službo, katero bi mu bil rad poveril. Raziskovalci niso nikoli povedali razloga, zakaj ni bil ta ali oni odobren; v tistem primeru pa sem hotel priti do dna, ker sem bil prepričan o kandidatovi verodostojnosti. Na mojo prošnjo mi je prijatelj v FBI zaupno povedal, da se z menoj strinja, toda kandidatov tast je bil na črni listi kot Stalinov pristaš. Torej zaupanje v značaj prosilca za sprejem v tajno službo ni zadostovalo, prišla je v poštev tudi lojalnost njegovih sorodnikov in sploh ljudi, s katerimi se je družil. Prve mesece leta 1947 sem imel nalogo napisati vrsto referatov o Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji. Referate sem pripravil iz lastnih izkušenj ter na podlagi obstoječih dokumentov, tičočih se političnega, gospodarskega in socialnega stanja v obnavljajočih se državah. Točnost informacije, slog in oblika referatov je bila največje važnosti, kajti referati so bili naslovljeni na urad predsednika Trumana, obenem pa razdeljeni tudi ministrstvom in drugim visokim instancam zvezne vlade. Referati iz naše ustanove o kakršnem koli problemu seveda niso bili edini. Kot v našem uradu so jih sestavljali in predlagali slični oddelki v vojnem in državnem (za zunanje zadeve) in drugih ministrstvih. Najvišja eksekutiva s predsednikom na čelu je zahtevala informacije od vseh uradov zaradi določanja političnih smernic nasproti zunanjemu svetu. Neredko sem opazil odsev svojih referatov v tedanji politiki Združenih držav nasproti Balkanu. Kot mi je Bob prvotno zajamčil, v zvezi s službo ni prišlo do uradnih potovanj. Tri dni pred božičem leta 1947 smo prejeli iz Pariza poziv za pomoč in sodelovanje v razkrinkanju neke špijonažne in sabotažne zadeve v maroški ladjedelnici Port Lauyaute. Agencija se je odzvala in zaradi izrednih okoliščin sem bil jaz naprošen, da nemudoma odpotujem k sodelovanju v Casablanko. Dan pred božičem sem zgodaj zjutraj imel odpotovati za dva do tri tedne. Posebno letalo je stalo pripravljeno na letališču, kamor je prispel tudi Bill, moj kolega, da me spremlja na poti preko oceana in nazaj. K sreči je z&radi nekih popravil v motorjih prišlo do enourne zamude. Med čakanjem pa je prihitel iz urada kurir povedat, da moram polet v Casablanko odložiti. Mihael je zakričal od veselja, ko sem mu povedal po telefonu, da ne bom potoval in da se brž vrnem ter bom za božič doma. Francoska varnostna služba (suretč) je špijonsko zadevo v Casablanki sama rešila. * • • Poluradne posle imenujem tiste, katere sem opravljal za vladne organe izven svojega oddelka in sploh izven naše ustanove. Predstojniki so za nekatere primere vedeli in jih odobravali, a o vsem delovanju z drugimi organi zvezne vlade jih nisem obveščal. Način sodelovanja je bil skoro povsem oseben. Na primer, moj sovrstnik, ki je vodil odsek za balkanske države v G-2 pri glavnem štabu ali oni v departmanu (ministrstvu) za zunanje GRDINA POGREBNA ZAVODA 531-6300 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 1053 E. 62nd St. GRDINA TRGOVINA S POHIŠTVOM 531-1235 15301 Waterloo Rd. zadeve se je hotel posvetovati o političnih, gospodarskih in drugih problemih. Napravila sva sestanek v njegovem uradu, na domu ali v kaki restavraciji, nikdar pa ne v mojem uradu, kamor je bil dovoljen vstop samo uslužbencem. Prišlo je tudi do bolj službenega ali formalnega načina v sodelovanju. Depart-man za narodno obrambo, na primer, je vzdrževal stalne tečaje za pouk oficirjem, izbranim za službo vojnih atašejev v tujini. Večkrat sem se odzval klicu, naj jim predavam. Te vrste povabila so prišla uradno od ministrstva naravnost na ravnatelja naše ustanove. Vabilo za predavanje ni navajalo mojega imena, vendar je bilo jasno, da je uradnik, ki ga je naslovil, hotel mene osebno. C.I.C. (protiobveščevalna služba) je kot del generalnega štaba vzdrževala trimesečne in daljše tečaje za oficirje in moštvo. Ta šola je bila v bližini Baltimora, uro vožnje od Washingtona. Polkovnik, odgovoren za upravo šole, me je kot znanec iz vojnih let pogosto vabil k sodelovanju in mi v začetku celo nudil zaposlitev kot ravnatelj. Odzival sem se s predavanji in sestanki za sestavljanje učnega programa. Mnogo let pozneje, ko je moj mlajši sin tam služil vojake, so me te poluradne odgovornosti veselile. Danila niso mikala moja predavanja, ker tudi ni bil vpisan v take šole, a vedno je poiskal priložnost oprostiti se od službe za sestanek in skupno kosilo. Državni departman (ministrstvo za zunanje zadeve) je razvilo obsežen oddelek za poučevanje tujih jezikov. Načelnik dr. Hodge je nekoč naslovil na našo agencijo prošnjo za pomoč pri sestavi učnega materiala za slovenski jezik. Prošnja, ki je seveda prišla na mojo mizo, je pomenila precej opravkov. Med osebjem nisem imel nikogar dovolj sposobnega za tako nalogo. Dve dekleti za tajniško delo sta gladko govorili ameriško slovenščino, ki ni bila uporabna za učenje pravilnega jezika; tudi nista imeli niti slovnične niti fonetične podlage za pripravljanje učbenikov ali kakega drugega učnega materiala. £5unssHaus FAMILY STYLE RESTAURANT at Nordic Village 7480 Warner Road, Route 307 Madison, Ohio 44057 Vsekakor sem hotel sam izvedeti, kaj bi jezikovni oddelek ministrstva rad. Sploh se mi je čudno zdelo, zakaj so se zanimali za uvajanje slovenščine med jezike za poučevanje v ministrstvu. Vedel sem, da so kot pripravo za zaposlitev v tujini nudili mladim diplomatom pouk v jezikih večjih narodov, a čemu bi jim služila slovenščina, ko Amerika ni imela niti konzulata v Ljubljani? Poleg tega mi nekaj ni ugajalo glede dr. Hodgejevega oddelka za jezike. Mesece poprej je bil pri njem vpisan mlad diplomat, katerega je Nada vadila v srbohrvaškem jeziku, z zelo lepim uspehom v naraščanju besednega zaklada kakor tudi v pravilni izgovarjavi. Nekaj tednov po vpisanju sem skušal z mladeničem govoriti srbohrvaško in zdelo se mi je, da je vse pozabil in zlogovanje mešal, kakor da ga Nada ni nič naučila. Hotel sem torej videti dr. Hodgea in dognati, kako poučujejo v njegovi šoli. Pri prvem sestanku sem uvidel, da imam opravka z veščim jezikoslovcen, učenjakom srednjih let, ki ni samo obvladal desetine jezikov, temveč razvil nov sistem za uspešno in hitro poučevanje. Izgovoril sem opazko glede mladega učenca srbohrvaščine, ki je zvenela kot razočaranje. Pred vstopom, sem dejal, je že gladko vodil preprosto govorico, čez nekaj šolanja v državnem departmanu pa je kar vse zmešal in govoril o učenju na podlagi nekih «fonemov». Zaključil sem, da se mi zdi preobrat v mladeničevem učenju, kot da bi začel študirati lingvistiko pod profesorjem Sapirom. Hodge me je debelo gledal. «Kaj veste o jezikoslovcu Sapiru?» je vprašal. »Študiral sem v njegovem razredu eno leto.» «Vi ste študirali pod Sapirom?» Začuden je gledal, kot da ne more verjeti, da se v tajni službi najdejo tudi učenci lingvistike. Vstal je in me odvedel v prostoren urad v istem nadstropju, kjer je za pisalnimi mizami sedelo kakih dvajset uradnikov, očividno učiteljev tujih jezikov. Na glas jih je nagovoril: »Predstavljam vam gospoda, ki je študiral jezikoslovje pri profesorju Sapiru.» Uvod me je presenetil. Kmalu sem razumel. Sapirove jezikoslovne nauke je Hodge uporabljal kot osnovo za poučevanje jezikov. «Fonemi» so predstavljali nov sistem za začetnike, vežbanje v zlogovanju in kakovosti glasu jezika. Tak način ni bil posebno prikladen za učenca, ki je bil že deloma izvežban (kot sem videl pri omenjenem Nadinem učencu), a izredno učinkovit za popolnega novinca. O tem sem se uveril pozneje, ko sem sam pošiljal novince v šolo prof. Hodgea. (se nadaljuje) Houses for Sale E. 72 St. 1 family- E-72 ^ family home. Call 391-6279. FOR SALE Nice 6 rm ranch, Fin’d-basement. 11/2 bath, 21/2 car garage in Willowick. — 943—2197-(37-40) FOR RENT E. 61 St. and St.Clair. Single (7 rooms) or downstairs ( rooms). Want neat people-Deposit. Call 1-653-9419-(35-38) HOUSE FOR SALE BY OWNER All brick, off E. 200 St. 3 bedroom, dining room, li'^ room and eat-in kitchen. 1 f* baths. Full basement. 2/1 car garage and a lot more-Mid 50's. Call anytih1® 486-4296. (35-38) FOR SALE Dining room set in very 9°° condition. 881-1646. (35-38) ........................ CUSTODIAN WANTED FOB ETHNIC HALL 4 ROOMS, UTILITIES SALARY. Call 481-5378 o 531-2281- (X> FOR SALE ^ Forced air furnace. 107,^I||| B.T.U. Still in box-JJ, deliver. $700. Call after 6 p.m. (34-39) BUSINESS OPPORTUNI^ At your own convenienc, no investment necessa unlimitd income, no P h duct selling. For info- c 779-1623. T.K. General Contractor* We do all carpentry, wall covering, electrical, bing, carpeting, roofinfl * driveway jobs. TONY KRISTAVNIK, 831-6430 “SLOVENIA RADIO PROGRAM” HEARD COAST TO COAST 4 till 5 on Saturday afternoons E.S.T. . on N.B.N. Cabe TV systems—also In Greater Clevela® on Radio 106 SCA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119