KACIC BOZO: Kaj bo s šolskimi kujigaml? Malo poiemike ne škoauje dobri stvari. Uieae solskin knjig, smo v precejsnji zatlregi. venaar pa se ni stvar taKo upasna, kakor se zai nekomu v 20. štev. »uat. lov.« Knjige so zaradi preobrata in vojne jako zasurele — ziasti racunice. /.aninuve pa so, ker se čitajo naloge kaKor pravijice iz devete dezeie. fsajDoij zastareta je btiasnega računica za pon. šoie. ^itaj, kaj se je dobdo pred 1U. leti v Kr-kem za 1 krono, primerjaj aanašnje cene .n plačel Giede abeccdnikov se ne more nihče izpodtikati. Vidrovo ^Moje prvo oenio« ni »nevarno« šestietnim šoiarckorn in prav lako v Kleininayroviii »Abecedflikili« ne najdeš nobenega spomina na Avstrijo. Ze v izdaji iz-1. 191i>. nimaš več cesarske pesmi. Novih knjig za enkrat še ne bo. Ko pa izidejo, bodo mnogo dražje, ker so ravno tiskarske potrebščine silno drage m jih je težko dobiti.  aSolski list« je sicer iepa ideja, pa zaradi velikih stroškov in pomanjkania papirja neizvedljiva.  Brez strahu sežemo po starih knjigah, ki so le deloma uporabijive. Ni se nam treba bati »inficiranja z avstrijskim duhom«, četudi bi bil na vsaki drugi strani cesar Franc Jožef. Skrbeti pa je ireba za pisalni materijal v prvt:m redu, v tem smo menda edini, m to naj bi prevzel višji šolski svet resiio in takoj v delo. Pisava današnjih učenccv je na deželi, kjer ni dobiti ne zvezkov, ne papirja, naravnost strašna. Naj se vsaj ta prepotrebni materijal odvzame navijalcem cen iri špekulantom, ker sicer bo čez 10 let mrgolelo analiabetov tudi v Sloveniji. Poudarjara pa, da nisem proti »Sol. listu«, razmere bocio pokazale, da se dobra ideja za enkrat ne da uresničiti. Ali je kdo prevzel zalogo knjig iz bivše c. kr. dvorne založbe na Dunaju? Ce že plačujemo dolgove, vedimo tudi, zakaj smo jih plačali.