n
M
H
5:
Materine sanje.
Slika, v jednem dejanju.
Spisal E. Gangl.
Izdala in založila
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
V LJUBLJ
Natisnila „Narodna TislcaT 1886.
"cr


TT
Materine sanje
Slika v jeclnem dejanju.
Spisal E. Gangl.
Izdala in založila
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Natisnila „Narodna Tiskarna".
1896.
Osebe:
Angelj spanja. Mati.
Nje hčerka. Brezsrčnost. Sovraštvo. Ljubezen.
Z mesečino razsvetljen prostor. — Ozadje prikrito s temno zaveso.
Prvi prizor.
Angelj spanja priplava polagoma iz višave.
Angdj spanja.
Vesoljnost vladam jaz z mogočno silo, Ki je do dna nihčč ne preumeje; Ko se za goro solnce zlato skrilo, Po zemlji duh čarobni moj zaveje: S krepilnim snom objamem, kar je žilo, Da novič vstane, ko se dan prismeje. Telo upehano sladka počiva — Duh snuje dalje, moje sanje sniva.
Tako različne so te moje sanje,
Kakdr različno vaše je življenje:
Izvor blaginje časih so brezdanje,
Budti človeku slast in koprnenje,
Izlijem žAl, otožnost časih vanje
In skrb in strah, bridkost in pa mučenje . . .
To, kar želi in ne želi si duša,
V naročju mojem dostikrat okuša.
Saj duh človeški skrivna je posoda, Želji in nadej hram, morjé globoko — V višave jasne nosi ga svoboda, Če pa jo veže sužnost s trdo roko, Ce jad jo tare in mori nezgoda, Moč duši mine, ako se visoko Ne dvigne, ne premaga z lastno silo, Kar jo uklepalo, ne uklenilo!
Človeški rod, ne nosim dušam spanja Jaz, ki nebo me sveto je rodilo! Saj zmoter trud človeškega je zvanja, In delu se samó deli plačilo. Trpi pod silo bridkega kesanja, Komur življenje ni sadú rodilo; Z usmevom sladkim trudno nagne glavo, Kdor hodil je življenja cesto pravo . . .
To noč pa hočem, da mi sanja mati, Ki Bog podal ji dete je cvetoče. Če materinega srcá poznati Do tajnih globočin nam ni mogoče, Pred dušno ji oko želim pozvati, Kar bega ji, vzradošča srce vroče, Kar solze ji rodi in smeh in petje, Kar nje otroku varno je zavetje.
(Polagoma odide. Razgrne se zavesa v ozadju. Pokaže se majhna, oskromno opravljena soba.)

s
Drugi prizor.
Mati sedi na stolu in popravlja obleko hčerki, ki kleči poleg nje.
Mati.
Tak<5! — Umita ličeca so rožna, Oblečeno si čedno — vsaj toke), Kakor zamore mati te ubožna, Ki zate žije, dete ti ljubč! Prekriži se še jedenkrat, potem Na vrt smeš odhiteti, koder bodi Veselo in poskočno, a povsodi Prepuščam v varstvo božjim te očem.
Hčerka (se prekriža).
In tamkaj tudi kakšen cvet Utrgati smem, mamka mila, In pesem naj odmeva v svet, Ki si me peti jo učila
Mati (vstane).
Seveda smeš! — Veselega sred Vesela pesem je najlepši znak. Da srečna si, naj Bog nebeški zni, Ki ti cvetic spomladi nežnih dd — Zat6 veselo poj, otrok, v pomladni zrak ! Saj ljubi petje Bog: sam cvetnim logom Ustvaril pevce je.
Hčerka (gre k vratom).
Zdaj, mama, z Bogom!
Mati.
O, z Bogom, dete t Toda knjigo to S seboj še vzemi, čitaj tudi kaj, V nji hrana za sreč je in glave), Ki ti v korist bo stalno. — Pojdi zdaj! (Da ji knjigo in jo vroče poljubi. Hčerka odide skozi vrata.)
Tretji prizor.
Prejšnja.
Mati (gleda nekaj hipov za odhajajočo, potlej pospravlja po sobi to in ono.)
O, sladka moja sreča! Mati tvoja Ob tebi v bedi ima tolažilo ! Zdaj sama sem: mož moj, opora moja, Za trud svoj k Bogu šel je po plačilo . . . Drugače vse je zdaj! ... Le sredi boja Za kruh sreč se ni izpremenilo.: Kakdr je prej, za dete zdaj mi bije, Saj v njem ljubezen materina žije.
A dušo skrb mi neprestano bega: Kaj bo iz tebe, zlato moje dete? Ko v mraku trudno v posteljco mi lega, Kdo znaj, če ne preži moči nanj klete? Ko zjutraj v sobo z žarki solnce sega, Vzbudč se spet nevarnosti neštete . . . Jaz čujem ... Ne! — Ljubezen moja čuje, Uči in vodi dete in varuje. (Sklene roke v molitev ter poklekne pred podobo Izveličarjevo.)
A kaj storiti morem jaz J . . . Vsemožni, Ki z roso cvet napajaš Ti na polji, Kar deteta in vdovi si otožni Prisodil, zgodi se po Tvoji volji I A vendar slušaj ta moj klic pobožni, Ki plove k Tebi, Oče nam najbolji: Naj roka Tvoja dete moje vodi, Zanj mi življenje ctolgo še prisodi! (Vstaue in zopet pospravlja.)
Brez varstva naj otrok ne bo nikoli, Kjer zemlji rodni vlada moč nemila. Kako bi dete se učilo v šoli, Če se domačim glasom zaklenila ? Kak6 umelo bi skrbi in boli, Če mati se mu lastna otujila ? O, tod, kjer z detetom živim, brez kraja Nevarnostij nas sto in sto obhaja.
Četrti prizor.
Brezsrčnost vstopi naglo skozi vrata. Prejšnja.
Brezsrinost.
Tožiš, mati, vzdihaš, moliš, prosiš.
Mati (začudeno).
Kdo si, ženska ? •
Brezsrinost. V prsih me ne nosiš, Kakor drugih žen me mnogotera.
Kdor ima me, njemu vgasne vera, Da človeštvo vekomaj trpi, Solza njega sto in tisočera
V	bedi porojena ne boli!
Mati.
Kdo si torej ? Ali brez sred Tvojih dnij število ti poteka ? Tuja žalost meni rane seka, Tuja solza vir mi je gorji.
Brezsrhiost.
Vem to vse! In tam, kjer tebi plamen Čistega sočutja plameni, Nosim nekaj, ki je kakor kamen, Čut je sleharni zamrl, nevzdramen Smrtno spanje vekomaj zdaj spi I
Mati.
O, moj Bog, kako li je mogoče? Ali nisi tudi božja stvar ? Srca stresa ljuti nam vihar, Smrt življenje pokosi cvetoče, Ženi moža, detetu očeta Nje poljub ledeni, smrtni vzame, In otroku mater, možu ženo Ona v večni smrtni sen objame; In ob grobu dete zapuščeno Vzdiše in mrje od boli same.
V	bedo zemlja naša je zakleta: Rod človeški se poti in trudi,
Da si kruha košček pribori; Dokler truden v rakev se ne zgrudi, On pokoja si zaman želi. O, moj Bog! Kakó li je mogoče ? Sto in tisoč jih brez nadej joče: Stri jih žitja besni je vihar — Ali nisi tudi božja stvar ? In srcé ledeno naj ostane? Ali tebe nič vse to ne gane ?
Bretsrlnsst.
Mene ? — Nič ! Zakaj, kakó ? — Ne čutim I
Ako je nesrečen kdo — ne čutim!
Praviš, da vznemirja te mučenje,
S smehom gledam bol labkó — ne čutim!
Jaz igram s človeškimi se srci,
Saj v zabavo mi je to — ne čutim!
Če pod težo kdo gorjá umira,
Zdi se prav mi in lepó — ne čutim !
Če trpinu pride smrt rešnica,
Žalosti me to samó — ne čutim!
Mati.
O, moj Bog, kaj svet je danes tak ?
Brezsrčnost.
Mnogo takih je, čeprav ne vsak. Svet je človek brez vestí, srcá, Saj kjer srca ni, tam ni vesti. A ljudje, ki taki so, kot ti, Sni so, ki jih sanja človek ta !
IO
O, kak<5 so grozne take sanje, In kak(5 sem srečna jaz brez njih: Nikdar ni izvil se meni vzdih, Nikdar me ne tare žalovanje — Žijem . . . Osrečuje žitje moje Njega, ki vsprejel me v prsi svoje I
Mati.
Sama misel, da imam otroka, Sili me, da tebe odslovim.
Brezsrlnost.
Kaj ? — Otroka imaš ? — In globoka
Ljubav srce tvoje spaja ž njim!
O, brezumnost! Vidiš, kaj bi bilo,
Da ti moja si in tvoja jaz:
Nikdar bi oko se ne solzilo,
Ker živi, zasč bi dete žilo,
Zase ti — lep bil bi tebi časj
Mati.
Molči, pojdi, ne vznemirjaj me — Saj zaman so te besede vse ! Bog naj kazni me na vekomaj, Če drugače bi čutila kdaj.
(Obrne se v stran.)
Brezsrčnost (zasp).
Čak^j, pa k otroku grem! Sreč Bije detetu še v prsih mlado —
Ono se udalo bo mi rado, Dosti je, če ga dobim zasč I
(Naglo odide.) -ŽHHS5-
Peti prizor.
Prejšnja.
Mati.
Bog moj večni, Ti zvesW me brani, Da skušnjava zlobna me ne gane 1 Kot doslej na strani mi ostani, S Tabo sreča meni vsa ostane! (Hoče iti skozi vrata.)
Šesti prizor.
Sovraštvo naglo vstopi. Prejšnja.
Sovraštvo
Tu bila je brezsrčnost kleta —-Sovražim jo, sovražim vse! Kam hočeš? — Ali od trepeta Srci v skrbeh za' hčer ti mre ? • (Ostro jo gleda.)
Mati (osuplo).
Kdo si, ki mi zastavljaš pot ? O, pusti me, da grem od tod!
IZ
Sovraštvo.
Postoj! Jaz hočem I S silo vladam, Kdor sam se mi ne pokori I Morim, preklinjam jaz in stradam, Izžemam mozeg, pijem kri,
V	verige kujem, mučim, begam In z bičem vladam sužni svet, Z roko po srca vroča segam
In broj solza rodim neštet 1
Mati (proseče).
O, Bog moj sveti, večni Bog, Odreši me iz krutih rok!
Sovraštvo.
Kaj moliš zdaj ? Poslušaj me 1 Kod skrivaš hčer ? To dej, gov6ri! Med vama vez se naj razpne, Zase naj vsaka vaju mre! Ko vstala boš brez sna ob zori, Nje posteljca naj prazna bo,
V	kraljevstvu mojem hčerka živi, Ljubezen materi skrbljivi
S sovraštvom vrača naj samo I
Mati (poklekne).
Marija sveta, mati božja, Na strani ti sedaj mi stoj! Brez vse moči sem, brez orožja, Kaj naj storim, da i5trok moj
Od matere ne prejde svoje ? Umrjem raje naj takoj — O, reši me, zavetje moje!
(Naglo vstane. Sovraštvu.)
O, pusti me! Od tod, od tod! K otroku moram, k hčeri hočem, Da se na prsih ji razjočem — Čuv£j mi je nebes Gospod!
(Hoče oditi skozi vrata.)
Sovraštvo (ji zastavi pot).
Ostaneš tu, jaz samo grem In prej odnehati ne smem, Dokler ne vzamem hčere tebi In nove žrtve najdem sebi! Postoj! Jaz hočem! S silo vladam, Kdor sam se mi ne pokori! Morim, preklinjam jaz in stradam, Izžemam mozeg, pijem kri, V verige kujem, mučim, begam In z bičem vladam sužni svet, Z rok<5 po srca vroča segam In broj solza rodim neštet!
Mati (hoče šiloma oditi).
Svetniki vsi in vse svetnice, Rešite zla me in krivice!
(Sovraštvo jo potegne od vrat. Mati se zgrudi nezavestna.)
Sovraštvo.
Ko se vzbudiš, otrok te naj Sovraži, kot te ljubi zdaj ! (Naglo odide.)
Sedmi prizor.
Ljubezen vstopi veličastno. Prejšnja.
Ljubezen.
Vzdrami se, nesrečna mati, Nič ni izgubljenega, Nehala ne bcdeš zvati Deteta rojenega!
Mati (se polagoma zavij.
Kje li sem? Kaj se godi?
Ljubezen.
Tu sem jaz, pri meni ti, Ti pri meni, ki me nosiš Zvesto v dnu sred globin. Molim jaz, ko k Bogu prosiš, Da naj čuva bolečin Hčerko tvojo, srce tvoje . . . Blago je vladarstvo moje: Jaz pri Bogu sem rojena In človeštvu dana v dar, Večno mlada, posvečena, Neugašen je moj žar.
Mati (umirjeno).
O, kak<5 tvoj dih je blag! Žalost se ob njem raztaja, Nova radost me obhaja — Ti zaklad si duši drag.
Ljubezen.
Jaz zaklad — ljubezen vneta, Ki sušim solza potok. Srca, ki so v bol zakleta, Reši le po meni Bog. Jaz storim, da vzame sili Tvoj jedini se otrok.
Mati (vzradoščeno).
O, poglej! Obraz ta mili
V	duši, srcu nosim jaz.
Ljubezen.
Glej, in hčeri tudi tvoji
V	prsih moj žari obraz — Saj se sili blagi moji-Pokori vsak srčno rad. Vladam srcu, sklepam zveze, Zitju dajem cvet in sad
In krotim moč krute jeze,
V	zimi vzbujam še pomlad ! Blažen tisti, kdor me brani In ne meče iz srca,
Srečo glas moj njemu znani,
i6
Radost moč mu moja da. Jaz ustvarjam premlajenje, Zidam, kar je stri vihar, Srečno ono je življenje, Ki mi sveti je oltar!
Mati.
V sreči skoro bi zabila, Kje mi hčerka je zdaj mila.
Osmi prizor.
Hčerka naglo prihiti skozi vrata. Kmalu za njo brezsrčnost in sovraštvo. Prejšnji.
Hčerka (plašno pribeži k materi).
O, mati, mati, kaj je to?
Mati (jo pritisne k sebi). Ne boj se, hudega ne bo !
Brezsrčnost in sovraštvo (planeta v sobo).
Poglej, sem je bežalo dete. Sovraštvo.
Ne rešiš moje se osvete!
(Hoče k hčeri.) Brezsrčnost.
A kdo je ti, ki tu stoji?
Ljubezen (stopi med hčerko in sovraštvo). Ljubezen človek mi veli.
Sovraštvo (stopi za korak nazaj).
Ljubezen ?
Brezsrčnost (takisto).
Oh, gorjtž! Ljubezen !
Ljubezen.
Ljubezen, vama meč dvorezen !
Brezsrčnost iu sovraštvo.
Premagana je naju sila.
(Omahneta.) Ljubezen.
Uničila sem, zamorila Naklepe zlobne. —- Zdaj od tod, Do src zaprt je vama pot! (Sovraštvo in brezsrčnost odideta počasi.)
Deveti prizor.
Prejšnje.
Mati (hčerki, kažoč ji ljubezen).
Poglej, otrok predragi moj, Oči te svete in milino,
iS
Ki gleda v njih pogled jo tvoj, Prijateljico glej jedino!
Hčerka.
O, naj zahvalim jo sedaj! (Gre k nji.)
Ljubezen.
Le pojdi meni v naročaj, Da te poljubim in objamem, Prej ko ostavim spet ta kraj In pa slovd od vaju vzamem.
(Objame in poljubi hčerko ) Mati (proseče).
Kaj hočeš že od tod ? Zakaj ?
Ljubezen.
Jaz grem, a duh ostane moj: On k srcu naj src6 priveže, Nezgod se naj vihar poleže, Bog, mati, bodi varuh tvoj! Jaz grem, a bolje — moram spet, Ker velik je vesoljni svet. Kdo znaj, če tudi kje drugod Takd ni, kot je bilo tod. Tja moram, da sirote tešim, In kar se da, pogube rešim. Ti, hčerka mila, pa odslej Zavetje svoje tam imej, Kjer sto in sto otrok se zbira,
Kjer solza slednja se otira, Kjer se ti blaži čut srcž, In bistri se razum duhž, Kjer vstop sovraštvu se zapira, Kjer za brezsrčnost se ne zn& — Kjer Bog z neM se k vam ozira In sveti blagoslov vam da! (Na znamenje ljubezni se razgrne stena v ozadju. Na vzvišenem stalu stoji med cvetjem in zelenjem podoba sv. Cirila in Metoda. Naokolo je polno šolskih otrok s knjigami, ki se gneto k svetnikoma. Med njimi očetje in matere, učitelji in učiteljice.)
Mati in hčerka (zavzeto).
Prizor krasan 1
Hčerka.
O, mati, naj Jaz pobitim med one zdaj 1 (Naglo zbeži med otroke in se pririje do podobe sv. Cirila iu Metoda, kjer poklekne in sklene roke v molitev.)
Mati.
O, srečna sem, presrečna jaz! (Poklekne in sklene roke v molitev.)
Ljubezen.
Tak6 ostani večni čas !
(Razprostre roke v blagoslov.)

Deseti prizor.
Brezsrčnost in sovraštvo planeta v sobo. Prejšnje.
Brezsrčnost. Namen moj ni še dokončan ! (Hoče naprej, zagleda skupino in onemoglo ostrmi.)
Sovraštvo (takisto). Zaman je trud zdaj, oh — zaman !
Jednajsti prizor.
Angelj spanja pride počasi. Prejšnje. Angelj spanja.
Končano je za danes moje delo, In skoraj beli dan se mi prismeje . . . Ob zori mati vstane spet veselo, S poljubi hčerki ličeca ogreje, Potem gre dete tja, kjer bode želo Sad semena, ki si v sreč ga seje. Jaz tudi grem . . . Naj se krepi ti zarod, Glej, zate nisem več —- slovenski narod! — (Zavesa polagoma pade.)
Konec.