145. številka.
Ljubljana, v četrtek 27 junija 1901.
XXXIV. leto.
l*aja vsak dan zvečer, Izimfil nedeljo In praznike, ter velja po p o iti prejema* aa avelro-ogreke deteta aa vos leto 85 K, aa pol leta 13 K, m četrt leta 8 K 60 h, aa jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano kras pošiljanja na dom aa vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor anala poštnina. — Posamezna itevllke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje as od Btiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 10 b, to as dvakrat, in po 8 h, če ae trikrat ali večkrat tiaka. — Dopisi naj ae izvole* frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Urednlitvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlstvu naj ae blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, l j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice bl 2, vhod v upravnifitvo pa a Kongresnega trga bl 12.
„Slovenski Narod" telefon st. 34.     „Narodna Tiskarna1* telefon st. 85.
Deželni zbor kranjski.
VI. seja dne 27. junija t. I. Seji je predsedoval deželni glavar pl. De tel a. Vlado sta zastopala deželni predsednik baron H e i n in deželno vladni tajnik Haas.
Zapisnik zadnje seje se je odobril, došle predloge deželnega odbora in peticije so se odkazale pristojnim odsekom.
Posl. grof Barbo je poročal o računskih sklepih bolničnega, blazničnega, porod-nicnega in najdenškega zaklada za I. 1899. Pri bolničnem zaklada je bilo 79.004 gold. 75 kr. primankljaja, pri blazniSkem zaklada 72 013 gld. 75*/i kr., pri norodničnem 9235 gold, 621 3 kr. in pri najdenškem 299 gld. Računski sklepi so bili odobreni. Poročevalec je priznal, da se bolniški stroški marljivo iztirjavajo. Priznal je tudi, da ima dežela v bolnici jako izvrstne zdravnike, grajal pa, da se je prekoračil proračun za nakup instrumentov za 1100 K in izrekel željo, naj se napravi vselej nekak proračun za tiste instrumente, ki jih rabijo.
0 računskem sklepu garancijskega zaklada dolenjskih železnic za leto 1899. je poročal posl. ViSnikar. Ta zaklad je bil ustanovljen v namen, da se iz njega even-tuvalno pokrivajo obresti kapitala, s katerim se je zgradila dolenjska železnica. Dežela je morala v minolih letih plačati velike svote, zlasti vsled tega, ker so se v minolih letih premenili železniški pragi. Do danes je dežela plačala 187.290 gold. 18 kr. za dolenjske železnice, in Če se prištejejo obresti, znaša tirjatev dežele nad 200 000 gld. Pre gled s tistega računa, ki je služil za polago sklepa glede prevzetja garancije kaže, da je bil dosti pravilen in točen. Osebni promet na dolenjskih železnicah je celo dokaj večji, nego se je računalo. Poročevalec je predlagal, naj se napravi v Žlebiču postajališče, naj se napravi v Ljubljani pri klavnici nakladali5če za živino, naj se premene tarifi za bližnje vožnje in naj se uvažuje, če bi se ne dalo rabiti impregniranih bu kovih pragov.
Posl. Pak i ž je izjavil, da mu od veselja gori srce, ker je poročevalec nasvetoval resolucijo glede gradnje postaje v Žlebiča. Od te postaje bi imela železnica ogromne dobičke. Povedal je, da ga je obč. odbor poobiastil darovati za 2000 gld. delnic dolenjskih železnic, ki so last občine, za zgradbo kolodvora v Žlebiča. Predložil je tudi koj te delnice. (Dr. Tavčar: Ali je to deželni odbor že dovolil ? Baron S c h w e g e 1: Odgovorite! Pa ki ž: Bom že jaz poskrbel. — Velika veselost.) Govornik je dejal, da je star, da stoji na kraju groba, (Klici: O, tako pa Se ne!) na jesen pa da ga bodo tako ali tako pokopali, (Občna veselost) prej pa bi rad videl postajo v Žlebiču.
Posl. baron Schwegel je pojasnil, da dežela s tem, kar je doslej iz naslova garancije posodila dolenjskim železnicam, nikakor nima izgube, kakor trdi včasih celo neko časopisje. Dežela je dotični denar dobro naložila, dobi ga s 5% obrestmi do zadnjega krajcarja nazaj. Glavni vzrok, da je morala dežela posoditi okrog 200.000 gl. JB ta, da so se morali premeniti železniški pragi. Kar pa se v tem ozira očita upravnemu odbora, je popolnoma neosnovano in difii že po obrekovanja. Koncesionarji in upravni odbor nimajo nobene odgovornosti za zgradbo. Vso zgradbo je prevzela država Po pogodbi. Sedanji sekcij ski Sef Bischof, stavbno ravnateljstvo državnih železnic in stavbni vodja Klemenčič so iz strokovnja-
Skih oziro v zahtevali mehke pragove in nosijo sami odgovornost Mislilo ae je takrat, da jih bo premeniti sele v 6 ali 7 letih, a izkazalo se je, da jih je bilo že po drugem leta premeniti. Samo to je provzročilo, da je dolenjska železnica v zadnjih letih imela deficit Pri napravi novih pragov ae bo na vsak način skrbelo, da se rabi domač les, bodi že bukov ali hrastov. Tarifi se ne morejo tako premeniti kakor je želel poročevalec. Trboveljska dražba ima seveda manjSi tarif kakor dragi, ali ne sme se pozabiti, da se imamo jedino trboveljski dražbi zahvaliti, da se je dolenjska železnica zgradila. Kar se tiče postaje Žlebiče, je upravni odbor vse storil, kar je mogel, a prav in-teresentje sami so vse preprečili. Upravni odbor je hotel narediti velike koncesije, a dvakrat so interesentje vse svoje obljube umaknili. Kdo gre trikrat na led, to veste. Danes je vpraSanje glede postaje v Žlebiču dosti težje reSiti ko prej, ker je beljaSko obratno ravnateljstvo zahtevalo, da se razširi orteneSko postajo. NakladaliSče v Ljubljani je le mogoče zgraditi, če prevzeme* stroSke interesentje.
Posl. P o v S e je razpravljal o bukovem lesu in njega rabi za železniške pragove, posl. Pakiž pa je povedal, da je razširjenje orteneškega kolodvora nepotrebno.
Posl. Hribar je zastopal mnenje, da morajo dolenjske železnice zgraditi n&kla-dališče v Ljubljani, ker bo to železnici sami na korist. Ljubljana pa bi se itak naložila veliko breme, ker bi morala zgra diti kontumačni hlev, kar bi veljalo kacih 80.000 K. Če bi se bilo pri prvem obhodu zahtevalo to nak I a dališče, bi se bilo sezidalo iz stavbnega kapitala. Govornik je nadalje pojasnil, da je tedaj, ko je dežela prevzela garancijo za dolenjske železnice, vladalo dvojno mnenje glede pragov. Jedni so bili za prage iz mehkega lesa, dragi, med njimi Hraskv proti temu. Skušnja je pokazala, da mehki les ni poraben, in zdaj se rabi samo trdi.
Posl. Luckmann je pojasnil, da bi impregniranje bukovega lesa veljalo vsaj toliko, za kolikor se dobi hrastov les za prage. Kazalo bi, da železnica napravi kje na Dolenjskem zavod za impregiranje potem se bo izplačalo rabiti za prage bukov les. Kar ae tiče nakladaliSča pri klavnici v Ljubljani bi bilo vender umestno, da interesentje stavijo upravnemu odboru dolenjskih železnic primerno ponudbo.
Poročevalec ViSnikar je na kratko odgovarjal raznim pred govorni kom, povdar-jaje zlasti, da razširjenje orteneške postaje ni potrebno, in da je bolje napraviti postajo v Žlebiču, na kar je zbornica odobrila rač. sklep in sprejela nasvetovane resolucije. (Konec prih.)
Odprto pismo
ravnatelja Gustava Pirca Bohinjcem in vsem tistim, katere gre mari.
Tukaj izhajajoči katoliški dnevnik »Slovenec«, kateri mi je podtikal, da sem v zvezi z znano interpelacijo v državnem zboru glede prodaje bohinjskih planin, me naravnost pozivlje pojasniti, kaj je na tem resnice, in v kakšni zvezi sem jaz z govorico v Bohinju glede podpor za planine. Ne da bi me imenovani list k temu pozval, storil bi to vse eno, in sicer iz mnogih nagibov, ker imam marsikaj povedati ter se ob enem hočem dotakniti v katoliškem »Slovencu« objavljenih napadov na
mojo osebo zaradi mlekarstva, posebno pa zato, da razkrinkam Bohinjcem, seveda le pametnim, spletkarije one ničvredne osebe, ki je vir vseh zlobnih napadov in tudi deloma vir izmišljenih govoric.
Precej, ko je bila interpelacija po dru. Schalku v državnem zboru podana, je bila v »Slovencu« priobčena notica, ki je skrito, a vendar jasno kazala na-me kot provzročitelja. »Slovenski Narod« je takoj v posebnem članku dokazal neumnost trditve, da bi bili naši državni poslanci in sploh kdo od narodne stranke deležen te interpelacije, ker se narodna stranka ne strinja ž njo in ker je ona isto tako za vse, kar se more pridobiti za našega kmeta. Kot odgovor na ta članek »Slov. Naroda« priobčil je »Slovenec« članek, s katerim hoče resnična izvajanja »Slov. Naroda« kot hinavstvo spodbijati, mene pa čisto nedolžno napadati. »Slovenec« je 5. junija namreč pisal: »Liberalni lopovi, ki za hrbtom v divjem sovraštvu skušajo uničiti našega kmeta, so seveda tudi hinavci. Lagati znajo še bolj nego kleti. V tem smislu je prav lahko umljiv članek, v katerem hoče »Narod« oprati sebe in svoje poslance sodelovanja proti bohinjskim kmetom.« »Slovenec« še dostavlja, »da je dolžan še nekaj besedij i z pregovoriti za ljudi, ki imajo še kaj razuma, da jim pojasni »Narodove« laži«. Vsa ta »Slovenčeva« pisava je skoz in skoz zlagana ter ima le namen, nevedne bralce loviti na svoje limanice, kajti mislijo si: »naši neumni kmetje nam bodo že verjeli, saj resnice tako ne poznajo, ker jim prepovedujemo brati »Slov. Narod«. In kaj je resnice na tem ?
Ko je dr. Schalk podal interpelacijo, prišel je državni poslanec gosp. Pogačnik precej k dru. Tavčarju ter mu izjavil, da dobro ve, da niso v nobeni zvezi z inter pelacijo ne slovenski liberalni Slovenci, ne baron Schwegel, ter je prosil dra. Tavčarja, če se sme sklicavati pri ministrskem predsedniku nanj in na njegove tovariše, ko bo prosil, da se interpelacija ne vpo-števa. Dr. Tavčar je temu samo ob sebi umevno pritrdil. Kmalu pa pride na Dunaj gori navedena številka »Slovenca«, ki je narodno napredno stranko tako surovo z lopovi, lažnjivci itd. nažgala. Vsled tega dr. Tavčar reče Pogačniku: Lepi kavalirji ste, poprej okolo nas prosjačite, potem nas pa napadate. Poslanec Pogačnik odgovori, da bo precej pisal »Slovencu«, da morajo ta članek popraviti. Poznam g. Pogačnika kot poštenjaka, ki je svojo obljubo gotovo izpolnil tembolj, ker njegova obljuba velja za moško besedo, katero kot reservni častnik že tako n e s m e prelomiti. »Slovenec« je tedaj dobil pristna poročila in vendar ne prekliče svojih lažij, češ, kaj bodo pa njegovi bralci rekli, ako zvedo, da je prav za prav laž-nik. Pri »Slovencu« pa ne vedo le od Pogačnika, da so vsa ta sumničenja laži, oni vedo to tudi od gg. poslancev Povšeta in Žitnika, oni vedo tudi, da nisem jaz v nobeni zvezi z dotično interpelacijo, in kako bi tudi bil, saj ne poznam ne osebno ne po pismih nobenega od onih 22 vse-nemških poslancev, od katerih izvirajo interpelacije, zadevajoče našo deželo. Kdo je dal podatke za interpelacijo o bohinjskih gozdih, to sioer meni nič mar, da bo
pa prišli iz strokovnih krogov, to je očitno in če bi gospoda okoli »Slovenca« ne rabila »kmetijstvo« le kot sredstvo za gonjo proti »liberalnim lopovom«, marveč naj bi raje malo razmere proučevala, potem bi kmalu našla, kdo hoče na novo iznaj-diti pokraševanje Bohinja in iskati prepovedane gozdove, katerih v Bohinju ni, a so jih hoteli narediti.
Odgovoriti mi je še na sumničenja moje osebe, da sem jaz delal proti koristi Bohinjcev v tej zadevi, to pa zato, ker je »Slovenec« enkrat naravnost namignil na-me, ker me je v članku o bohinjskih gozdih tudi napadel in me posebno spravil med liberalne lopove, laž-nike in hinavce. Govoriti pa hočem tudi zato, ker sem bil od »Slovenca« samega pozvan, in ker mije neki pošten Bohinjec, ki se kot skoz in skoz pobožen mož vendar ne da preslepiti, sledeče pisal: »____če
je na tem res kaj resnice, prosim pišite mi, ker se ne spoznamveč, in pišite tudi dru. Tavčarju, da naj miruje zarad naših planin.« Znano mi je, do je dobil dr. Tavčar iz Sela pri Bledu ravno tako pismo, kar znači, kako zna klerikalna stranka z lažmi kmete ščuvati. — Vi, kmetje, pa vender sprevidite enkrat iz tega, da »Slovenec« in »Domoljub« že dobro vesta, da le tedaj teče voda na njih mlin, ako lažeta in laži ne prekličeta, inda le tedaj moreta imeti uspeh, če kmetom prepoveduj eta brati liste, iz katerih bi čuli drugo plat zvona. Kar se tiče dra. Tavčarja, sem že gori omenjal, da so vse govorice le laži in izbruh »divjega sovraštva«, katerega »Slovenec« nam očita. Isto tako sem že gori omenjal, da jaz že zaradi tega ne morem biti v nobeni zvezi z interpelacijo, ker z nikomur od imenovanih poslancev nisem v nobeni katerikoli zvezi. Vi Bohinjci me pa poznate, koliko sem se vedno potrudil za Vas, in le čudno bi se mi zdelo, če bi me kateri izmed Vas, izvzemat znanega, sodnijsko priznanega lopova v Bohinju, smatral sposobnega za tako lopovščino. Vprašajte le katerikoli klerikalnega poslanca, če se upa danes še javno trditi, da so prišli podatki za interpelacijo od kateregakoli Slovenca na Kranjskem.
Laž je od »Slovenca«, ki sedaj trdi, da se sem jaz takrat potegoval za Bohinjce, ko sem bil še v slovesu pri klerikalstvu, temveč je res, da me je »Slovenec« blatil že leta poprej ob de-želnozborski volitvi, in da nisem Bohinjcem nikdar zameril, ker me niso volili, to ravno nasprotno, potem sem zanje še veliko bolj deloval. Vsak Bohinjec pa tudi dobro ve, da so bili dotični ostri članki v »Kmetovalcu« izvirno delo, ne pa, kakor zopet »Slovenec« laže, ponatis iz njegovih člankov, kajti bile so v vseh šestih dolgih člankih le cele štiri vrstice ponatisnjene iz »Slovenca«. Odkrito pa priznam in se še danes kesam, da sem tiste članke prijavil, kajti škodili so mi veliko, a koristili pa nič, ne meni, ne Vam. Istotako je trditev, da sem se jaz glede teh člankov obračal do kakega poslanca, čisto navadna laž »Slovenca«, ker jaz sem bil takrat o teh razmerah bolj poučen, kakor sploh kateri Slovenec. Kje so pa takrat bili tisti rešitelji kmeta, ki imajo danes polna usta za njega, a niso ob največji stiski Bohinjcev niti mazinca nagnili? Ko sem bil jaz ob času tiste de-
zelnozborske volitve pri nekem veljaku obrtne družbe na Javorniku, da naj družba dela za-me, odgovoril mi je odkritosrčno, da ne morejo biti proti mojemu protikandidatu, ker jim je šel vedno na roke, in kdor ni takrat razumel, kaj sem jaz hotel reči v mojem prvem članku, ta menda danes razume. Jaz sem takrat pisal: »Da moramo pripisati vse kudo, ki je zadelo gorenjske planšarje, žalibog le na račun tistim sokristjanom, ki so se v potu svojega obraza trudili najti potov, po katerih je bilo mogoče vjeti in oslepiti kmeta, in onib, ki so s svojim vpljivom te ljudi podpirali in kmeta pregovarjali, oziroma silili, da naj se udajo na škodo svojem interesu.« Tem ljudem se imajo zahvaliti ubogi Bohinjci za svojo revščino in ti ljudje stoje še dandanes v bliščečem slovesu klerikalstva! Sedaj presodite, Bohinjci, kje Vam je iskati prijateljev in kje lopove?! (Datfe prih.)
V JLJubmJani, 27 junija Moderni jezik na gimnazijih.
Šolski odsek nižjeavstrijskega deželnega zbora se je bavil z vprašanjem modernih jezikov na gimnazijih ter sklenil predlagati vladi, naj se v očigled resnični potrebi vpelje na gimnazijih od 3 Sole začenši modem kulturn jezik, zato pa naj se začne z grSino Sele v 5. Soli. Učenje modernega kulturnega jezika mora biti obligatno. Vlada naj poskrbi za učno osobje. Z učenjem modernega jezika naj se začne čim preje. Moderni jezik, ki se vpelje na Nižje Avstrijskem, je francoščina.
Dveletna vojaška služba je vpeljana na NemSkem ter jo je sklenila te dni tudi vojaSka komisija francoskega senata. Že več let se je govorilo o tem vpraSanjn. Republičanski vodje so bili za to, da se vojaška služba zniža na dve leti, vojaški krogi pa so ugovarjali, češ da bo izobrazba francoske armade potem premajhna in nedostatna. Zlasti konjeništvo in topničarstvo se baje ne moreta izvež-bati v dveh letih dovolj. Razen vojaSkih krogov so se protivili zmanjšanju službenih let tudi drugi reakcionarni in konservativni krogi, vsi monarhisti in nacionalisti. Vo jaška komisija pa se za vse ugovore ni brigala ter po nemškem vzgledu sklenila, naj služijo vojaki poslej le po dve leti. Ali bo vlada sklep potrdila, še ni gotovo, vsekakor pa kaže, da Francozi ne mislijo več na osveto in revanšo, ter da so se polagoma sprijaznili z nemškim sosedom.
Vojna v Južni Afriki.
Burski poveljnik Vaulier je dospel iz Durbana v Marseille, odkoder pojde v Bruselj k dr. Leydsu. Vaulier je povedal, da nikakor ni resnica, da namerava Botha z bojem prenehati, nego kažejo njegova poslednja dnevna povelja, da je neodvisnost obeh republik in popolna amnestija za Eaplandce, ki so se dvignili na korist Burom, najmanji miro /ni pogoj. Ako jim tega ne priznajo, se bo vojna nadaljevala. Vaulier meni, da je položaj za Bure jako ugo den ter se je v zadnjih mesecih izboljšal. Iz Kapstadta poročajo angleški listi, da bi bila 10. junija kolena Plumer v Pietretiefa skoraj vjela Botho. Vjela je 31 Burov, »ned temi brata generala Bothe, zaplenila pa 40 vozov in 900 glav živine. Iz Bloemfonteina pa poročajo: Oranje se sistematično iz-praznuje. V minolem mesecu je bil uspeh jako ugoden. Angleži so vjeli 400 Barov, ki so večinoma pripravljeni, udati se. Te dve vesti sta pač dvoje debelih časnikarskih lažij, ki naj bi potolažili javno mnenje na AngleSkem! Iz Barklv Easta poročajo, da prodira Foucni z dvema oddelkoma Burov preko Glen-AImonda Patrulje imajo z Angleži boje. 0 boju pri Reitzu, kjer je izgubil Dewet 71 vozov, se poroča, da so Angleži Bure presenetili. Buri so zbežali, a ko so videli, da je Angležev manj, so se vrnili ter jim vozove zopet vzeli. Med tem pa je dospel polkovnik Delisle z novimi četami. Boj se je vnel iznova. Buri so ležali pod vozovi in streljali med kolesi na Angleže, nekateri pa so zapregli konje pred vozove, katere so bili Angleži odvedli ter z njimi ušli. Angleži so rabili bajonete, Buri pa so streljali iz najkrajše bližine. Delarev sam se je udeležil boja. Poleg njega je padel neki Bur ubit, in na drugi strani je bil neki Bur ranjen. Boril se je mož proti možu- Končno so se Buri umaknili Neki Dewetov častnik je bil ranjen in vjet „Koln. Ztg." poroča, da Kruger pri cesarju Viljemu ne bo sprejet   V angleSki spodnji
zbornici je izjavil vojni minister Brodrick, da stoji v Kaplandiji Se 1000 do 2000 Burov in Holandoev proti Angležem. Povedal je tudi, da velja vojna vsak teden 1,250.000 funtov Sterlingov.
Turnarska afera v Idriji.
Včeraj je bila pred tukajšnjo ces. kr. deželno sodnijo obravnava o znanih dogodkih, ki so se pripetili v Idriji povodom izleta ljubljanskih .turnarjev*.
Sodnemu dvoru je predsedoval deželno-sodni svetnik g. An dol Se k; prisedniki so bili deželnosodni svetniki gg. dr. Ferjan čič, Martinak, Vedernjak, državno pravdniStvo je zastopal državnega pravdnika namestnik g. dr. Smole j, zapisnikar je pa bil g. Roger. Zagovarjala sta gg. dr. Te kavčič in dr. Triller.
Obtoženi so bili sledeči: FrancCvek,
22 let star, samski usnjarski pomočnik; Janez Lampe, 28 let star, samski krojaški pomočnik; Janez Čuk, 25 let star, samski krojaški pomočnik; Andrej BI a-žič, 17 let star, samski krojaSki pomočnik; Anton Leban, 21 let star, samski črev Ijarski pomočnik; Janez Savle. 17 let star, samski črevljarski pomočnik; Jožef Krševan, 24 let star samski Črevljarski pomočnik; Martin Jereb, 23 let star, samski črevljarski pomočnik; Jak. Pola k,
23 let star, samski ključarski pomočnik; J o ž e f A1 i č, 20 let star, samski ključarski pomočnik; Janez Vončina, 21 let star, samski mizarski pomočnik; Matevž Ster-nen, 27 let star, oženjen urar.
Predsednik otvori obravnavo in naj prvo prečita obtožnico, katere glavna vsebina je sledeča: Idrijsko „ Časi no"-društvo je priredilo dne 8. in 9. decembra preteklega leta slavnoat, katero je osrečilo s svojo navzočnostjo tudi kakih 20 ljubljanskih turnarjev. Že zvečer 8. decembra se je pred gostilno, kjer se je vršil slavnostni komers. nabralo vse polno ljudij, ki so demonstrirali proti slavnosti tako, da je orožniStvo moralo poseči vmes, in razgnati demonstrante. To je malo zbegalo srca turnarjev, in so sklenili slednji, da se 9 decembra odpeljejo mesto ob 7. uri zvečer, kakor je bilo sprva določeno, že ob 3 uri popoludne.
In res se je prvi voz, rudniSka kočija, brez vsake nezgode pripeljal v Logatec. Medtem so pa ljudje izvedeli, da jo turnarji mislijo kar na tihem že prej popihati iz Idrije, in so se v velikem številu zbrali v Grudnovi gostilni na Jeličinem vrhu.
Drugi in tretji voz sta pa zapustila Idrijo Sele okoli 5. ure popoludne, in sicer v kratkem presledku. Ko se pripelje drugi voz do Grudnove gostilne, je tam že bilo vse polno ljudstva na cesti pred gostilno — aviziral ga je o prihodu vozov obtoženeo Jožef Alič — in to je začelo na vse grlo peti slovenske pesmi, upiti in metati ka menje in repo v omnibus. Na repo je baje opozoril množico obtoženec Josip Sternen. Ko je voz že pasiral gostilno, je tolpa Se vedno drla za njim, upila in lučala kamenje in repe za njim, na kar je jeden izmej turnarjev, imenom Adenau dvakrat ustrelil naznj z voza in z drugim strelom ranil obtoženca M Jereba na nogi. To je razburjenost tam zbranih ljudij Se povekSalo, a drugi voz jo je srečno odnesel njihovemu maščevanju- Po preteku četrt ure, ko je bilo že zopet vse prazno na cesti, se je pa tam izza ovinka sem prikazal tretji in zadnji voz, in kakor bi trenil, je bilo zopet vse polno ljudi na cesti, ki so napadli tudi ta omnibus z velikim hruščem in metajoč kamenje in repo. Kočijaža tega voza, Janez Tre ven in Kopač, sta stopila z voza in prosila ljudstvo, da naj jima nikar ne poškoduje konj in voza, češ, ker sta nedolžna, župan Idrijski, g. Lapajne, jih je pa opozoril, da naj se hitro odpeljeta naprej, da se kaj hujšega ne pripeti. Voz se je nato res odpeljal, in tolpa ga je spremila metajoč kamenje in repo nekoliko od gostilne naprej, dokler ni ušel tudi ta voz.
To je v kratkih potezah vsebina obtožnice. PrečitavSi jo, je predsednik Se je-denkrat zaslišal vse obtožence, ki so tajili to, da bi bili zgovorjeni, in da bi lučali kamenje, pač pa so priznali vsi, da so peli in lučali repo. Tudi zatoženec Alič je tajil, da bi bil on naznanil prihod voz, kar je izja vila priča Zejn, in ravno tako obtoženeo Sternen ni priznal, da bi bil fante opozoril na repo a besedami: .Fantje, tam je repa," ter se skliceval na več prič, ki so tudi potrdile, da je on skoro do konca s njimi ba-
tina! na vrtu, in Sele po strelu lel venkaj na cesto s ostalimi tovariši. Izključeno je torej, da bi bil on hnjakal fante na Nemce.
Škoda, ki so jo napravili obtoženci in ž njimi tudi Se dragi, ni velika, in tudi iz med vseh, ki so se vozili na obeh vozeb, ni bil nihče nič ranjen, dasi so vsi bili več ali manj zadeti. Le kočijaž prvega voza je dobil na desno roko malo poškodbo, najbrž od kamna.
Kakor je po pričah dokazano, so v dragem vozu vozeči se turnarji med potom v Zali ustavili voz, ter poleg onega kamenja, ki so jim ga res mogoče Idrijčani nametali v voz, nasuli Se nekoliko drugega, in tega so potem kazali vozniku kot ono kamenje, ki so ga jim ljudje baje pri Grudnovi gostilni nalučali v voz. To seveda kaže ju-naStvo njihovo Se v prav posebni luči. Vse nemške priče so popisovale to demonstracijo Idrijčanov kot strašansko nevaren napad, in tako je v njihovih današnjih izjavah kar mrgolelo pripovedk ,von einem dichten Steinhagel". Tudi so vsi kar a priori energično zanikavali to, da so ljudje metali v voz tudi repo, dasiravno je to po drugih pričah dokazano, in so oni sami od vseh strani bili zavarovani s plahtami in koci.
Zaslišanih je bilo poleg teh prič tudi Se mnogo Idrijčanov, ki so deloma direktno izjavili, da so videli fante kamenje pobirati in lučati, deloma pa, da so pač videli ljudi metati, da pa ne vedo, kaj so metali za vozom. Bilo je pa pri Grudna takrat tudi par zmernejših ljudij, ki so množico svarili, naj nikar kamenja ne luča, iz česar državno pravdniStvo sklepa, da se je to že faktično metalo. DotiČniki so pa pod prisego izpovedali, da so to storili iz tega namena, da bi ljudje sploh pustili kamenje v miru, in niso s tem mislili reči, da so fantje že takrat lučali kamenje.
Po zaslišanju vseh prič je predsednik dal besedo g. državnemu pravdniku, ki je omenil, najprvo, da mu ni za obtožbo, češ, da so obtoženci ta napad po dogovoru napravili, toda, da so napadli Nemce s kamenjem in z repo, a ne samo z repo. Predlagal je nadalje, da se obtoženci obsodijo vsled hudodelstva javne posilnosti, ker je bila nevarnost pri obeh vozeh skrajno velika, in je popolnoma irrelovantno s katerim namenom so obtoženoi ta čin storili. Eiino glede Strnena je prepustil sodnikom odločitev in je konečno povdarjal, da je vsekako tudi repa nevarno orožje, če se vrže z veliko silo, in še posebno na-glaSal to, da se je v istini kamenje metalo.
Za njim je govoril prvi zagovornik g. dr. Triller, ki se nekako takole izrazil:
Sam nisem imel dosti upanja na povoljni izid obravnave za svoje klijente, vendar pa dvigam više prapor svojega zagovora, odkar državni pradnik sam krpa svojo obtožnico in s tem priznava, da je prela-konična. Čudno se mi zdi, da naj bode teh 12 obtožencev odgovornih za čin par sto ljudij, kateri čin pa ni imel prav za prav nobenega tako nevarnega pomena, kakor je mislil g- drž. pravdnik, ki je konstruiral nekak komplot prvotno, a sedaj pa sam priznava, da to ni res. Za svoje klijente ne zahtevam nobene milosti, temveč pro sim visoki sodni dvor, da jih sodi po pravici, ne pa po narodni prijaznosti. Meni se cela ta demonstracija zdi strašansko velika otročarija, in ne vidim v njej nikak dol u s, ker tu po mojih mislih ni bilo nobene življenske nevarnosti za nemške pevce. Jaz in moj g. kolega sva hodila v Celju v malo drugačnem „Steinhagel"-u, pa vendar se tamošnje demonstrante nič ni kaznovalo.
Pravična bo v tem slučaju le tista sodba, ki bo rekla, da je vsak samo za se odgovoren, ne pa tudi ob enem za ostale demonstrante. In jaz mislim, da to, ker niso metali kamenja — kakor trdijo in kar se jim tudi ne more dokazati — so krivi samo v tem oziru, da so delali nekaj, kar je bilo za Nemce nevarno, vendar pa jih niso poškodovali in ranili niti najmanje. — Kar se pa tiče Strnena povdarjam, da je popolnoma nedolžen, in da je obtožba popolnoma neosnovana. On v Idriji Se nikdar ni občeval s temi fanti in se tudi 9 dec. 1900 ni pajdaSil ž njimi.
Tudi glede ostalih stvarij stvar ni tako strašno tragična. Maščevalnost nemških turnarjev je velika, tako da je privedla 2 ali 3 priče do tega, da je ena to pod prisego tajila, kar je ravno prej pod prisego izpovedal njegov lastni tovariS. Nikomur ae ni niti las skrivil in po svojih
mislih, pač tudi ni bilo treba nikomur
streljati. Sicer pa mislim, da bi obtoženci, če bi hoteli turnarje res nabiti, to ne storili pri belem dnevu vpričo tujcev, ampak bi se v temi skrili v grmovje in na samem počakali Nemce. Iz tega se lahko vidi, da so fantje hoteli demonstrirati samo a petjem in žvižganjem, in niti z repo ne. Zaradi tega mislim, da njih čin ni nobeno hudodelstvo, ampak le otročarija. V slučaju obsodbe pa priporočam obtožence milosti vis. dvora, ker nikoli niso bili kaznovani, sc mladi, in ker so bili takrat razburjeni in posebno po strelu provocirani.
Za njim je govoril g dr. Tekavčič, ki je izjavil najprvo, da se popolnoma pridružuje mnenjn svojega predgovornika. Dalje pravi: ,Ta čin se mi nikakor ne zdi hudodelstvo, ker niso okoliščine nič tako posebno nevarne bile za turnarje in njihovo življenje. Komplot, ki si ga je izmislil g. državni pravdnik, tu ne velja, temveč velja le v tistih slučajih, ki so prej dogovorjeni. Nemške priče so hoteli posebno veliko dokazati in so pri tem strahovito pretiravali in naravnost lagali. Dokazalo se jim je celo, da so kamenje nabrali in v voz nasuli in ga v Logatec seboj pripeljali, tako, da je tudi verojetno, da so tisto repo, kar so jim jo v voz nametali, pa pri tem z voza vrgli. Zato je umevno, da sedaj trdijo, da se repa ni metala. Resnica je to kar je ena priča izpovedala, da je vsa stvar otročarija in, da repa nikakor ni nevarno orožje Glede Aliča omenjam, da on ni imel namena s svojim naznanilom povzročiti kak nevaren napad, ampak je mislil samo na majhno demonstraoijo s petjem in žvižganjem. On ni tudi nič metal, kakor so potrdile priče. On in pa Vončina sta v erarični službi, katero izgubita, če bosta obsojena na več ko 4 tedne. Zato prosim tudi jaz v slučaj obsodbe za milost, glede na mnoge olajševalne okolnosti.
Potem se je sodni dvor posvetoval skoraj celo uro in sklep tega posvetovanja je bil ta, da so vsi razun Strnena, ki je bil oproščen bili obsojeni na 6 tednov težke ječe, poostrene, vsak teden 8 postom in le Blažič in Savle samo na 1 mesec težke ječe poostrene vsak teden s postom zaradi njih mladosti, zagovornika sta naznanila, da si obtoženci pridrže rok 3 dnij za uložitav priziva. Nato je predsednik zaključil  po  razglasitvi sodbe obravnavo.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 26. junija.
Seji je predsedoval župan Hribar. Za overovatelja zapisnika sta bila imenovana obč. svetnika Mally in Žužek.
Župan se je potem v daljšem govoru, ki so ga občinski svetniki stoje poslušali, spominjal umrlega obč. svetnika Ivana Go-gole. Pokojnik je bil porojen 29. avgusta 1850. v Kranju, gimnazijo je dovršil v Ljubljani, vseučilišče na Dunaju. Posvetivši se notarijatu je služboval nekaj časa na Spodnjem Štajerskem in potem na Kranjskem. Ko je dobil notarsko mesto v Ljubljani, se je takoj pridružil onim rodoljubom, ki so delali za veljavo slovenskega jezika in za splošni napredek slovenskega naroda. Videč rodoljubje, značajnost in delavnost pokojnika, ga je ljubljansko meščanstvo poklicalo leta 1884. v občinski svet, to je v onem letu, ko je mestna uprava prešla v sloven ske roke. V obč. svetu je bil Gogola jeden najmarljivejših. S odelo val je v magistratnem odseku od leta 1889. do 1897., v personalnem in pravnem odseku od leta 1885. do leta 1897, v finančnem odseku od 1. 1886. do 1. 1897., v policijskem odseku od leta 1887. do 1- 1891., v mestnem šolskem sveta od leta 1891. do 1. 1997. in v direktoriju za mestni vodovod od leta 1889. do leta 1896. Ko je prišel potres, je bil pokojnik mej tistimi, ki so spoznali, da se mora škoda poravnati, da se mora prebivalstvu pridobiti pomoč. Sodeloval je pri vseh akcijah, ki so se v ta namen začele, in bil tudi član tistega sveta, ki je šel deželnemu predsedniku pri razdelitvi podpor na roke. Tudi je spoznal, da je regulacija potrebna. Regu-lačni odsek ga je izvolil svojim načelnikom. Na tem mestu je pokojnik ostal do smrti Njegova vestno sestavljena in dobro utemeljena poročila so še vsem v spominu Ravno tako premišljeno je bilo njegovo delovanje tudi v vseh druzih odsekih. Z dušo in telesom je deloval za napredek mesta in vse prevzete dolžnosti vestno izpolnjeval. 0 volitvi župana je zahteval, naj se ga
-pelje do mestne hiSe in nese v dvorano, da ae udeleži volitve, in ga je zdravnik le težko pregovoril, da je ostal doma. Posebnih zaslug si je pokojnik pridobil za mestno hranilnico. Od ustanovitve je bil Član odbora. Od leta 1889. pa tudi podpredsednik. Vse poslovanje mestne hranilnice je bilo tako rekoč osredotočeno v njegovih rokah, in je bilo njegovo mnenje v odboru vedno mero-dajno. Bil je pa tudi član in v zadnjih letih predsednik notarske zbornice in član raznih narodnih društev. Bil je mož čistega značaja in obče priljubljen. Nasprotnika ni imel nobenega, komur je izkazoval prijateljstvo, mogel je biti ponosen na to. Občinski svet je izgubil ž njim vrlega tovariša, mesto moža, ki je veliko storil za občno korist, narod slovenski jednega najdelavnejših si nov. Pokojnik sicer ni silil v politično ospredje, a bil je vedno delaven in zvest pristaš narodne napredne stranke, ker je bil do dna duše prepričan, da je le v na rodnem napredku in v svobodomiselnosti spas slovenskega naroda
Izjava sožalja se zapiše v zapisnik te seje. Na predlog podžupana dr. viteza B1 e i weisa se je sklenilo izraziti pokojnikovi vdovi tudi pismeno sožalje obč. sveta.
Poročilo obč. svet. Senekoviča o Skontracij« mestne blagajne se je vzelo odo-bruje na znanje. Istotako se je odobrilo po ročilo obč. svet. Senekoviča o računskem sklepu mestnega zaklada za leto 1900. in poročila obč. svet. Prosenca o računskih sklepih ubožnega zaklada, zaklada meščanske imovine in ustanovnega zaklada za leto 1900.
Ponudba Josipa Kontnega zaradi zamenjave njegovega zemljišča ob Dunajski cesti s kakim mestnim zemljiščem se je po poročilu obč. svet. dr. H u d n i k a odklonila.
Isti poročevalec je poročal o ekspen-zarju mestnega pravnega konzulenta. Eks-penzar se je odobril.
Prošnja odbora meščanske godbe, naj se takoj izplača obljubljeni d«l podpore, ki bi se moral izplačati v oktobru je bila po poročilu obč. svet. Ter dine odklonjena.
O prizivu Antona Žiberta, posestnika v Prešernovih ulicah naj se mu dovoli napraviti izložbeno omaro, ki bi segala v ulico je poročal obč. svet. dr. Požar. Poročevalec je predlagal, naj se prošnja odkloni, obč. svet. Lenče pa da naj se prošnji ugodi. Lenčetov predlog je bil odklonjen, sprejet pa poročevalčev.
Po poročilu obč. svet. Žužka se je dovolila parcelacija posestva Slovenskega delavskega stavbnega društva ob čolnar-kih ulicah. Svet se razdeli na 5 parcel. Hiše se morajo stikati, obč. svet. dr. Stare je priporočal dostavek, naj pazi magistrat, da bodo hiše jednakolične, kar je tudi obveljalo.
Po poročilu podžupana dr. vit. B1 e i-weisa je obč. svet vzel na znanje izvolitev odbora meščanske godbe in sklenil poslati godboljubečega obč. svetnika dr. Hudnika kot delegata obč. sveta v ta odbor.
Isti poročevalec je poročal o poslednjem ljudskem štetju. Poročilo se je vzelo odobruje* na znacjb in se je naročilo magistratu, da je primerno objavi.
Obč. svet. Šubic je poročal o računskem sklepu in o bilanci mestnega vodovoda za 1. 1900. Čistega prebitka je bilo 28864 K 53 v. Delalo se je 6336 ur v letu in dvignilo se je 959 milijonov litrov največ v juliju najmanj v februvarju. Na jedno glavo pride vsak dan 71 litrov. Ko bi se vodo moralo voziti iz Kleč, bi se rabilo 2629 konj na dan. Ako bi se voda spravila v globoko strugo bi ta morala biti dolga 25 km, a če bi se v Zvezdo mogla natočiti bi stala 100 m visoko. Poročevalec je povdarjal, da ima Ljubljana uprav idealni vodovod, ki prinaša mestu blagor in korist. Če se časih pravi, da občina dolgove dela, se lahko reče, da jih je naredila večinoma v take namene, kakor je vodovod.
Obč svet je rač. sklep odobril. Župan se je zahvalil poročevalcu za instruktivno pojasnilo.
O rač. sklepu in bi lanci j i mestne elektrarne je poročal obč. svet. S ene kovic. Dohodkov je bilo 198172 K 71 v, izdatkov 196 368 K 55 v., torej prebitka 1804 K 16 v. Oddalo se ja v lanskem letu nad 4 milijone hektovatov. Obč. svet je rač. sklep odobril. Slugi Ant. Zupančiču se je iz prebitka dalo 100 K nagrade.
Po porodila obft. svet. Gro81 j a ae je sklenilo napraviti dve javni žarnici na Privozu in je bil dovoljen dodatni kredit za razsvetljavo Ambroževega trga.
Sledila je potem tajna seja.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. junija
— Deželni zbor kranjski. Poročilo o današnji seji dež. zbora smo morali pre trgati. Seja je trajala skoro do dveh pop. Ves tisti del seje, o katerem bomo šele jutri poročali, je bil posvečen razpravi o Bohinjski železnici.' Posl. Ažman je pri tej razpravi strahovito pogorel.
— Istrski deželni zbor. Za danes je bila napovedana druga seja, če ne bodo poslanci italijanske večine nadaljevali svoje opozicije proti vladi s tem, da sploh ne pridejo k seji.
— Hubadova „višja oblast". Iz Kranja se nam piše: Čestitim čitateljem „Slov. Naroda" poročamo, da je danes zjutraj napravil Hnbad zopet svoj svetov-noznani pedagogični izlet. Drugo brez komentara ! — Le toliko konstatujemo, da ima naš ravnatelj uprav klerikalno debelo in neobčutljivo kožo; ni zastonj njih vodja vzorni dr. Žlindra ! Kakoršen gospodar, taki so hlapci! Kaj pa kaj k temu pravi slavno-molčeči deželni šolski svet? ,Qui tace t, consentire viđetur! V Kranju vlada splošno mnenje, da Hubad ne spada več v ta zavod, — temveč nekam drugam.
Več meščanov.
— Slavenska solidarnost u Ljubljani. Pod tem zaglavjem je prinesel Za grebški list .Hrvatsko Pravo" z dne 25. t. m. tendencijozno spisano notico, kakor da bi bili Slovenci in to ne samo biciklisti, nego sko ro v s e občinstvo, sovražno nastopili proti hrvatskim dirkačem. Resnici na ljubo moramo kot objektivni in nepristranski opazovalci dirke konstatirati, da je en del občinstva res bil ogorčen in to tu di pokazal, a zgodilo se je to zgolj iz tega vzroka, ker so se nekateri dirkači v toliko spozabili, da so svoje medsebojne diference, ki se manj ali več kažejo pri takih prilikah povsod — ne glede na narodnost — kazali javno pred občinstvom, kar je storilo jako neprijeten utis. Da bi se pa bilo animozno nastopalo proti Hrvatom v obče kot takim, to je pač le izmišljotina in se ne strinja z resnico. Sicer pa bode o tej stvari bržkone še spregovoril sam odbor za dirko. Hrvatski listi bi pač storili bratski slogi le uslugo, ako to stvar pojasnijo in je ne puščajo izkoriščati v sovražnem smislu.
— Velika zmaga za cel bolški okraj. Široko so znane razburljive pritožbe z Bolškega zaradi gozdnih in pašnih prepovedi. Tudi v deželnem in državnem zboru je bilo o tem govora. Narodno napredna stranka je poslala na vlado posebno spomenico. Tudi poljedelsko ministrstvo je ostalo na stališču nižjih oblast i j, ki so izdale one prepovedi. Dr. Henrika Turna je nastopil v imenu občine Bovec tožbo na upravno sodišče in je šel tudi sam na Dunaj, kjer je zmagal na celi črti, kajti upravno sodišče je uničilo ves postopek c. kr. oblastnij. Vsled tega ostane paša na planini Goričica in raba gozdov Gošča, Skrilje, Gabrije, Jerebov žleb itd. kakor je bila pred onimi zloglasnimi prepovedmi.
— Vipavska železnica. Dela za to železnico gredo hitro izpod rok Delo mora biti gotovo do prihodnje spomladi. Morda bo še celo poprej. Posebno zanimanje vzbuja sedaj vrtanje predora med Dornber-gom pri Rojčih in med Batujami, ki bo dolg 150 m; delajo na več krajih.
— Srebrno poroko je predvčerajšnjim praznoval zapovednik ljubljanskega gasilnega društva g Ludovik Stri cel j. Gasilci so mu z godbo priredili serenado, zvečer pa je bil v Hafnerjevi pivarni na Sv. Petra cesti prijateljski sestanek.
— Kiparja Alojzija Gangla bi bila te dni skoro zadela še večja katastrofa, nego se mu je pripetila. Kakor znano, izdeluje g. Gangl na Dunaju kip Valva-z o r j e v. Utrgala se je železna konstrukcija, in kip se je razdrobil ter so ostale le njega razvaline.  Nesrečni kipar bi se bil pri tej
nezgodi skoraj sam ponesrečil in se je komaj ognil Se večji nesreči stal je namreč na visoki lestvi in je le malo manjkalo, da ga ni pokopala utrgana železna konstrukcija pod razvalinami.
— Revizija posojilnic Dne 10 junija t. 1. je poslanska zbornica sprejela zakonski načrt o obligatorični reviziji posojilnic in drugih gospodarskih zadrug. Ta zakonski načrt, kateri odgovarja sedanjim razmeram in potrebam, in kateri utegne v jeseni sprejet biti tudi od gosposke zbornice, prinaša strokovni list „Slovenska zadruga" (7. štev),katerega izdaja .Centralna posojilnica slovenska v Krškem.
— Sprememba posesti. Novo hišo g. Grobelnika, na voglu Špitalakih ulio in Pred škofijo št. 1 je kupil bivši trgovec g. Ivan Jeglič, in sicer ne zase, nego za .Ljudsko posojilnico" za 85000 kron.
— Električna železnica. V mnogih krajih se že postavljajo železni drogi za napeljavo električnega toka, ali se pritrjajo potrebne naprave na hišah, da se izpeljejo potrebne Žice preko ceste. Postavili pa so se taki drogovi tndi na krajih, kjer bi se bilo prav lahko izhajalo brez njih, ako bi nekateri hišni posestniki, oziroma užitkarji, ne bili tako trmoglavasti, da so zabranili pritrditi dotične naprave na hišah. Tako bodejo zopet nastale nove ovire pasaži na javnih ulicah, katerim bi se bilo prav lahko prišlo v okom, če bi omenjeni oponenti imeli malo več dobre volje in razuma za splošnost.
— Električna razsvetljava v Tržiču funkcionira od minole nedelje. Vsega skupaj je 50 žarnic in 5 obločnio.
— Povodenj na Gorenjskem. Bohinjska Sava je vsled deževja silno narasla in vzela dva lesena mostova v radovljiškem okraju.
— Kresni večer na Šmarni gori.
Piše se nam: Na kresni večer zbralo se nas je tudi na Šmarni gori število prijateljev narave, da vživarno lepi večer. Ob pol 9. uri zableščali so prvi kresovi v Krimskem gorovju, potem pa se množili na okoli v toliki množini, da je njih brojenje, od 200 dalje, postalo nemogoče. Po 9. uri podžgal je tudi na Šmarni gori prijazen in gibčen cerkovnik, skromno grmadico, ob kateri smo zapeli nekaj domačih. — Ob pol 10. uri vračali smo se, zadovoljni z vsem, kar smo gori videli, vžili in slišali. Pot na goro je že ob svitlem daevu jako slaba, toda potnik si pomaga s stranskimi stezicami in si lahko zbira boljše stopnje med kamenjem. Po noči je pa hoja s Šmarne gore skrajno težavna, na mnogih krajih nevarna in vratolomna. Gorje družbi, katero krasni razgled omami, da se zamudi do noči! Potem je pravcati križev pot na-vzdoij. Kljub svetilkam greš le počasi, tipaje in zdrkujoč po skalah, jarkih in kamenju ob propadih, v skrbi in strahu, za se in drugove in šele pod hribom se zrnu-čen oddahneš, ako ti je bila osoda milostna, zadovoljen, da imaš še obutev celo ter kosti in glavo brez ran in prask. Vprašam pa: Mora li biti pot na Šmarno goro tako grozo vito zanemarjena? Na mnogo višje romarske hribe n. pr. k Sv. Valentinu pri Moravčah, na Sv. Jošt pri Kranju, na Sv. Višarje itd so pota urejena za ljudi, a ne samo za koze in srne. Zaradi bližine in pohlevne višine, 671 m, je Šmarna gora Ljubljančanom priljubljen izlet. Šmarna gora je tudi veljavna .božja pot". Cerkev na gori je zaradi slikarije, izvršene po umetniku Langusu, znamenita. Zrak na gori je okrepčalen; razgled in panorama divna lep in gostilna prav dostojna. Ali ne opravičujejo vse te okolnosti zahtevo po boljših potih in — prošnjo: Naj poskrbe dobra pota one občine, katerim prav za prav ta naloga pripada, ali pa naše vrlo in slavno .Planinsko društvo". K stroškom za popravo in vzdržavo poti prispevali naj bi deloma mestni zastop ljubljanski, deloma občine pod in okoli Šmarne gore in prijatelji prijaznega hriba
— Novi bankovci po 10 kron bodejo prišli v promet dne 2. septembra.
— RazpuSčena društva. Kakor poroča uradni list .Osservatore Triestino" so se prostovoljno razšla nastopna društva: Krajevna skupina .Lega nazionale" v Do basnici, telovadno drufttvo .Sokol TyrS" v Pulji, veslarski klub .Etruria" v Trato, društvo hišnih posestnikov v Polji in .Muzikalno društvo" v Tolmina
— V kadetno Solo v Strassu na Štajerskem ae bode vsprejelo s početkom šolskega leta 1901/02. (20. septembra) v L letnik 30 do 50 gojencev izmej dijakov, ki so dovršili četrti razred gimnazije ali realke. Izvlečki is vsprejemnega predpisa se dobivajo pri zavoda za 40 vin. Poleg tega pa daje ravnateljstvo dotična pojasnila ustno ali pismeno.
— „Ljubljanska meščanska godba" priredi danes 27. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu .Lloyd" vrtni koncert. Vstopnina prosta.
— Samomor. Sinoči se je na Viču pod Kančevim kozolcem ustrelil 16leten mladenič, ki je služil v neki ljubljanski trgovini.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 16 do 22 junija kaže, da je bilo novorojencev 27 (= 40 09 %0), mrtvorojenca 2, umrlih 18 (=26 73%0) mej njimi jih je umrlo za jetiko 8, za vnetjem sepilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 8. Mej njimi je bilo tujcev 6 (=60°/,), iz zavodov 5 (=50%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 2, za škarlatico 4, za vratio 2 osebi.
* Ženitev bolgarskega kneza. Kakor javlja neki ruski uradni list, se stavijo ženit vi kneza Ferdinanda s črnogorsko kne-ginjo Ksenijo zapreke. Kneginja želi, da prestopi knez k pravoslavni veri, kar bi on tudi takoj storil, toda njegova mati, goreča katoličanka, neče o tem ničesar čuti.
* Učitelji in univerza. V VVoimaru so dovolili učiteljem pristop do univerze pod posebno lepimi pogoji: treba je učiteljem samo podvreči se dvema izpitoma, a v t. zv- znanstvenih predmetih, na kar prej mejo dovoljenje k višjim poučevanjem za tri leta in morejo pohajati jensko univerzo.
* Na odru umrl v soboto v Moskvi v ondotnem gledališču priljubljeni pevec Jules Devoyod. V drugem dejanju opeie .Rigoletto" je zadela pevca kap na srce in umrl je na odru.
* Redek dogodek se je pripetil v Kielu. Tega dne so namreč spustili v morje veliko bojno ladijo in sicer vpričo nemškega cesarja, ki pa — to je čudež! — ni imel nobenega govora.
* Zamorka — dojilja. V Berolilcu imajo v neki premožni družini zamorsko dojilko, ki ima pri sebi tudi svojega sinčka. Kadar gre na izprehod, položi oba otroka v voziček skupaj, in ljudje občudujejo belega in črnega otročička, ki tako složno ležita ter imata isto dojiljo. Zamorka je omožena.
Književnost.
— „Planinski Vestnik" ima v sveji zadnji številki sledeče sestavke: Po švi carskih mestih. Dr. Vi. Foerster. — Potovanje na severno slovensko jezikovno mejo. Fr. Orožen. — Društvene vesti. — Razne vesti. — Književnost. — Družbinsko potovanje .Slov. plan. društva" v Dalmacijo, črnogoro, Hercegovino in Bosno.
Telefonska in brzojavna poročila.
Novomesto dne 27. junija. Danes sta bila pri tukajšnjem okrožnem sodišču obsojena učitelj Jaklič in kaplan Žagar iz Dobregapolja, prvi na 10 dni, drugi na 5 dni zapora radi falsificiranja pooblastil pri zadnjih občinskih volitvah. Zagovarjal dr. Šu-steršič.
Dunaj 27. junija. „Wiener Ztg.u je objavila danes podelitev reda železne krone I. vrste ministroma Hartlu in Rezeku.
Dunaj 27. junija Sin pokojnega grofa Hohemvarta je imenovan poslanikom v Pekinu ter je dobil pri tej priliki veliki križ Franc Jožefovega reda. S tem so diplomatske razmere med našo in kitajsko državo zopet urejene.
Dunaj 27. junija. V Brucku ob L. sta bila aretovana neki Italijan in neki Rus, katerih identiteta ni dognana in se ne ve, kako sta tja prišla. Rus se je zlasti zanimal, kod bo hodil cesar. Iz Geneve pa je prišla dopisnica z naznanilom, da se pripravlja na cesarja atentat.
20 „ -10   „ -
10
30   „ -
28   , -
Požun 27. junija. V bližini Brucka je bil aretiran nekdo, ki je dospel iz Švice, in pri katerem so našli pisma raznih anarhistov. V Brucku je vse črno orožnikov in policijstov. Nekaj jih je dospelo tudi z Dunaja.
Lvov 27. junija. Odkritje spomenika grofa Agenorja Goluchovskega se je izvršilo z največjo slovesnostjo. Grof Stanislav Badeni je v svojem govoru proslavljal avtorja oktobrske diplome, ki je dala temelj avstrijski ustavi. Namestniku Bilinskemu je poslal cesar brzojavko, v kateri je naglašal delavnost, zvestobo in vstrajnost slavljenca ter izrazil Lvovu za spomenik svojo zahvalo. Tudi grofu Goluchovskemu, sedanjemu zunanjemu ministru, je brzoj avil cesar, proslavljajoč zasluge slavljenca ter zahvaljujoč tudi sedanjega ministra za njegove uspehe. Ministrski predsednik Korber je brzojavil Bilinskemu, naglašajoč, da je bil pokojnik vzor najčistejšega patrijotizma in vdanosti.
Budimpešta 27. junija. Danes je prišel posl. Ugron v zbornico in povedal, da bo jutri odgovoril poslancu Garavu.
Lipsija 27. junija. Ravnatelj Exner falitne banke je bil danes izročen drž. pravdništvu. Na borzi je delovalo to aretovanje kakor katastrofa.
Darila za „Narodni Dom".
XCVIII. izkaz „Krajcarske družbe".
Prenesek  .   .   .   75.373 K 54 v. Darilo g. dr. Ivana Tavčarja, odvetnika v Ljubljani .... Gospod profesor Maks Pleteršnik za „Narodni papir" .... Doneski za mesec april; plačali so čč. p. n. dame in gospodje :
«ir. Ivan Tavčar,......
Dr. A. Ferjančič, I. Gogola, Fr.
Kollmann, M. Pleteršnik in U.
pl. Trnkoczv, a 6 K, skupaj Dr. vitez K. Bleiweis, Fr. Goričnik,
dr. M. Hudnik, Fr. Mally, dr.
Fr. Munda, V. Rohrmann in »S. Rntar, a 4 K, skupaj . . . A. Bayr, J. S. Benedikt, vitez J.
Bleiweis, A Dečrnan, O. pl. De-
tela, P. Drahsler, J. Duffe, A.
Gogola, I. Gričar, A. Klein, dr.
J. Kušar, E. Lah, M. Levstek,
J. Lozar, J. Martinak, I. Mejač,
Gust. Pire, K.  Pire, L. Pire,
dr M. Pire, J. Rode; dr.. Fr.
Jekavčič, dr. Fr.   Zupane, M.
Zupane in K.  Žagar, a 2 K,
skupaj.........
1 Bonač, J. Maček, L. Schwentner,
Fr. Stare, I. Šubic, A. Tavčar in
A. Trstenjak, a 1 K, skupaj . Skupilo   knjižice   posojilnice v
Starec trgu pri Ložu št. 4> Doneski za mesec maj; plačali so čč. p. n. dame m gospodje:
dr. Ivan Tavčar......
Dr. A. Ferjančič, I. Gogola, Fr.Koll-
mann,   M.   Pleteršnik  in D.
pl. Trnkćczv, a 6 K, skupaj . Dr.  vitez K. Bleiweis, Fr. Goričnik,  dr.  M.  Hudnik, Fr.
Mally,  dr.   Fr.   Munda, V.
Rohrmann, in S.  Rutar a 4
K, skupaj........
A. Bayr, J. S. Benedikt, vitez
J. Bleivveis, A. Dečman, O. pl.
Detela, P. Drahsler, J. Duffe,
A. Gogola, I. Gričar, A. Klein,
dr. J. Kušar E. Lah, M. Levstek, J. Lozar, J. Martinak, I.
Mejač, G. Pire,  K. Pire, L.
Pire, dr. M. Pire, J. Rode, dr.
Fr. Tekavčič, dr. Fr. Zupane, M.
Zupane in K. Žagar, a 2 K,
skupaj.........
I.  Bonač, Maček,  L. Schvven-
tner, Fr. Stare, I. Šubic, A.
Tavčar in A. Trstenjak, a 1 K,
skupaj.........
Stalni  gostje   naprednega mišljenja pri okrogli mizi v „Na-
rodnem   domu'"   za popravo
električne   naprave  na vrtu
zložili.........
Doneski za mesec junij; plačali so čč. p. n. dame in gospodje:
dr. Ivan Tavčar,......
Dr. A. Ferjančič, I. Gogola.Fr. Kollmann, M. Pleteršnik in D. pl.
Trnk6czy, a 6 K. skupaj . Dr. vitez K. Bleiweis, Fr. Goričnik,
dr. M. Hudnik, Fr. Mally, dr.
Fr. Munda, V. Rohrmann in S.
Rutar, a 4 K, skupaj . . . A. Bayr, J. S. Benedikt, J. vit.
Bleiweis,  A   Dečman,  O. pl.
Detela,  P. Drahsler, J. Duffe,
A. Gogola, I. Gričar, A. Klein,
dr. J. Kušar, E. Lab, M. Levstek,   J. Lozar,  J. Martinak,
I. Mejač, G. Pire, K. Pire, JL.
Pire, dr. M. Pire, J. Rode, dr.
Fr. Tekavčič, dr. Fr. Zupane,
M. Zupane in K. Žagar, a 2 K,
skupaj.........
I. Bonač, J. Maček, L. Schvventner,
Fr. Stare, I. Šubic, A. Tavčar in
A. Trstenjak, a 1 K, skupaj^ Skupaj
50   „ —
7   . -
32
01
10   „ —
30
26   , —
53   , —
26
10   „ -
30
28   , —
50   , -
7   Z. ~
. 75.836 K 65 v.
Opomba: Vsem čč. gg. darovalkam in darovalcem ki ž njim v težavnem položaju rodoljubno -\strajajo, izreka najtoplejšo zahvalo
odbor „Krajcarske družbe".
V Ljubljani, dne 22. junija 1901.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 24. junija: Anton Kerhin, preglednik, 58 let, Pred igriščem št. 2, jetika.
Dne 25. junija: Matevž Jevc, gottač, 76 let, Krakovski nasip št. 18, ostarelost.
V otroški bolnici;
Dne 25. junija: Karol Kušar, mizarjev sin, V j t leta, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 21. junija: Luka MalavaSič, gostač, 67 let rak v trebuhu.
Dne 22. junija: Fran Kovač, kamnosek, 49 let, jetika.
Dne 23. junija : Antonija Petrovič", šivilja. 20 let jetika. — Anastazija Dragonija, posestni-kova hči, 3 leta, otrpnjenje srca.
Dne 24. junija: Marjeta Krašnja, delavčeva žena, 39 let jetika.
Meteorologično poročilo.
Vttbui nad morjem lofll m. Biadi^l mt&nl Uak 78« o mm.
Caa opazovanja
26 27
b. ■večer
7. zjutraj 2. popol.
Stanje barometra v mm
7398
7404 7394
F
hI
Vetrovi
Nebo
11
o 3
18*4 ar. jzahod
15 0 aLsvzhod
218 I si. jug
ak. oblač.
dež pol. oblač. cm
Srednja včerajšnja temperatura 19 2°, nor-male: 188*.
Dunajska borza
dne 27. junija 1900. Skupni državni dolg v notah   .  .  . . Skupni državni dolg v srebru ......
Avstrijska zlata renta......,
Avstrijska kronska renta 4'/,  .  .  . .
Ogrska zlata renta 4°/0......
Ogrska kronska renta 4*/0 .... Avstro-ogrske bančne delnice   .  . .
Kreditne delnice.........
London vista.........
Nemški državni bankovci za 100 mark
20 mark ............
20 frankov..........,
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini..........
9840 9835 11770 95-70 11775 93 — 1665 — 645 50 23955 117-32Vi 2346 1903 9075 1131
iznsten Schmitzberger
teran in refosko
priporoča
(1214—7)
vinska pivnica Lassnik
v VVolfovih ulicah št. 1.
Bottger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr.,
se dobiva samo v deželni lekarni ..pri  "TI u r i JI poma-f?aj" 91. Ijeustek-A v LJubljani.
Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dne" 11. februvarja 1899. (269—21) Ei. hren, mlekarija.
Spretne, solid.n.e
potovalne uradnike
(a JivlKltei*| «r-jf
za vse zavarovnlne stroke vMprejme proti vlHokl proviziji, sčasoma tudi m stalno plaeo tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter 95" upravništvu „Slov. Naroda". (1026-14)
Ctt. fcr. lutrijski ajfc držam žalaznlce.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta.
Odhod ls LJubljane j i£. kol. Prog:a eea Trbli. Ob 12. uri 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljnbno; Cex Selzthal v Anasee, Solnograd, čez Klein-' Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m sjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein • Reifling v Line, Badejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. nri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljnbno; cez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curin, Genevo, Pariš; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart- Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Pron T Hovomesto izt v Kodevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. nri 5 m popoludne istotako, ob 6. uri 55 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod t LJubljano juž. kol. Proga Iz Trbiža.. Ob 3. \ri 25 m sjatraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograd a, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, G ene ve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastema, Ljubna, Celovca, St. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak s Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pon tabla.   Ob nedeljah   in   praznikih   ob.   8 uri 38
m zvečer iz Podnarta-Krope.--Ob 8. uri 51 m
zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljrbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga ls Novega mesta In Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8. nri 48 m zvečer, istotako. - Odhod lz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. nri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. nri 49 m zjutraj, ob 11. nri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. nri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
Prostovoljno se proda
posestvo
z vsemi gospodarskimi poslopji, s sadnim drevjem dobro zasajenim vrtom in dvema oraloma dobre zemlje. Posestvo je oddaljeno 10 minut od farne cerkve.
Pogoji se izvedo" pri Alojziju Johan-u v Zaborštu pri Dolu (Lustthal). (1369—1)
!!Redka prilika!!
375 važnih komadov za. samo 3 KL 60 h.
1 krasna pozlačena ura z lepo verižico, z jednoletno pismeno garancijo, 6 finih žepnih robcev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalskimi biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, vsi s patentnim zaklopom, 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem, 1 ff. žepni nož, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 usnjat port-mone, 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par bouto-nov z imit. briljantom, prav dobro ponarejenim, 1 večna beležnica, 20 predmetov za dopisne potrebe in Se 275 raznih stvari, neobhodno potrebnih v hiši. gratis.
Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le 3 H 60 h.
Razpošilja proti povzetju nova krakovska razpošiljalna tvrdka (,1364)
Windi»ch
Za neugajajoče se vrne denar.
Zastopnik za Kranjsko
5 \ a'Wv.SW£$$ffM&
^^fSSMihae. Kastner
^S^^ti^?^^ SVETOVNOZMANA v Ljubljani. (7i4i3) [OSVEŽUJOČA PIJACA. Nepresegljiva zdravilna vod«. J_ _\__
© ©tir®©i pit ffimiv&Jif! |®ta|©
je to največkrat le krik na pomoč proti pomilovanja vredni uporabi toaletnih mil polnih sode. Matere, katere ljubite svoje otroke, umivajte svoje dojenčke in otroke le z najbolj milim ter tolšče bogatim Doerjngovim milom s sovo 1 Pri tem milu je popolnoma zanesljivo, da je nepokvarjeno čisto ter prosto rezkosti sode. Dobiva se povsod po 60 vinarjev. Generalna zaloga: A. Motsch ACo., VVien X. Glavno zalogo imata: Vaso Petrlčlč in Anton Krisper v Ljubljani. c (591—2)
Najlepše likano perilo
Zlata svetinja Pariz 1900,
se doseže, ako se vporablja
svetovno znani američanski
briljantni škrob na lesk
Fritz Schulz jun., Act-Ges., Lipsko in Heb (Eger)
lahko in gotovo z vsakim likalnim železom.
Le pristen z varstveno znamko „»l«fco»". H. 1 (996—3)
V zavojih a 24 vin. se dobiva v vseh iz lepakov razvidnih trgovinah.
Trgovski pomočnik
z dobrimi spričevali, želi preme-niti službo.
Kje? pove upravništvo .Slovenskega Naroda". (1366—1>
Išče se izurjena
šivilja za krila
katera se takoj vsprejme (1363—1)
v Židovskih ulicah št. I, I. nadstr.
Učenca m praktikanta
iz dobre hiše vsprejme tvrdka
Kham & Murnik
trgovina špecerijskega blaga in delikates-v Ljubljani. (1350—2>
Stenograf
z lepo pisavo, dobrim konceptom v slovenščini in nemščini, se sprejme pri večjem industrijskem podjetju na deželi. (1373—i) Ponudbe naj se pošljejo pod „Stenograf" na upravništvo .Slov. Naroda*.
Prodajata mešanega blaga
v Mokronogu (i372-i)
pri farni cerkvi, v sredini trga, odda v najem z dobrimi pogoji s 1. julijem t. I.
oskrbništvo mokronoške graščine.
pretne potovalce
sjj^Fa proti stalni plači in visoki proviz'ji
mJP        se takoj vsprejme.
S kavcijo imajo prednost. Kje? pove upravništvo .Slov. Naroda". (1356—2)
Hotel „Lloyd".
Danes v četrtek, 27. t. m.
ljubljanske meščanske godbe.
Začetek ob 8. uri, Vstopnina prosta,
K mnogobrojni udeležbi uljudno vabita
(1379)    Josipina in Karol Pocivaunik.
Otvoritev koče na Osojnici.
Dne 30. junija 1901
ljudska veselica
s petjem bralnega društva na Bledu, s plesom na prostem i. t. d.
Mrzla jedila in pijača se dobivajo v koči.
JPrl neugodnem vremenu prihodnjo nedeljo.
K obilnemu obisku uljudno vabi
^V. Vovlt.
(1377)
Izjava.
Ker sem podpisana obrekovala gospo Ivanko Zobec, da sem jo namreč videla dne 9. rožnika sprehajati se z vojaki, preklicem te svoje neresnične trditve, ker je bila omenjena gospa isti dan na svojem rojstnem domu.
V Ljubljani, 27. junija 1901.
as?!) Ivanka Hribar.
< > 4 < > 4 <    ?*< >4t**> 'Jti <±< *±i    'iki i±i 'd&iki i
TTTTTTT t TT7777"7
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.