Osrednja občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter tradicionalni praznični koncert Godbe Domžale "S/ Čas, ko smo oblikovali lastno, svobodno, neodvisno in demokratično državo »Skoraj 1.300.000 volivcev se je odločilo za samostojno in neodvisno državo, o kateri so sanjali tisoči pred nami. To je bil zgodovinski dan, edinstven in neponovljiv dogodek, ki je dokončno utrdil vero in prepričanje v pravilnost odločitve, da oblikujemo lastno, svobodno, neodvisno, demokratično državo,« je bil le eden od poudarkov v govoru Andreje Pogačnik Jarc, podžupanje Občine Domžale, slavnostne govornice na osrednji občinski slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter tradicionalnem prazničnem koncertu Godbe Domžale. Za slovesnost, ki so se je med drugim udeležili tudi župan Toni Dra-gar, podžupan Vinko Juhart, oba častna občana, Jože Pogačnik ter dr. Miroslav Stiplovšek, ter poslanka Državnega zbora RS, Cveta Zalokar Oražem, in svetniki in svetnice, je značilno, da je popestrila praznične dni, predvsem pa je treba pohvaliti številne obiskovalke in obiskovalce, ki so dodobra napolnili Halo komunalnega centra Domžale. (nadaljevanje na strani 5) OBČINA DOMŽALE vabi na osrednjo občinsko slovesnost ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, v sredo, 6. februarja 2008 ob 20.00, v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Slavnostni nagovor: Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale Producent kulturno umetniškega programa govorjene, plesne, glasbene in video interpretacije Prešernovih Sonetov nesreče je Kulturni dom Franca Bernika Domžale. Brezplačne vstopnice. Program pustovanja Vir 2008 Petek, 18. 1. 2008 Okraševanje pustnega Vira. Postavitev Strička Sobota, 19. 1. 2008, ob 10. uri od gostišča Kovač do lekarne na Viru Zbor ob 9. uri pri gostišču Kovač na Viru, od koder bo štartal sprevod z maskoto Striček, kurenti in pustnimi šemami. Vabljeni člani, simpatizerji, muzikantje in vsi ljudje dobre volje. Župan Občine Domžale bo organizatorjem predal občinski ključ, s katerim bo Vir postal 14-dnevna Pustna dežela. Ob tem se razglasijo tudi pustni zakoni, ki veljajo vse do pepelnice, 6. 2.2008. Pustna sobota, 2. 2. 2008, ob 20. uri (pod velikim šotorom v Športnem parku Vir) Velika pustna zabava s skupino MAMBO KINGS z bogatimi nagradami pod velikim šotorom v Športnem parku Vir. Pustna nedelja, 3. 2. 2008, ob 10. uri (pod velikim šotorom v Športnem parku Vir) Otroški pustni ŽIV ŽAV za naše najmlajše s FOXY TEENS in KLOVNOM ŽARETOM. 3. 2. 2008, ob 14. uri in 18. sekund Tradicionalni 18. PUSTNI KARNEVAL po Bukovčevi cesti od paprnice Količevo do Športnega parka Vir TOČNO ob 14. uri in 18''. 3. 2. 2007, ob 15.30 uri Velika pustna zabava z ansamblom OKROGLI MUZI-KANTJE in gostjo TANJO ŽAGAR. Pustni torek 5. 2. 2008 Pustne žalne slovesnosti za člane Pustne sekcije Striček in sežig pusta nekje v domžalski občini. HALO PIZZA Območno združenje Rdečega križa Domžale vabi 21. in 22. januarja 2008 krvodajalska akcija v Domžalah Najbrž ste seznanjeni, da tudi v zimskem času bolniki v slovenskih bolnišnicah potrebujejo vašo nesebično pomoč - kri. Nekateri posegi so takšni, da jih ni mogoče odložiti, a potrebujejo izredno velike količine darovane krvi, zato vas Rdeči križ Slovenije prosi, da se intenzivno udeležujete vseh rednih krvodajalskih akcij. Območno združenje Rdečega križa Domžale, ki že 45 let organizirano skrbi za krvodajalstvo, se je v letu 2008 odločilo, da napravi korak dlje od sedanjih krvodajalskih akcij. Letošnja krvodajalska akcija bo tako v ponedeljek, 21. in torek, 22. januarja 2008, v Domžalah. Odvzem krvi bo organiziran oba dneva od 7. do 14. ure v prostorih Hale komunalnega centra v Domžalah. Pridružite se številnim krvodajalcem, ki vedo, da je za solidarnost primeren vsak trenutek dneva ter s krvjo, največjim darilom življenja, pomagajo že desetletja. V imenu vseh, ki kri nujno potrebujejo, vsem krvodajalcem iskrena hvala! Območno združenje Rdečega križa Domžale obvešča, da bo letošnja KRVODAJALSKA AKCIJA v ponedeljek, 21. in torek, 22. januarja 2008, od 7. do 14. ure v Hali komunalnega centra v Domžalah (vhod s parkirnega prostora). Hvala za vašo plemenito odločitev. stran Županovo obvestilo o odvozu smeti v Občini Domžale 2 stran 4 Intervju s Tajo J. Gubenšek Taja J. Gubenšek je predsednica Muzejskega društva Domžale. stran Obvestila o vpisu v 1. razred Osnovnih šol 15 Vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v občini Domžale Občina Domžale vse upravičence do vračila vloženih sredstev v telekomunikacijsko omrežje obvešča, da vloga naše občine pri državnem pravobranilstvu, kljub urgencam našega pravnega zastopnika, še ni rešena. Takoj, ko bo prišlo do poravnave, bomo začeli s predpisanimi postopki vračanja vloženih sredstev. Občanke in občani Občine Domžale lahko stanje na področju vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje že od začetka postopkov spremljajo preko spletne strani www.domzale.si ter preko posebnih obvestil v občinskem glasilu Slamnik! Občina Domžale VEČ JEZI KOV ZNAŠ, VEČ VELJAŠ JEZIKOVNI TEČAJI ZA OTROKE IN ODRASLE Ljublja nska 110,1210 Domžale Tel.: 01 7243 089 GSM: 041616001 Tax: 01 7219167 e-mail: info.* poli g I oui www,poll<)lot-$i JEZIKOVNA SOLA S CERTIFIKATOM POLIGLOT ■ IZ URADA ZUPANA stran 2 Pozdravljeni drage bralci in bralke Pravo nasprotje številnih želja po sreči, ljubezni in uspehu smo doživeli ob vstopu v novo leto 2008. Kljub predsedovanju Evropski uniji, prestižnemu vodenju države, so v ospredju povsem druge teme. Ljudje se pogovarjajo o podražitvah, vse višji inflaciji in drugih, povsem prere-snih temah za začetek leta. Vstop v novo leto bo tudi za Slamnik zelo zanimiv. Mi pa vas v tej številki vabimo na pustovanje na Viru. Pustna sekcija Striček je začela s pripravami že v decembru in prepričana sem, da nas čaka zanimiv pustni karneval. V tednu po pustu vas vabimo na osrednjo občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Poleg informacij o dogajanju v Uradu župana in Občinskem svetu vam ponujamo tudi zanimiv intervju s predsednico Muzejskega društva Domžale, Tajo J. Gubenšek, informacije o vpisu v 1. razred domžalskih osnovnih šol, predstavitev kulture s fotografsko razstavo Primoža Hienga v Galeriji Domžale in dosežene rezultate državnih prvakov, ki prihajajo iz Domžal. Čestitke in še veliko uspeha tudi v prihodnje. Upam, da boste v Slamniku, ki je pred vami, našli nekaj zanimivega in prijetnega. Naslednja številka bo z vami pred kulturnim praznikom, 7. februarja. Urednica Nika s starima staršema Zupan na obisku pri Stanku Starini, najstarejšem občanu občine Domžale Praznični obiski vodstva Občine Domžale Naj bo leto 2008 srečno za vse Obiski članov vodstva Občine Domžale v prazničnih dneh konec leta imajo že lepo tradicijo, ki se ji ni izneveril niti sedanji župan Toni Dragar, ki je s podžupanoma, Andrejo Pogačnik Jarc in Vinkom Juhar-tom, obiskal kar nekaj občanov in občank. Med njimi je župan obiskal oba častna občana, Jožeta Pogačnika in dr. Miroslava Stiplovška, ter se jima zahvalil za sodelovanje v letu 2007, njima in njunima družinama zaželel veliko zdravja in prijetnih dni v letu 2008 ter ju povabil, da tudi v novem letu sodelujeta v delu in življenju naše občine. Obiska župana je bil vesel tudi Stanko Starin, najstarejši občan naše občine in na predlog Medobčinskega društva invalidov Domžale dva njihova člana, obiskov ter daril pa so bile deležne tudi družine, ki sta jih predlagala Center za socialno delo Domžale ter Območno združenje Rdečega križa Domžale. Tudi letošnji praznični obiski so pokazali, da občani in občanke radi odpirajo vrata svojih domov županu ter njegovim sodelavcem, pa tudi, da so izkušnje z letom 2007 zelo različne: nekateri ga želijo čim prej pozabiti, drugi želijo, da bi se še kdaj ponovilo, želje vseh za leto 2008 pa so zdravje in mir ter prijetni trenutki z domačimi. Simona in Vesna Leto 2007 našima občankama Simoni in Vesni ni bilo naklonjeno. Usoda jima je namreč vzela partnerja in ostali Kdaj bomo začeli z novim sistemom odlaganja, zbiranja in odvoza smeti? V zadnji številki Slamnika smo objavili razloge, zakaj s 1. januarjem 2008 nismo začeli z novim sistemom zbiranja, odvoza in deponiranja smeti oziroma z ločenim zbiranjem komunalnih in bioloških gospodinjskih odpadkov. Žal se do danes, 16. januarja 2008, kljub posredovanju pri vladi, poslancih in drugih političnih predstavnikih iz naše občine, nismo prejeli odobritve nove storitve in cen zanjo. Do konca meseca bomo vse vpletene v sistem določanja in odgovorne za sprejem cen na vladi ponovno pozvali, saj je sprejeta odločitev pred novim letom o nadaljnjem odlaganju na deponiji Dob samo prehodna odločitev. Urad župana Obvestilo o delni zapori 1 *V«W TV i 1 • • križišča Deteljica V Slamniku smo že pisali o delni zapori zaradi rekonstrukcije križišča Deteljica. Objavljena zapora je bila odobrena za izvedbo gradbenih del do 14. januarja, ki jo je Direkcija za ceste Republike Slovenije sedaj podaljšala do konca aprila 2008. V tem času naj bi se končala osnovna gradbena dela, ki bi omogočala vsaj delni prevoz križišča Deteljica. V tem času vse prebivalce sosednjih ulic in udeležence v tranzitnem prometu obveščamo, da smo se z izvajalcev dogovorili, da se bodo dela izvajala vse delovne dni. V primeru, da se dela dalj časa ne bodo izvajala (zaradi vremenskih razmer) pa bo cestna zapora odstranjena in bo cestišče urejeno za nemoten prevoz vozil. Urad župana Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana -Polje. Odgovorna urednica TINA ŽELE-ZNIK tel. 051 684 404 • Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL • Člani uredništva ŠPELA DRAGAR, JANEZ STIBRIČ, KATARINA KARLOVŠEK, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL in VERA VOJSKA • Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR • Lektorica NATAŠA VRHOVNIK JERIČ • Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah • Uredništvo ERNA ŽABJEK tel. 722 5050, fax. 722 5055, info@kd-domzale.si • URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. sta sami: Simona s Stašem in Vesna z Niko. Obe sta našli veliko podpore in pomoči pri starših, Simona s Stašem pri mami Marti, Vesna z Niko pa pri očetu Marjanu in mami Anici, ki ju je obiskal podžupan Vinko Juhart. Triletna Nika tatija zelo močno pogreša in večkrat povpraša po njem. Rada obiskuje vrtec Urša ter se crklja pri starih starših, ki želita leto 2007 čim prej pozabiti, saj je poleg smrti Nikinega očeta in partnerja njune 26-letne Vesne, Aleša, s katerim si je Vesna želela ustvariti svoj dom, prinesla tudi druge neljube dogodke, med njimi tudi bolezen, za katero upata, da jo bosta kmalu premagala. Pozabili pa ne bodo tatija Aleša, saj jih bo nanj vedno spominja- la tudi velika fotografija ponosnega tatija z malo Niko. Pavel in Ladislav Podžupan Vinko Juhart je na predlog Medobčinskega sveta invalidov Domžale obiskal njihovega člana Pavleta Lavriča, ki ga že od mladosti spremlja sladkorna bolezen z vsemi svojimi posledicami. Kljub bolezni ostaja optimist, v življenju mu veliko pomagata žena in sin, ki študira računalništvo. Življenje si je olajšal tudi z posebno napravo, ki mu odmerja insulin. V prijetnem domu sredi mesta ima posebno mesto lep in prijazen maček, ki je imel v prazničnem času posebnega konjička. Z okrašene jelke je poskušal dobiti čim več okraskov. Sicer pa je gospod Pavle z Ulice Simona Jenka zadovoljen človek, ki v letu 2008 pričakuje malce več zdravja, sicer pa ne pogreša ničesar. Posebej zgovoren pa je bil Ladislav Karel, ki ga predstavljamo posebej, saj nam je povedal veliko optimističnih misli, ki ga spremljajo v njegovih boleznih, zato je prav, da jih zapišemo posebej. Morda tudi vam pridejo kdaj prav. Srečno vsem našim družinam Podžupanja Andreja Jarc Pogačnik je obiskala dve družini, ki ju je predlagal Center za socialno delo Domžale ter družino, za obisk katere se je zavzelo Območno združenje Rdečega križa Domžale. Vse tri družine so bile njenega obiska in pozornosti občine vesele. Predstavile so svoje življenje, težave, s katerimi se spopadajo, hvaležne pa so bile tudi za nekatere predloge in pobude podžupanje, ki jim bodo morda koristile v letu 2008. Ob željah za zdravje in uspeh otrok si je večina želela boljše materialne pogoje ter službe. Želimo jim, da jim novo leto uresniči katero od želja, posebej pa naj se katera od želja uresniči Tomažu in Gregorju ter njuni mamici. Gospod Stanko na poti do stoletnice Podrobno smo vam gospoda Stanka Starina, ki z ženo stanuje v Domžalah, na Ljubljanski cesti, predstavili že v lanskem letu. Kljub nekaterim zdravstvenim težavam se leta 2007 rad spominja, kljub starosti pa še marsikaj pričakuje tudi od leta 2008, v katerem bo 16. februarja napolnil 98 let. Kljub visoki starosti z ženo skrbita drug za drugega ter povesta marsikaj zanimivega iz svojega življenja. Oba pohvalita domžalsko vodo iz pipe, ki je zelo dobra, gospod Stanko hudomušno pove, da je že kar 47 let upokojen ter obuja spomine na svojo pestro življenjsko pot, opozorita pa tudi na problematiko vpisa stanovanja v zemljiško knjigo. »Čeprav smo že vse plačali, vpisa kar ni in ni,« zaupata županu Toniju Dragarju in ga prosita za pomoč. Leta ju seznani s trenutno situacijo na področju vpisovanja stanovanj v zemljiško knjigo in ob voščilu obema, da bi srečno in zdravo preživela leto 2008, pove, da bo zadevo preveril. Hvala za prijaznost, spoštovana zakonca Starin, in srečno ter zdravo v letu 2008. Naj tudi za vse vas, spoštovani bralci in bralke Slamnika, velja voščilo, ki so ga župan ter oba podžupana prinesli v domove nekaterih občanov in občank: Srečno in zdravo 2008! UZ Iskrena hvala in srečno 2008 Skupaj s sodelavci se iskreno zahvaljujem za poslane številne dobre želje in voščila za leto 2008. Hkrati še enkrat vsem želim srečno, zdravo in sodelovanja polno leto 2008. Toni Dragar Avtobusne in železniške povezave znotraj in z Občino Domžale Pogovori z Ljubljanskih potniškim prometom in Kam Busom Avtobusni prevozi so obvezna gospodarska služba v pristojnosti države oziroma Ministrstva za promet, ki zanjo podeljuje koncesijo. V pogovorih z Ljubljanskim potniškim prometom, da bi svoje proge razširili tudi v južni del Občine Domžale, smo pri pregledu omenjene koncesije ugotovili, da je podeljena za določeno območje, v katerega Občina Domžale žal ne spada. Zato smo se konec leta obrnili na podeljevalca koncesij, Ministrstvo za promet, s prošnjo, da uskladi podeljevanje koncesije s potrebami naših občanov in občank v tem delu občine. V nadaljevanju smo se dogovarjali tudi s Kam Busom, ki ima podeljeno koncesijo in po prvih pogovorih bodo ponovno pregledali možnosti za uskladitev dodatnih terminov in prog znotraj občine ter povezav občine z Ljubljano. V kratkem se bo župan skupaj s podžupanom srečal z vodstvom podjetja in pregledali ponujene rešitve z njihove strani. Železniške povezave V pretekli številki Slamnika smo vas obvestili o dveh dodatnih linijah vlakov v času jutranje in popoldanske konice. Na sestanku z vodstvom Slovenskih železnic pa so župani primestnih občin ponovno opozorili na povišan trend tranzitnega prometa z osebnimi vozili in težav, ki izvirajo iz tega. Hkrati pa so Slovenske železnice pri opravljeni analizi v preteklem letu ugotovile trend naraščanja števila potnikov, predvsem v jutranjih (med 6. in 9. uro) in popoldanskih urah (med 14. in 17. uro). Skladno s tem so sprejeli odločitev za prenovo sistema s posodobitvijo voznega parka z elektromotornimi in diselmotornimi garniturami ter sodobnimi potniškimi vagoni. Na celotni progi Kamnik-Ljubljana tako načrtujejo izgradnjo treh novih postajališč. Slovenske železnice so na pobudo lokalnih skupnosti začele razmišljati tudi o projektu enotne vstopnice. Projekt revitalizacije prog naj bi Slovenske železnice realizirale v naslednjih štirih letih. Toni Dragar, župan Občine Domžale, je povedal: »S posodobitvijo železniškega prometa bo prišlo do razbremenitve cestnega prometa, tako v Domžalah kot v Ljubljani. Potnik se bo odpovedal vožnji z osebnim vozilom, če mu bomo ponudili nekaj boljšega in upam, da bo v zadovoljstvo vseh revitalizacija primestnega prometa Slovenskih železnic to prinesla. V Občini Domžale bomo z veseljem sodelovali pri usklajevanju prostorskih aktov in urejanju dostopov ter izvedbo ustrezne prometne ureditve.« Urad župana Tradicionalno srečanje vodstva Občine Domžale z nekdanjimi nosilci najpomembnejših funkcij Vsako obdobje po svoje pomembno vodili občino, zanimiva pa so bila tudi njihova mnenja glede razvoja Občine Domžale v posameznem obdobju, predvsem pa danes in jutri. Življenje in delo Občine Domžale v letu 2007 je na kratko predstavil župan Toni Dragar, ki je prisotne seznanil tudi z najpomembnejšimi investicijami v letu 2008. Pogovor je pokazal, da vsi nekdanji predsedniki skrbno spremljajo dogajanja v občini, so z njimi zadovoljni, včasih pa tudi ne povsem. To so pokazale njihove pobude in predlogi. Tako so opozorili na povečevanje števila prebivalcev ter potrebne ukrepe na področju družbene in komunalne infrastrukture, dolgotrajno dogovarjanje o porabi makadamskega parkirišča sredi mesta, na problematiko SPB, na potrebo po več kolesarskih stezah, precej besed je bilo namenjenih podpori predlagani pokrajinski zakonodaji, v zvezi s katero so razpravljali tudi o sedežu pokrajine v Domžalah in nujni ureditvi primernih prostorov. Zanimal jih je potek plinifikacije, še posebej pa začetek gradnje Poslovno industrijske cone Želodnik ter možnost večje izbire med ponudniki telekomunikacijskih storitev. Ob tem so se spominjali začetkov posameznih projektov v občini, pa tudi posameznih pomembnih ljudi, s katerimi so sodelovali, zelo dobrodošle pa so bile njihove izkušnje pri uresničevanju potreb občanov in občank ter razreševanju problemov - tudi odlaganja smeti, o katerem je bilo tudi govora. S ponosom so se sprehodili po najpomembnejših dosežkih naših kulturnikov in športnikov ter drugih uspešnih posameznikov in klubov ter ob koncu srečanja zaželeli županu in njegovim sodelavcem veliko uspeha pri nadaljnjem razvoju občine. UZ Župan Toni Dragar je skupaj s podžupanoma, Andrejo Jarc Pogačnik ter Vinkom Juhartom, tudi letos po novem letu povabil nekdanje nosilce najpomembnejših funkcij v bivši in sedanji občini Domžale na vsakoletni tradicionalni sprejem, ki je pomenil predvsem priložnost za seznanitev z dogajanji v občini, pa tudi priložnost za prijateljski pogovor, predvsem pa izmenjavo izkušenj, ki kljub različnim obdobjem ostajajo koristne. Predsedniki nekdanje Občine Domžale Franc Habjan, Jože Pogačnik in Peter Primožič, (mag. Ervin Anton Schwarzbartl, se je opravičil), županja sedanje Občine Domžale, Cveta Zalokar Oražem, ter predsedniki nekdanjih izvršnih svetov: Herman Breznik, Viljem Držanič, Milan Ma-rolt, Edvard Peternel, Anton Preskar, mag. Tomaž Štebe, (mag. Jože Lenič se je opravičil), so bili povabila veseli in so v pogovoru povedali marsikaj zanimivega iz obdobja, ko so sami Gospa Irena Starič, zahvaljujem se vam za dolgoletno sodelovanje pri glasilu Slamnik. S svojim delom ste pustili pečat v Občini Domžale in to ne samo pri otrocih, ki jih in ste jih učili. Najino sodelovanje sicer ni trajalo dolgo, tudi srečanj ni bilo veliko, so bila pa iskrena, iskriva in zanimiva. Posebej občudujem vašo odločnost in voljo za otroške pravice, za daljše, brezskrbnejše otroštvo ter neizmeren ponos mame in babice. Še naprej vam želim jasno pot in veliko ustvarjalne energije. Veselim se naših srečanj na otroški matineji, Tina Železnik, urednica Vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v občini Domžale Upravičence do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje obveščamo, da bo Občina Domžale s predpisanimi postopki vračanja vlaganj začela po sklenitvi poravnave pri Državnem pravobranilcu oz. uspešno zaključenem postopku na pristojnem sodišču. Zahtevek Občine Domžale za vračilo sredstev se trenutno nahaja v obravnavi na Državnem pravobranilstvu, kamor je pravni zastopnik Občine Domžale poslal že dve urgenci. Državno pravobranilstvo nam je po prvi urgenci pojasnilo, da v predpisanem roku zaradi objektivnih razlogov našega zahtevka ne more rešiti, saj je prejelo kar 35.582 zahtevkov. Po posredovanju druge urgence nam je Državno pravobranilstvo pojasnilo, da za reševanje zahtevkov poleg rednega dela nima dodeljene dodatne strokovne pomoči, zaradi česar se zahtevki rešujejo poleg rednega pripadanja zadev. Zato nas je zaprosilo za razumevanje in obljubilo, da bo predlog poravnave pripravljen čim bo to mogoče. Občina Domžale bo takoj po sprejeti odločitvi Državnega pravobranilstva o njej seznanila upravičence. Stanje na področju vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje občanke in občani Občine Domžale že od začetka postopkov lahko spremljajo preko spletne strani www.domzale.si ter preko posebnih obvestil v občinskem glasilu Slamnik! Občina Domžale stran 3 OBČINSKI SVET Trinajsta in del dvanajste seje Občinskega sveta Občine Domžale za konec leta 2007 Zaradi obnove sejne sobe Občine Domžale so se svetniki in svetnice na 13. seji ter nadaljevanju 12. seje Občinskega sveta Občine Domžale zbrali v Domžalskem domu. Predsedujoči Vinko Juhart, podžupan, je po pozdravu predlagal sprejem zapisnika zadnje seje, ki je bil brez razprave tudi sprejet. Sledili so predlogi za spremembo vrstnega reda sej, najprej naj bi namreč dokončali 12., nato pa bi se lotili dnevnega reda 13. seje, ki sta jih posredovala Peter Verbič, Peter Verbič — Lista za Domžale, ki je hkrati predlagal, da se osnutek proračuna obravnava v januarju, ter Robert Hrovat, SDS, nasprotovali pa Franc Gerbec, SD, Anton Preskar, LDS, predsedujoči ter župan Toni Dragar, ki je pojasnil svojo odločitev, da se najprej opravi 13. seja Občinskega sveta. S 13 glasovi ZA in 1 PROTI, je bil predlagani dnevni red sprejet in kot prva točka 13. seje Občinskega sveta Občine Domžale so bili na vrsti: Vprašanja, predlogi in pobude Anton Preskar, LDS, ni bil zadovoljen z odgovori na vprašanja, povezana z gradnjo večnamenskega objekta »Češminov kot« ter objekta nasproti Kulturnemu domu Franca Bernika, ponovno pa je želel tudi pojasnila na vprašanja v zvezi z gradnjo bodoče klinike; Cveta Zalokar Oražem, Moje Domžale — varne in uspešne, je postavila vprašanji v zvezi z upoštevanjem usmeritev Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj pri obnovi stavbe na Kolodvorski 6 ter z nelegalno jamo za odpadke v bližini Depale vasi; v imenu stranke Zares je predlagala preučitev možnosti postavitve varnih točk v občini Domžale. mag. Marko Vresk, LDS, je predlagal preučitev možnosti prestavitve točke dnevnega reda »Vprašanja, pobude in predlogi« na zadnjo točko posamezne seje Občinskega sveta; Miha Ulčar, Moje Domžale — varne in uspešne, se ni strinjal z odgovorom na vprašanje o odloženih gradbenih odpadkih v naselju Homec; na vprašanje mu je občinski inšpektor Andrej Bokan obljubil ponovno preverbo njegovih navedb in ukrepanje. Mag. Majda Pučnik Rudl, SDS, je opozorila na neurejenost ceste med Hudim in Opekarniško ulico v Radomljah ter predlagala dopolnitev semaforja v križišču Kamniške in Pelechove ceste v Preserjah za levo zavijanje proti Domžalam; Franc Černagoj, Zelena stranka, je predlagal postavitev potrebnih aparatur oz., v skladu z evropskimi okoljevar-stvenimi standardi, postaje za ugotovitev kakovosti zraka, ki ga dihamo in preučitev povezanosti nivojev Kamniške Bistrice z nivoji mlinščic ter preučitev možnosti zmanjšanja svetlobnega onesnaževanja velikih trgovskih centrov. Janez Stibrič, SDS, je opozoril, da krajani Kamniške ceste pogrešajo javno razsvetljavo; Rok Ravnikar, SLS, je poudaril, naj točka »Vprašanja, pobude in predlogi« ostane na začetku posamezne seje ter svoj predlog utemeljil. Zanimalo ga je: zakaj še ni bila podpisana pogodba o sofinanciranju Mladinskega kulturnega centra in sofinancirana njegova dejavnost v letu 2006; kako poteka usklajevanje o gradnji centra TUŠ; opozoril je na dolgotrajno čakanje za priklop interneta ter vprašal, kakšne so možnosti ureditve križišča Kamniško-Gregorčičeve ulice v Zgornjih Jaršah ter povezava Kamniške Bistrice z Gradiškim jezerom za ureditev kolesarskih in pešpoti; zahteval je pojasnilo v zvezi s spremembami PUPO-ov v povezavi z izjavo nekdanje županje ter predlagal čimprejšnjo razrešitev problematike poplavljanja hiš na Hujski 19 in 20. Mag. Milan Pirman, LDS, pa je glede na prakso slovenskega parlamenta predlagal, da se pri spremembi poslovnika natančneje opredeli uvrščanje točke »Vprašanja, pobude, predlogi« na dnevni red. Osnutek proračuna za leti 2008 in 2009 Po krajši vsebinski razpravi župana Tonija Dragarja, ki je na kratko predstavil tudi potek sprejema predlaganih proračunov, ju je podrobneje predstavila mag. Maja Kavšek, načelnica Oddelka za finance in gospodarstvo. V razpravi je Metka Zupanek kot predsednica Odbora za družbene dejavnosti, predstavila razpravo ter sklepe odbora, hkrati pa kot svetnica DeSUS-a predlagala tudi spremembe pri zagotavljanju financiranja Društva Lipa - Univerze za tretje življenjsko obdobje. Robert Hrovat, SDS, je najprej opozoril na nemogoče pogoje za delo Občinskega sveta v Domžalskem domu ter predlagal drugo lokacijo, v razpravi o proračunih pa menil, da nista razvojno naravnana, da je preveč anticipirane porabe, in da svetniška skupina SDS z osnutkom proračuna ni zadovoljna. Anton Preskar, LDS, je pogrešal oceno vseh prihodkov, višino amortizacije ter njeno porabo, prostorsko strategijo, več finančnih sredstev za javno razsvetljavo ter poslovni načrt ICJ. Janez Limbek, NSi, je menil, da proračuna nista razvojno naravnana, opozoril je na slabšanje področja zaposlovanja, potre- bo po rekonstrukciji ceste Radomlje-Rova, predlagal pa tudi nove postavke: urejanje parkirišč ob železniških postajališčih, ureditev železniških prehodov, krajinski park Arboretum; mag. Milan Pirman, LDS, je menil, da proračuna izpolnjujeta minimalne pogoje, pričakuje pa še naslednje podatke: temeljne razvojne usmeritve, višino neporabljenih sredstev v letu 2007, višino sredstev za investicije, višino komunalnega prispevka, oceno današnjega stanja prebivalstva ter infrastrukture, opozoril pa je tudi na odnos do zadolževanja. Franc Gerbec je v imenu svetniške skupine SD opozoril na potrebo po sprejemu Odloka o komunalnem prispevku, zahteval je sofinanciranje posameznih področij s strani investitorjev, ki prihajajo v občino, ureditev javno-zasebnega partnerstva in gradnjo ne-profitnih stanovanj; Franc Černagoj, Zelena stranka, je opozoril na vire financiranja, na nujnost določitve prioritet v proračunu, na problematiko varovanja okolja, v proračunu pa pogreša tudi zimsko službo, ureditev pokopališč ter nadaljnje urejanje projekta Kamniška Bistrica. Rok Ravnikar, SLS, je opozoril na kvaliteto bivanja prebivalstva, na strategijo razvoja ter določitev prioritet, usklajevanje proračuna s potrebami; pogreša razvojne projekte ter zagotovitev finančnih sredstev vodooskrbo; zavzema se za usklajeni razvoj občine, ureditev podhoda pod železniško progo, ureditev »smetarske« ulice v Dobu ter ceste Žiče-Zagorica, več sredstev za odmero cest in zemljišč, zagotovitev finančnih sredstev za plačilo prevoza v osnovne šole, revitalizacijo SPB, razvoj kmetijstva, ki naj se ohrani na realni osnovi, ureditev športnih igrišč v Žejah in na Rovah. Mag. Majda Pučnik Rudl, SDS, pogreša razvojno naravnanost in prioritete, med njimi varnost v cestnem prometu in predlaga nove postavke: ureditev Prešernove ceste v Radomljah, Huj-ske in Kovaške ceste, ureditev parkirišč ob železniških postajah, nadaljevanje uresničevanja projekta Kamniška Bistrica oz. regije, sprašuje, zakaj so načrtovana manjša sredstva na področju gospodarstva, pogreša pa tudi več denarja za razrešitev problematike vrtcev ter gradnjo domov za ostarele, javno zasebno partnerstvo in sanacijo mostu pri Zlati Kaplji. Aleš Juhant je kot predsednik Odbora za gospodarstvo menil, da je proračun podoben prejšnjim, razvojno naravnan je v okviru finančnih možnosti, v okviru Občinskega sveta se je treba dogovoriti, kaj je najpomembnejše za razvoj občine; Peter Verbič, Peter Verbič — Lista za Domžale, se je zavzel za razvojno naravnan proračun; Cveta Zalokar Ora-žem — Moje Domžale — varne in uspešne, je poudarila, da mora biti pogled usmerjen v prihodnost, ne v preteklost; Sonja Heine, predsednica Odbora za finance, je poročala o stališčih ter predlogu dodatnega sklepa o reviziji poslovanja CČN. Po krajši pavzi, pojasnilih župana in načelnikov posameznih oddelkov ter razpravi Antona Preskarja, LDS, ki je poudaril nujnost ovrednotenja komunalnih naprav, obračunavanja amortizacije ter prostorskega planiranja in strategije, je Občinski svet Občine Domžale s 17 glasovi ZA sprejel naslednje sklepe: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o proračunu Občine Domžale za leti 2008 in 2009 v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primerna osnova za nadaljnjo obravnavo. Občinski svet Občine Domžale zadolži župana, da zahteva revizijo poslovanja (gospodarnost, smotrnost, postopki pridobivanja zemljišč, poslovanje s povezanimi družbami) družbe ICJ v letu 2007 in izsledke revizije posreduje Občinskemu svetu v mesecu marcu. Župan mora poslovni načrt in urbanistično pogodbo za Poslovno cono Želodnik pred podpisom predložiti Občinskemu svetu v obravnavo in sprejem. Pokrajinska zakonodaja Po uvodni informaciji o postopkih ter sodelovanju Občine Domžale pri pripravi pokrajinske zakonodaje, posebej Zakona o ustanovitvi pokrajin, so o tej tematiki razpravljali: Robert Hrovat, SDS, svetniška skupina predlagane sklepe podpira; Franc Gerbec, SD, občina naj tako začne pripravljati vse potrebno za pokrajinsko središče, ki bo izjemnega pomena tudi za gospodarstvo; mag. Milan Pirman, LDS, je pohvalil izjemno sodelovanje vseh na tem področju; Miha Ulčar, Moje Domžale — varne in uspešne je podprl predlog, enako kot Rok Ravnikar, SLS, ki je pozval vse poslance in svetnika v Državnem svetu, da podprejo predlog, enako tudi Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale. Pred glasovanjem je župan Toni Dragar poročal o pogovorih z ministrom, dr. Gregom Virantom, o Domžalah kot upravnem središču. S 24 glasovi ZA sta bila sprejeta naslednja sklepa: Občinski svet Občine Domžale ne soglaša s tretjim odstavkom 10. člena Zakona o ustanovitvi pokrajin. Občinski svet predlaga, da se ta odstavek glasi: »Sedež pokrajin- skega sveta in pokrajinske uprave Kamni-ško-Zasavske pokrajine je v Domžalah.« Občinski svet Občine Domžale predlaga, da se v statutarnih določbah Kamniško-Zasavske pokrajine določi, da se pokrajinski svet sestaja vsakič na drugi lokaciji, na sedežih sedanjih upravnih enot (po abecedi Domžale, Kamnik, Litija, Zagorje) in da se ostali pokrajinski organi locirajo tudi po drugih občinah te pokrajine. Odpadki še (začasno) ostajajo v občini Po uvodni informaciji župana Tonija Dragarja in razpravi Roberta Hrovata, SDS, ki je predlagal spremembe oz. dopolnitve predlaganih sklepov, so bili s 24 glasovi ZA sprejeti naslednji sklepi: Javno komunalno podjetje Prodnik ne opravi zamenjave zabojnikov za mešane komunalne odpadke, dokler Vlada RS ne potrdi cen za ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki, ki jih je sprejel Občinski svet Občine Domžale. Prestavi se začetek izvajanja javne službe ravnanja z biološkimi odpadki, in sicer na datum, ko bodo v veljavo stopile potrjene cene s strani Vlade RS. Javno komunalno podjetje Prodnik s 1. 1. 2008 ne prične z izvajanjem Pogodbe o odlaganju odpadkov na odlagališču Buko-vžlak v Celju in Dodatka št. 1 k tej pogodbi ter z izvajanjem Pogodbe o odlaganju ostankov komunalnih odpadkov na komunalno deponijo Ostri vrh v Logatcu, ampak do uveljavitve potrjenih cen s strani Vlade RS nadaljuje z začasnim odlaganje odpadkov na deponiji Dob. Program za prvo polovico leta 2008 Program dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo poletje 2008 so svetniki in svetnice prejeli v pisni obliki in ga po razpravi Metke Zupanek, DeSuS, predlagala je dopolnitev programa s s temo obravnava položaja starejših v občini, ter Cvete Zalokar Oražem, Moje Domžale — varne in uspešne, predlagala je predstavitev sprejemanja prostorsko ureditvenih pogojev v januar, sprejeli v obliki naslednjih sklepov: Program dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2008 se dopolni: Obravnava problematike varstva starejših občanov — mesec april. Občinski svet Občine Domžale sprejme Program dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2008. Nadaljevanje 12. seje Po zaključku 13. seje se je Občinski svet Občine Domžale lotil nadaljevanja 12. seje, in sicer imenovanje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Vsebino sklepa je predstavil inšpektor Andrej Bokan, po razpravi Petra Verbiča, Peter Verbič — Lista za Domžale, pa je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Sklep o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Domžale. Občinski svet Občine Domžale pozove Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, župana, Policijsko postajo Domžale in aktiv ravnateljev, da pričnejo s postopki. O Slamniku še enkrat v letu 2008 Sledilo je nadaljevanje prekinjene točke »Obravnava in sprejem Sklepa o spremembi cenika oglasov, reklam, objav in obvestil glasila Slamnik«. Občinski svet je prejel dodatno gradivo, ki ga je na kratko obrazložil Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. V razpravi so sodelovali: Peter Verbič, Peter Verbič — Lista za Domžale, ki je pohvalil gradivo ter opozoril na nekatera nesorazmerja; Cveta Za-lokar Oražem, Moje Domžale — varne in uspešne, ki je predlagala preučitev možnosti skrajšanja rokov za oddajo prispevkov, povišanje honorarjev, vsebinske spremembe v pogodbi med KD in pooblaščenim podjetjem za zbiranje in izdelavo oglasov ter Občinski upravi naložila, da preveri smotrno porabo sredstev na področju oglaševanja. Opozorila je na gospodarnost pri porabi finančnih sredstev ter predlagala prekinitev pogodbe, kasneje pa podprla prekinitev točke. Podobno je razpravljala Metka Zupanek, DeSuS, ki je menila, da bi z drugimi izvajalci lahko na področju trženja oglasov pridobili več finančnih sredstev ter tako znižali proračunski del sredstev za Slamnik; mag. Milan Pirman, LDS, je primerjal Slamnik s Kamniškim občanom ter predlagal sprejem dodatnih sklepov; Anton Preskar, LDS, je menil, da bi o tem morali razpravljati že prej; Miha Ulčar, Moje Domžale — varne in uspešne, je opozoril na izvajanje pogodb v zvezi z avtorskimi honorarji in lektorico ter predlagal, da se točka prekine. Za prekinitev se je zavzel tudi Franc Gerbec, SD. Po pojasnilih Milana Mariniča, direktorja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, so svetniki in svetnice točko prekinili. Nadaljevala se bo predvidoma v februarju 2008. Gradnja tribune se nadaljuje Čeprav je bila ura že krepko čez deveto zvečer, se je Občinski svet Občine Domžale odločil, da obravnava še preostale točke in tako so se lotili predlaganega Investicijskega programa izgradnje vzhodne tribune na stadionu v Domžalah - 1. faza. V uvodni obrazložitvi je župan Toni Dragar posebej izpostavil potrebna finančna sredstva (v naslednjih štirih letih po 300.000,00 evrov), vložek Nogometnega kluba Domžale (letno 45.000,00 evrov) ter povedal, da z omenjeno prvo fazo občina skupaj z NK Domžale zagotavlja le najosnovnejše pogoje za delo športnikov, ki koristijo stadion, predstavil pa je tudi vsebino predlaganih sklepov. V razpravi so sodelovali: Robert Hrovat, SDS, ki je povedal, da zaupa županu, da bo proračun brez večjih zagat zagotavljal finančna sredstva ter želel zagotovilo župana, da zaradi tega projekta ne bodo ogroženi projekti na področju vrtcev, šol, zdravstva ipd. Svetniška skupina SDS bo predvsem zaradi iskrene želje po razvoju športa v občini predlagani program podprla. Mag. Marko Vresk je v imenu svetniške skupine LDS podprl predlagani program, pričakuje pa pojasnila župana glede prioritet ter notarsko overjene izjave NK Domžale; podobno je razpravljal Janez Limbek, N.Si, ki je želel zagotovilo o končni višini sredstev za prvo fazo inve- Naloge Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: Svet opravlja svoje naloge na področju varnosti v cestnem prometu, še zlasti: * predlaga svetu lokalne skupnosti v sprejem programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje; * koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa; * skrbi za izvajanje prometne vzgoje, dodatno izobraževanje in obveščanje udeležencev cestnega prometa; * izdaja in razširja prometno-vzgojne publikacije in druga gradiva, pomembna za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; * sodeluje z organizacijami, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo in preventivno dejavnostjo v cestnem prometu ter jim predlaga ukrepe za izboljšanje varnosti; * razvija in spodbuja aktivnosti šolske prometne službe; * nudi strokovno pomoč občinskim službam; * daje mnenje in pobude o postavitvah ovir za umirjanje prometa; * daje mnenja in pobude o postavitvah cestne signalizacije; * zavzema stališča o poteku prometnih tokov skozi Občino Domžale, daje mnenje o varnosti šolskih poti in zagotavljanju varnega prevoza otrok v šolo; * spremlja prometno varnost pešcev in kolesarjev. sticije ter lastništvu zemljišča. Franc Gerbec je v imenu svetniške skupine SD, program podprl, ker gre za zagotovitev potrebnih minimalnih pogojev za koriščenje stadiona in ker ne gre za bistveno povečanje sredstev, ki jih sicer občina v proračunu namenja doslej za to področje. Umaknil je nekatere predlagane sklepe, vztrajal pa pri sprejemu sklepov v zvezi s sklepanjem pogodb o dolgoročnih najemih športnih objektov, dokler Občinski svet ne sprejme ustreznega odloka o najemih ter cenikih. Roman Kurman-šek, SDS, je program gradnje podprl, zahteval pa dodatno pojasnilo v zvezi s sofinanciranjem gradnje s strani Nogometnega kluba Domžale, o čemer je ponovno razpravljal tudi Franc Gerbec, SD, ter opozoril na nedorečenost na področju družbeno-privatnega partnerstva pri financiranju javnih objektov. Po večkratnih pojasnilih župana Tonija Dragarja so bili sprejeti naslednji sklepi, zadnja dva na predlog svetniške skupine SD: Občinski svet Občine Domžale sprejme Investicijski program za izgradnjo vzhodne tribune na stadionu v Domžalah — prva faza. Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, da so z notarsko overjeno izjavo NK Domžale na ustrezen način urejena vsa razmerja med klubom in Občino Domžale iz dosedanjih finančnih prispevkov NK Domžale v gradnjo stadiona v Domžalah do začetka gradnje vzhodne tribune. Župan Občine Domžale in Zavod za šport in rekreacijo Domžale pripravita vso potrebno dokumentacijo za izvedbo razpisa za pridobitev investitorja za izgradnjo objekta na južni strani stadiona in o tem obvestita Občinski svet. Župan Občine Domžale in Zavod za šport in rekreacijo Domžale predložita v predhodno soglasje Občinskemu svetu dolgoročne najemne pogodbe z najemniki Hale komunalnega centra in stadiona v Domžalah. Občina Domžale sklene z NK Domžale sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij glede vlaganj kluba v objekte in naprave v Športnem parku Domžale. Srečno, zdravo in uspešno v letu 2008 V nadaljevanju točke je Cveta Zalokar Ora-žem, Moje Domžale — varne in uspešne, opozorila na problematiko objave prispevka »So stadionske tribune bolj pomembne kot vrtci in šole« v 14. številki Slamnika. Povedala je, da podatkov o avtorici prispevka, ki je bil sicer poslan z elektronskega naslova svetnika Janeza Stibriča, Aniti Abram, ni mogla dobiti ter je zato predlagala, da se naslov omenjene avtorice pridobi, hkrati pa je opozorila na vrsto netočnih in neresničnih trditev, zaradi katerih bo zahtevala javno opravičilo. Robert Hrovat, SDS, je povedal, da je prispevek prebral, avtorice ne pozna, je pa prepričan, da bo imenovani svetnik njen naslov posredoval. V nadaljevanju je Stane Oražem, predsednik NK Domžale, razpravljal o prispevku, predvsem pa se je zahvalil svetnikom za sprejem odločitve o gradnji vzhodne tribune ter jim zaželel vse dobro v novem letu. O nepodpisanih oz. neznanih avtorjih je razpravljal tudi Peter Verbič, Peter Verbič — Lista za Domžale, razpravo pa je zaključil župan Toni Dragar. Na predlog Franca Černagoja, Zelena stranka, ki je predlagal prekinitev 12. seje ter uvrstitev obeh neobravnavanih točk dnevnega reda na začetek naslednje seje, so se svetniki in svetnice odločili za prekinitev seje. Sledilo je voščilo predsedujočega, podžupana Vinka Juharta, ki je vsem zaželel srečno, uspešno in zdravo leto 2008 ter jih povabil na silvestrovanje, 31. decembra 2007, v center Domžal ter po njem na zaključek dela Občinskega sveta Občine Domžale v letu 2007. Urad župana ■ INTERVJU stran 4 Muzejsko društvo Domžale pomembno oblikuje skrb za zgodovinsko in kulturno dediščino v zadnjih letih. Najbolj je ostala v spominu razstava, ki so jo pripravili ob razglasitvi Domžal za trg v letu 1925 ter je bila namenjena obeležitvi 80-letnice tega, za zgodovino našega mesta pomembnega dogodka. Zato sva pogovor s Tajo Gubenšek, predsednico Muzejskega društva Domžale, začeli prav s tem zelo odmevnim dogodkom, o katerem moja sogovornica pravi: Razstava »Razglasitev Domžal za trg v letu 1925« je bila naš prvi samostojni projekt, ki smo ga pripravili v sodelovanju z Občino Domžale in Kulturnim domom Franca Bernika Domžale. Avtor razstave je bil dr. Miroslav Stiplovšek, s strokovnim sodelovanjem doc. dr. Mitje Ferenca in z mojo pomočjo. Oblikovanje razstave smo zaupali Romanu Kosu, z njo pa smo obudili 80 let staro idejo o nastanku muzeja v Domžalah. Kasneje si je bilo mogoče razstavo ogledati še v avli Banke Domžale ter v Knjižnici Domžale, kjer si jo je ogledal tudi prejšnji predsednik naše države dr. Janez Drnovšek. Posebno pozornost namenjate organizaciji in izvedbi strokovnih predavanj. Katera so se zvrstila v zadnjem času? Ena od stalnih oblik strokovnega dela so strokovna predavanja. Z njimi smo začeli v letu 2005, še v stari domžalski knjižnici. Na svetovni dan muzejev, ki ga ICOM obeležuje 18. maja, smo odkrivali tabuje s predstavitvijo šole grafologije in Zavoda GESD iz Ljubljane. Ob koncu leta smo v istih prostorih gostili našega priznanega kastelologa, dr. Ivana Stoparja, ki je v izredno zanimivem predavanju predstavil zgodovino gradov ob Kamniški Bistrici. S strokovnimi predavanji smo nadaljevali v novi Knjižnici Domžale, kjer smo prvi koristili prostore v ta namen. Z oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete in Občino Domžale smo prisluhnili prof. dr. Dušanu Nečaku, ki je predstavil STIPLOVŠKOV zbornik. Izšel je ob sedemdesetletnici rojstva našega častnega občana. Ob njegovem življenjskem jubileju smo mu podelili diplomo prvega častnega člana Muzejskega društva Domžale. Kasneje smo se s prof. dr. Janezom Maroltom pogo-valjali o poselitvi Domžal in širše okolice v antični dobi. Po njegovih besedah so prav arheološka izkopavanja na trasi avtoceste skozi občino Domžale prinesla toliko novosti, da arheologi govorijo o pravi revoluciji poznavanja poselitvene kulture na tem področju. To dokazujejo bogate arheološke najdbe in materialni dokazi, ki segajo v čas od paleolitika do antike in zgodnjega srednjega veka. Leto 2006 smo zaključili s predavanjem dr. Zinke Zorko o lingvističnih raziskavah poselitve slovenskega prostora. Posebej pa bi izpostavila zelo odmevne Dneve evropske kulturne dediščine (DEKD), ki se vedno odvijajo v zadnjem tednu meseca septembra in so nastali kot skupna pobuda EU in Sveta Evrope s poudarkom vzpodbuditi zanimanje javnosti za varstvo skupne kulturne dediščine. Sloganu »gradovi, utrdbe in mestna obzidja« smo se v MdD pridružili z dvodnevnim programom. Ponovno smo v goste povabili najznamenitejšega slovenskega kastelologa, dr. Ivana Stoparja, ki je imel strokovno predavanje o graščinah v naši neposredni bližini: Krumperku, Češeniku in Črnelu. Vsem udeležencem, bilo jih je okoli 250, pa je posebej ostal v spominu pohod k omenjenim graščinam in njihov ogled in situ. Strokovno ga je vodil Igor Sapač iz Arhitekturnega muzeja v Ljubljani. To množično manifestacijo smo v MdD izvedli z udeležbo domžalskih OŠ in Srednje šole Domžale, posebej pa OŠ Rodica, Turističnim društvom Turn-še - Češenik, Planinskim društvom Domžale ter lastniki in skrbniki grajskih stavb, ki so se za vse udeležence našega pohoda še posebej potrudili. Dediščina nam najbližjih gradov že dobiva nove obrise (Čr-nelo in Češenik), usoda Krumperka žal še ni povsem jasna. Izobraževalni namen imajo tudi strokovne ekskurzije. Seveda. Prva strokovna ekskurzija MdD je bila v manj znani, a izredno zanimivi Razkriški kot. Oljarska malica (jajčka, ocvrta na bučnem olju in zeljnata solata), Gibinski slap, prazgodovinska naselbina izpred 5500 let s pokušino prakruha, zdravilna voda Ivanovega izvira, razkriški mlinci v Slomškovem mli- nu, prostrana polja buč ob Žabotovi domačiji, duhovita pripoved lastnika Kovaškega muzeja o zgodovini svojega muzeja in degustacija vin na schengenski meji so bile postaje obiska Razkriškega kota in okolice. Ob spoznavanju dediščine tega območja smo imeli priložnost spoznati tudi prisrčnost domačinov in izvirnost prikazovanja lokalne zgodovine. Izredno duhovito in strokovno nas je po svoji občini vodil kar sam razkriški župan Stanko Ivanušič. In skupna ocena pretežno senior-skih udeležencev ekskurzije, ki so ob povratku napolnili avtobus tudi z naravnimi pridelki Razkriškega kota, je bila: čudovito. Del domžalske zgodovine ste odstr-li tudi s projektom Jože Karlovšek, poklic in poklicanost. S knjigo »Jože Karlovšek, ^poklic in poklicanost«, dr. Naceta Šumija smo obudili zgodbo gradbenika, proučevalca ornamenta, likovnega ustvarjalca in pedagoga, soustanovitelja tovarne fine keramike Dekor, predvsem pa spomnili na ustvarjalnost našega nekdanjega sokraja-na. Prva knjiga MdD je hkrati, žal, zadnje delo dr. Šumija. Zavedamo se, da se ta knjiga ne more kosati s predhodnimi Šumijevimi objavami. A skromnost in le navidez nepomembna tematika pričata na eni starani o širini Šumijevega duha in na drugi o »teži« Karlovškove-ga ustvarjanja. Karlovškovo delo je namreč v segmentu teoretičnih razprav o stroki na nek način z akademskega stališča še vedno sporno. Je opravljal poklic ali je bil poklican k ustvarjanju, ostaja odprto vprašanje. Izdaji knjige je sledila postavitev razstave, tako v Menačnkovi domačiji kot Knjižnici Domžale, izdajo knjige pa sta spremljala lep komplet 16 razglednic in zloženka, ki predstavlja neznano podobo Slovenskega raja (Karlovškov naslov slike). Kompletni projekt smo predstavili tudi v njegovi rojstni Šmarje-ti. Vsekakor pa knjiga ohranja spomin na dva pomembna Slovenca, ki sta si vsak na svoj način prizadevala raziskovati in varovati našo kulturno dediščino. Kako do uresničitve Programa varovanja kulturne dediščine za Občino Domžale? Muzejsko društvo je (po sklepu Občinskega sveta meseca decembra 2004) za pripravo Programa varovanja kulturne dediščine za Občino Domžale (Program) imenovalo širšo strokovno skupino z zunanjimi konzultanti in predstavniki posameznih institucij: Medobčinskega muzeja iz Kamnika, Gorenjskega muzeja iz Kranja, ZVKD - OE Kranj in Občino Domžale, posebej z Oddelkom za družbene dejavnosti. V njem smo posebej orisali trenutno stanje na področju premične in nepremične kulturne dediščine, sedanjo organiziranost varstva dediščine, pripravili predloge za prihodnji razvoj in program podkrepili s fotografskim materialom. Pri pripravi programa je strokovna skupina posebej sodelovala z Ministrstvom za kulturo, Direktoratom za kulturno dediščino in dr. Damjanom Prelov-škom, ki je pomagal s strokovnimi nasveti ni gradivi, ki so bili podlaga za izdelavo Nacionalnega programa za kulturo 2004-2007. Prva ugotovitev skupine je bila ta, da v Republiki Sloveniji doslej še v nobeni občini ni bil izdelan takšen oz. podoben program, zato skupina ni imela možnosti primerjave s podobnimi dokumenti, ker ti ne obstajajo. Sicer pa so bili v nekaterih občinah (Lukovica, Moravče) v zadnjem času sprejeti novi odloki o razglasitvi spomenikov lokalnega pomena. V teku je razprava o programu, za katerega pričakujemo, da bo v kratkem uvrščen na sejo Občinskega sveta Občine Domžale. Kateri so vaši najpomembnejši predlogi za prihodnji razvoj tega področja v Domžalah? Po 80-ih letih od prve pobude dr. Valentina Rožiča za ustanovitev muzeja v Domžalah je že skrajni čas, da domžalska politika sprejme odločitev o uresničitvi te ideje. To je pomembna naloga in odločitev, ustanovitev profesionalne inštituci -je, je za strokovno in sistematično evidentiranje in varovanje kulturne dediščine nujna. Konkretno govorim o Muzeju Domžale, za katerega bi morali čim prej sprejeti odločitev in zagotoviti ustrezne prostorske, kadrovske in materialne pogoje. Ugotavljamo namreč, da je na različnih koncih veliko raznovrstne dediščine, za katero nihče ne skrbi, veliko je je tudi pri posameznikih, predvsem pa da vsako leto neorga-niziranja na tem področju veliko izgubljamo. Pa ne le mi, temveč pred- Pogovor s Tajo J. Gubenšek, predsednico Muzejskega društva Domžale O delu društva Domžale ter skrbi za ohranjanje dediščine v občini Domžale vsem bodoče generacije. Muzejsko društvo Domžale s svojimi projekti v zadnjih letih že v marsičem presega realne možnosti delovanja. Nadaljnji razvoj kakovostne strokovne obravnave in varovanje kulturne dediščine ni možen brez profesionalizacije. Zato bo naša glavna skrb ustanovitev muzeja. Kakšni so vtisi po obisku Beograda in spoznavanju njegove dediščine? Zadnje krompirjeve počitnice smo člani MdD preživeli v Beogradu. V mestu, s katerim smo bili, smo in bomo tesno povezani. Nevidne so vezi med ljudmi in mi smo stkali nove. Če strnim splošni vtis: mesto nas je navdušilo. Čeprav je vse im-pozantno, promet izredno gost in cene podobne našim, so avenije in ulice presenetljivo čiste (ne samo elitni del Dedinj), le porušena stavba nekdanjega finančnega ministrstva v mestu ostaja kot spomin na Natovo bombardiranje. Ljudje so izredno prijazni, hrana zares okusna. Strokovni del ekskurzije smo začeli v Jugoslovanski kinoteki, kamor so nas prireditelji povabili na 9. Festival nitratnega filma in v sklopu katerega smo bili na predstavitvi knjige o prvi Slovenski igralki Iti Rini, rojeni pred sto leti. Knjiga je nastala kot skupni projekt Slovenske in Jugoslovanske kinoteke. Z obema kinotekama smo se dogovorili za nekatere izvedbene naloge za Filmski festival Nenada Jovičica, ki ga v Muzejskem društvu načrtujemo v letošnjem letu. Kako to, da ni prišlo do spremembe imena Jugoslovanske kinoteke in kaj hranijo v svojem arhivu? Tudi udeležence naše ekskurzije je zanimalo, zakaj ni prišlo do spremembe njihovega imena. Po besedah direktorja Raleta Zeleno-vica nikoli niso zares razmišljali o spremembi imena. (kot to na primer ne bi storili v klubu Manchester United), saj hranijo filmski arhiv »vseh« Jugoslavij, ki spada med šest največjih v Evropi. Vodja filmskega arhiva na Košutnjaku, ki mu reče- jo tudi »srce kinoteke«, Aleksan-dar Erdeljanovic, nam je povedal, da v filmskem fondu hranijo okoli 90.000 kopij (od tega 80% predstavljajo tuji filmi) različnih formatov: nitratne in acetatne trakove, neme, zvočne, črnobele in barvne filme. V jugoslovanskem filmskem fondu so shranjeni najpomembnejši arhivski materiali in dokumentarni filmi iz območja nekdanje Jugoslavije. Med njimi so tudi filmi Nenada Jovičica. Najstarejši shranjeni film, Kronanje kralja Petra iz leta 1904, smo si in situ tudi ogledali. Večina filmov ima zaščitno kopijo (dve kopiji na film). Med tehničnimi predmeti so najdragocenejši eksponati: čarobna svetilka iz leta 1890, kamera bratov Lumier (1896), glava Edisonovega Kinetoskopa (1893), prva studijska filmska kamera »Pate Frer« (1903), sprehajalna palica Charlia Chaplina. V Kinoteki smo v dar dobili več publikacij in zajetni katalog, ki je letos izšel ob 9. zaporednem festivalu ter predstavlja filme vseh dosedanjih festivalov. V Beogradu se je Muzejsko društvo predstavilo s svojim dokumentarnim filmom »Odklenjene zgodbe« ki ste ga posneli tudi v srbski verziji. Kje natančno je bila ta predstavitev? Tako je, dokumentarni film, ki govori o naših dosedanjih »odklenjenih zgodbah« je s tem predstavil tudi nekaj zgodovine Občine Domžale. Film smo premierno prikazali na oktobrskem Občnem zboru Muzejskega društva. Druga postaja naše strokovne ekskurzije je bil DIANA Center za preventivno zaščito kulturne dediščine, ki deluje v okviru Narodnega muzeja. V raznih muzejskih sredinah in pomembnih ustanovah je slišati, da je preventivne zaščita bolj razvita na nivoju teorije, pri uporabi v praksi pa obstajajo precejšnje težave. Diana center pa je primer, ki istočasno razvija teorijo in prakso preventivne zaščite. Znanje in velika količina energije pa dokazujeta, da je mogoče v vsakem okolju razvijati osnovne principe preventivne zaščite, če jih prilagodimo specifičnostim in raznolikostim. Kot je zapisala njihova direktorica, Mila Popovic Živančevic, je sistem preventivne zaščite zasnovan na interdisciplinarnem teoretičnem in praktičnem izobraževanju, uporabi pasivne in aktivne konzervacije, razvoju uporabnega raziskovanja in med drugim tudi odprtosti za javnost in vzpodbujanju javnosti za skrb za dediščino, vzpostavljanjem mreže sponzorjev in donatorjev ter razvijanju partnerskih odnosov med različnimi institucijami. Tukaj je bila posebne pozornosti deležna predstavitev našega dokumentarnega filma »Odklenjene zgodbe«. Katere zanimivosti ste si še uspeli ogledati v Beogradu? Že srbski nobelovec Ivo Andric opeva nebo nad Beogradom, kako je prostrano in visoko, spremenljivo, a vedno lepo, ne glede na letni čas... I u jesen kad oteža od jese-njih zvezda u rojevima. Uvek lepo i bogato, kao naknada ovoj čudnoj varoši za sve ono čega u njoj nema i uteha zbog svega što ne bi trebalo da bude ...« In šarm dvomilijonske- ga mesta, ki je bil po pripovedovanju našega vodiča v svoji zgodovini več kot tridesetkrat zravnan zemljo, ne glede na osvajalce in politične liderje slabe karme, ostaja. V sklopu našega programa smo si ogledali še trdnjavo Kalemegdan, kjer se nahaja Vojni muzej. V njem so med vsemi predmeti, ki jih hrani muzej, nekateri še posebej zanimivi: kopja turških vezirov iz Kosovske bitke, kolekcije starega orožja, zastav in uniform; med njimi uniforma kralja Aleksandra Karadordevica, v kateri je bil ubit v Marseillesu 1934 leta in različni topovi od 18. stol do druge svetovne vojne, ki si jih lahko ogledamo na prostem. Muzej hrani del krila znamenitega ameriškega radarskega nevidnega letala F 117, sestreljenega v Natovem bomban-diranju, 24. marca 1999, pri vasi Budjanovci, 45 km SZ od Beograda. Ogledali smo si, še vedno obiska vredno, Hišo cvetja, in impozantno cerkev sv. Save v gradnji. V Novem Beogradu se nahaja tudi manj znana, a impresivna katoliška cerkev Sv. Antona Padovanskega, ki jo je med leti 1929 in 1932 zgradil arhitekt Jože Plečnik. Zadnji dan bivanja smo obiskali še Etnografski muzej v neposredni bližini našega hotela Royal. Lahko čisto na kratko poveste nekaj o pričakovanjih in načrtih Muzejskega društva Domžale v letu 2008? V letošnjem letu MdD začenja z novim Filmskim festivalom Togetherness v spomin na prvega šola-nega snemalca nekdanje skupne države Nenada Jovičica, ki je Občini Domžale podaril vso svojo bogato filmsko in fotografsko zapuščino in je v Domžalah preživel zadnja desetletja svojega življenja. Zamisel vsakoletnega festivala je trajni hommage velikemu cineastu in bo prvi mednarodni projekt MdD, ki ga bomo izvedli v sodelovanju z Jugoslovansko in Slovensko Kinoteko, FKVK Mavrica in drugimi organizatorji. Drugi pomembni dolgoročni projekt je novi Domžalski zbornik, ki ga v MdD idejno snujemo že kar nekaj časa. Edini zbornik je Občina Domžale izdala daljnega leta 1979! Na koncu bi še enkrat poudarila, da je zelo pomembno kakšna bo politična odločitev glede profesionalizacije našega delovanja. Z njo bi bili dani novi temelji na področju varovanja in prezentacije kulturne dediščine. In nenazadnje: nova profesionalna inštitucija bo lahko bistveno pripomogla pri dokončnem strganju etikete spalnega naselja našemu mestu, kar že zelo intenzivno med drugim počno tudi nogometaši in košarkarji. Končajva pa s povabilom vsem, ki bi si želeli vključiti v Muzejsko društvo Domžale. Vabimo vas, da se nam pridružite. Nas sedež je v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale (www. kd-domzale.si, Muzejsko društvo Domžale) vsa vprašanja ali prijavo za članstvo pa lahko posredujete na muzejsko.drustvo.dom-zale@gmail.com ali gsm: 040 418 422 . Hvala. Vera Vojska iWrtnWr TOYOTA YARIS velikimali Yaris Terra + Tako malo je potrebno, da bi imeli tako veliko! Veliko opreme za malo ceno - že od 10.100 EUR!* *Informativna cena za Yaris Terra + (51kW / 69KM) s tremi vrati. TOYOTA Jarška cesta 11, 1230 Domžale; Tel: 01/729-9000 Cesta Staneta Žagarja 65b, 4000 Kranj, Tel: 04/280-9000 Ob spomeniku Dražgoški bitki se je zbralo več kot 4000 udeležencev Prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« »Brigade s hribov so se vsule kakor plaz, pogumni njih korak nikjer več ne zastane ...«, kakor ni zastal korak vsem 4 tisočim obiskovalcem in pohodnikom, ki so se kljub napovedanemu slabemu vremenu podali v Dražgoše na 51. spominsko prireditev, posvečeno 66. obletnici ene večjih bitk med drugo svetovno vojno v Sloveniji, Dražgoške bitke. Slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk, ki je govoril o spravi in o pravicah ter resnicah, ki niso od enega in drugega, kajti resnice so dejstva, ne pa interpretacija posameznikov. Veliko je bilo javnih osebnosti ki so prišle zasebno: Milan Kučan, Janez Stanovnik, Borut Pahor, Karl Erja- Med drugo svetovno vojno so bile Dražgoše s cerkvijo vred porušene. Po vojni je bila vas na novo pozidana in poleg domov so domačini zgradili tudi šolo z igriščem, cerkev in trgovino. Sredi vasi stoji spomenik, ki spominja na dražgoško tragedijo. Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slavko Šlander Domžale je tudi letos organizirala obisk osrednje slovesnosti pri spomeniku Dražgoški bitki. Avtobus je krenil iz Domžal ob 10.00 uri, Juhantov Janez pa je spet zamudil, toda nas je, kakor se za borca spodobi, ujel v Dražgošah. Pridružili so se nam tudi domžalski župan, bivša županja in podžupanja. Obisk smo sklenili s poznim kosilom. Doris Natalija Križman K k i i Osrednja občinska slovesnost v Cas, ko smo oblikovali lastno državo (nadaljevanje s prve strani) Slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti je bila zaradi kvalitetnega in pestrega programa Godbe Domžale, ki jo vodi Damjan Toma-žin, ter sopranistke Pije Brodnik in povezovalca Jureta Seška predvsem kulturni dogodek. Kot je bilo že omenjeno, je bila slavnostna govornica Andreja Jarc Pogačnik, podžupanja Občine Domžale, ki je poudarila, da smo Slovenci narod, ki se je v zgodovini oblikoval kot samostojen narod predvsem skozi svojo kulturo, saj je med prvimi dobil lasten prevod Svetega pisma, izoblikoval lasten narodni in politični program »Zedinjena Slovenija«, ki je zahteval združitev vseh dežel, naseljenih s Slovenci, v eno deželo, Slovenijo, nenazadnje je prav v tistem času naš največji pesnik v maternem jeziku zapisal preroške besede, ki smo jih njegovi potomci po stoletju in več izbrali za enega nacionalnih simbolov. Predstavila je prizadevanja za nujno potrebno ozemeljsko zaokrožitev Slovenije ter posebej izpostavila vlogo Maistrovih borcev za severno mejo, TIGR-ovcev v borbi proti fašizmu in borcev narodnoosvobodilnega boja v 2. svetovni vojni, ki so osvobodili našo domovino izpod jarma okupatorjev. Spomnila se je tudi borcev in žrtev v vojni za Slovenijo, katerih smo se skupaj s pripadniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo s hvaležnostjo spomnili na skromni slovesnosti ob pomniku v parku ob občinski stavbi pred osrednjo proslavo. Govorila je tudi o našem članstvu v Evropski uniji, posebej o našem predsedovanju, ki bo nova priložnost za poudarjanje in razvijanje naše identitete ter priložnost za uveljavljanje našega jezika in kul- ture, spoštovanje naše zgodovine, znanstvenih, kulturnih in športnih dosežkov. Njena želja je bila, »da prav cilji za napredek domovine strnejo vse, ki v srcu dobro mislimo, da bodo naša dejanja usmerjena k stalnemu izboljševanju kakovosti medčloveških odnosov, k ohranjanju in negovanju tistih vrednot, ki so zagotavljale naš narodni razvoj doslej in ga bodo tudi v prihodnje: k družbeni solidarnosti, ustvarjanju enakopravnosti in uresničljivih možnosti za vse, ne glede na raso, spol, vero ali osebne okoliščine,« pozabila pa ni niti na potrebo po varovanju človekovih pravic ter spomnila, da se razvoj in napredek naše domovine gradi tudi v naši ožji »domovini«, občini, ter predstavila najpomembnejše investicije. Ob koncu je enotnost Slovenk in Slovencev ter njihovo odločenost za samostojno, neodvisno domovino primerjala z dobro uigranim orkestrom, ki je pod vodstvom odličnega dirigenta kvalitetno opravil nalogo. Podobno, kot Godba Domžale. Vsem je v letu 2008 zaželela: »Da bi sonce se smejalo, vetrc vam hladil bi čelo, da srce bi vam igralo ob pogledu na deželo, njene gore in doline. Naj v veselju leto mine!« Sledil je praznični koncert, ki je navdušil vse zbrane, ki so ob koncu zahtevali dodatke. Ker le-teh navadno na slovesnostih ni, lahko zapišemo, da je bila letošnja osrednja občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti združena s prazničnim koncertom Godbe Domžale še en zadetek v polno več. Vera Vojska V Dražgošah tudi številni Domžalčani in Domžalčanke Letošnje tradicionalne prireditve v spomin na tragične dogodke izpred 66 let, ki je posvečena spominu na znamenito dražgoško bitko in kruto maščevanje okupatorja nad domačini s požigom vasi in poboji, se je s kljub slabemu in turobnemu dežev-no-meglenemu vremenu udeležila velika, več kot 4000-glava množica. Med njimi so bili tudi številni občani in občanke Domžal, ki so tja prišli v lastni režiji, borčevska organizacija pa je pripravila tudi organiziran obisk z avtobusnim prevozom. Z njimi so bili tudi župan občine Domžale, Toni Dragar, podžupanja Andreja Jarc-Po-gačnik in poslanka v Državnem zboru Cveta Zalokar-Oražem. Na prizorišču pa so bili še posebnega spoštovanja deležni tisti udeleženci, ki so se, kljub težkim pogojem, udeležili celonočne-ga pohoda iz Pasje Ravni, pa tudi drugi pohodniki, ki so v Dražgoše prišli po drugih poteh: iz Ratitovca, Tržiča, Škofje Loke ... Bilo jih je stotine in stotine, med njimi tudi mnogi Dom-žalčani. Dražgoše so simbol upora in poguma slovenskega naroda in partizanov. Obisk Dražgoš pomeni izkaz spomi- na in spoštovanja do tradicije, do teh dejanj in ljudi. Vsakoletna slovesnost je priložnost, da se ohrani spomin na junaški boj slovenskega naroda za svobodo in nasploh pomen protina-cističnega in protifašističnega boja za demokratično in svobodno Slovenijo in Evropo, kjer ne sme biti nikoli in nikdar pozabljen delež slovenskih domoljubov in partizanov. Pri tem je treba še posebej poudariti, da se je dražgoška drama odvila že leta 1942, ko je bila nacistična Nemčija na višku svojih moči. Slavnostni govornik je bil letos novoizvoljeni predsednik dr. Danilo Türk, ki je v govoru še posebej poudaril pomen sprave, sožitja in strpnosti, žal pa je pot do njih tudi po vseh teh letih od takrat še vedno dolga in vijugasta. C. 37. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik z gosti Glasba ima neverjetno moč S prijazno domačo kolednico in Uverturo k operi »Kalif iz Bagdada« F. A. Boldieuja sta 37. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik v Hali komunalnega centra v Domžalah začela Jure Sešek, kot povezovalec, ter simfoniki, kot glavni igralci, katerih dirigent Simon Dvor-šak je bil pravzaprav režiser res prijetnega večera. Ta se je nadaljeval z voščilom Vinka Juharta, podžupana Občine Domžale, ki je zaželel srečo, mir in zdravje ter zadovoljstvo tako navdušenim obiskovalcem v dvorani kot članom in članicam orkestra, ki so nas že 37-ič popeljali v novo leto. Pri tem sta jim pomagala solista Matjaž Sto-pinšek, tenor, in Jože Vidic, bariton, ki sta bila navdušenega aplavza deležna tako kot solista kot tudi v duetu. »Sledite svojim željam in ciljem,« smo slišali pred napovedjo Verdijevega preludija k operi »Traviata« in bili opozorjeni na prizadevanja slavnega skladatelja, ki mu sprva niso priznavali niti posluha. Življenjske zgodbe in pripetljaji slavnih skladateljev so bile rdeča nit koncerta, katerega prvi del se je zaključil z Rakodcky koračnico iz opere »Fa-ustovo prekletstvo«. Po prav klasičnem začetku drugega dela, ko smo prisluhnili Gounodovi baletni glasbi iz opere Faust, smo prisluhnili Valentinu iz opere Faust istega avtorja, nato pa je bil na vrsti eden izmed biserčkov na vsakokratnih koncertnih ogrlicah: Barkarola iz opere »Hoffmanove pripovedke«. Seveda nas je, v obliki arije Joseja iz opere »Carmen« ter duetu obeh gostujočih opernih solistov iz opere »Lovci biserov«, obiskal tudi slavni G. Bizet. Koncert pa so glasbeniki zaključili z znamenitim plesom Can-can iz Offenbachove operete »Orfej iz podzemlja«, kjer smo ob odličnem igranju pogrešali - plesalke. Skupaj smo prisluhnili še predsednici Zveze kulturnih društev Občine Domžale, Tadeji Capuder, ki je čestitala glasbenikom za res čudovit glasbeni novoletni večer, vsem pa zaželela veliko glasbenih užitkov tudi v letu 2008. Po krajšem dodatku, v katerem ni manjkal že tradicionalni Rade- tzky marš, ter prisrčnem voščilu glasbenikov ljubiteljem njihovega igranja, smo se razšli, nekateri v ritmu valčka, drugi polke, večina ob poplesavanju kan kana, vsi pa v pričakovanju novega leta. Z zadnjim od treh novoletnih koncertov je padla zavesa za še eno uspešno glasbeno sezono Simfoničnega orkestra Domžale-Ka-mnik, katerega igranju smo lahko prisluhnili tudi v zelo uglednih terminih na osrednji televiziji. Veliko uspehov so nanizali v minulem letu, najbrž pa jim je posebej ostala v spominu dvakrat napolnjena Velika dvorana Cankarjevega doma, predvsem pa kvalitetno igranje pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka. Ljubitelji vaše glasbe vam iskreno čestitamo za uspešno glasbeno leto 2007 ter vsem skupaj želimo veliko prijetnih glasbenih trenutkov v letu 2008. Vera Vojska Slovenske jaslice za adventni čas V Grobljah so pred leti obnovili Kulturni dom, kjer pripravljajo različne prireditve, med drugim tradicionalne razstave slovenskih jaslic. Letos so pregled ustvarjanja in upodabljanja Kristusovega rojstva pripravili na prvo adven-tno nedeljo. Na povabilo domačega kulturnega društva se je k sodelovanju odzvalo več kot petdeset izdelovalcev jaslic; nekateri se z izdelovanjem figuric ukvarjajo zgolj ljubiteljsko in svojih jaslic ne prodajajo, drugi se s tem ukvarjajo poklicno. Med razstavljavci smo srečali ljubiteljske rezbarje in akademske kiparje, a vse druži ljubezen do upodabljanja Marije in Jožefa z detetom ter spremstvom. »Letos smo razstavo slovenskih jaslic pripravili že tretjič,« pove Tone Košenina, predsednik Kulturnega društva Groblje. »Lani smo razstavo pripravili po božiču, letos pa smo se odločili in jo spet pripravili na začetku adventnega časa. Zanimanje za razstavo v Grobljah je precejšnje, tako da smo prostor domačega kulturnega doma napolnili do zadnjega kotička, nekaj jaslic v obliki slikarskih in podobnih upodobitev pa smo razstavili na stenah. Veseli smo, ker se pojavljajo novi razstavljavci, ki jih na prvih dveh razstavah v Grobljah še nismo srečali.« Med pobudniki grobeljske razstave slovenskih jaslic je tudi Marijan Vodnik, upokojeni arhitekt iz Domžal, ki ves svoj prosti čas nameni veliki ljubezni - rezbarjenju. Vodnik je mojster svojega dela, znan pa je tudi po tem, da z veseljem razdaja svoje rezbarsko znanje številnim udeležencem tečajev, ki jih pripravlja v Trzinu in še kje. »Pre- senečen sem nad tem, za kakšne materiale se odločajo tisti, ki se ukvarjajo z izdelovanjem figuric za jaslice,« je povedal Marijan Vodnik. »Jaslice niso zgolj pobarvane figurice iz gline, ampak se ustvarjalci spopadajo z lesom in drugimi naravnimi materiali, kovino in celo steklom. Ljudje, ki se ukvarjajo s tem, kažejo veliko ljubezni do svojega dela, in z gotovostjo lahko rečem, da je razstava v Grobljah iz leta v leto boljša. Predvsem se mi zdi pomembno, da smo pokazali, kaj čutimo. Razstava je izraz vsakega posameznika v polnosti, saj so vsake jaslice svojevrstna umetnina in unikat. Hkrati predstavljajo človeka, ki jih je naredil. To je tudi temelj tega, zakaj vsi jasličarji v Sloveniji to počnemo. Včasih ima kdo pripombe na račun uporabljenih materialov, ki so zares zelo različni. Za jaslice ni pomembno, iz katerega materiala so narejene; pomembno je, kako se človek izrazi.« Miha Kač je kipar, doma iz Bistričice pri Stahovici v kamniški občini. Trenutno se ukvarja z mamutom v naravni velikosti, ki naj bi ga postavili prihodnje leto ob 70-letnici najdbe mamutovega okostja ob Nevljici. Toliko časa je še našel, da je iz umetnega kamna izdelal podobo Marije z Jožefom in detetom, vsemu pa dodal slovenski pridih. A to še ni vse. »Odločil sem se za drugačno upodobitev Marije z otrokom,« pripoveduje kipar Kač. »Marija na moji upodobitvi Kristusovega rojstva namreč doji otroka, ki ga drži v naročju, naslonjenega na njene prsi.« In kako Kač odgovarja na to, kako je njegov kipec komentiral škof Anton Jamnik, gost odprtja razstave slovenskih jaslic? »Rekel je, da je to nekaj povsem naravnega, ni pa še videl takih jaslic.« Na odprtju razstave jaslic v Kulturnem domu Groblje je spregovoril škof Anton Jamnik, ki je jaslice tudi blagoslovil. »Vesel sem, da je razstava slovenskih jaslic postala že tradicionalna, saj je izredno znana in kvalitetna,« je povedal škof V • * i & - . . ■ . * . ^ V Grobljah je razstavljal tudi Milan Možina iz Šempasa. . * ^ Veliko natančnosti in domišljije je v jaslicah Jane Loboda s Homca. Jamnik. »Jaslice imajo zelo bogato tradicijo. Če beremo zgodovino, lahko ugotovimo, da so že v katakombah opazili prizore jaslic, prav tako v cerkvi Marije Velike v Rimu. Potem so se v zgodovini na različne načine ohranjale, morda pa so nam bolj znane žive jaslice, za katere je poskrbel Frančišek Asiški. V slovenskem prostoru so jaslice prav gotovo izrednega pomena, saj jih omenjajo nekateri dokumenti, ki jih hranijo v Gornjem Gradu. V 17. stoletju so jih v cerkvi sv. Jakoba postavili bratje jezuiti, po tem pa so jaslice počasi prišle tudi v slovenske domove, tudi na podeželje. Danes si adventnega časa ne znamo več predstavljati brez jaslic. Vsem, ki ste pripravili tako čudovita dela, zares iskreno čestitam.« Škof Anton Jamnik je spregovoril še o adven-tnem času. »Prepričan sem, da vse ljudi, ne glede na njihovo različnost, ta adventni čas na poseben način nagovarja. Vsak človek, ne samo kristjan, je bitje pričakovanja, bitje iskanja, bitje, ki išče neko toplino, da ni prepuščen sam sebi, ampak je z nekom drugim in za nekoga. Jaslice nam s sveto družino, s temi figurami, pastirji in vsem, kar je dodano jaslicam, čudovito govorijo o skupnosti. Govorijo nam na poseben način o toplini. Čeprav je bil Jezus rojen izven mesta Betlehem, na betlehemskih poljanah, je v jaslicah vladala ta toplina.« Še nekaj je po besedah škofa Antona Jamnika pomembno: »Jaslice so na različne načine navdihovale umetnike in zelo preproste ustvarjalce. Imamo največje mojstrovine in najbolj preproste jaslice, v vsem skupaj pa se skriva nek temeljni navdih, to je navdih umetnosti in ustvarjalnosti, navdih duha, kar je temelj božične skrivnosti.« Posebnost letošnje razstave jaslic v Grobljah je slovenska mandala, ki jo je ustvarila Marina Len-ček iz Domžal. Navdih zanjo je dobila na Zasavski gori blizu geografskega središča Slovenije. »Nekoč se je v meni porodila ideja o mandali, ki sem jo imenovala Rojstvo Slovenije,« pove Lenčkova. »To je mandala s premerom dobrih treh metrov, z močnim žarečim soncem v sredini in žitom na njem, na žitu pa črka S v barvah naše zastave, ki ponazarja Slovenijo. Prišlo je kot darilo z neba in šele takrat sem razumela, da je v resnici ves ta čas v meni zorela, se rojevala mandala o Sloveniji. Že takoj se mi je razodevala v čisti obliki, da jo bom upodobila v lectovi tehniki, posebej močno pa sem prepoznavala samo središče; vsi mi, ki smo se srčno, neustrašno borili in verjeli v samostojno Slovenijo. Prgišče žita na soncu ponazarja to skupno željo in se zliva navzven, na vse nas.« Še o nečem razmišlja Marina Lenček: »Smo kot žitno polje, ki vsakodnevno sejemo, žanjemo, meljemo, mesimo, oblikujemo, pečemo, vsak svoj kruhek in skupni kruhek. In v mandalo, ki je tudi kruhek, lectov kruhek, je ujeto, prežeto vse, kar je zorelo v človeku - narodu in se rodilo v samostojno Slovenijo, v spomin na ta dan.« Primož Hieng DOMŽALE stran 6 Tudi severni del občine računa na občinski proračun Krajevna skupnost Homec - Nožice gostila župana Tonija Dragarja Mesec december ni le čas praznovanja in ve-seljačenja, temveč tudi čas, ko se ob vseh izrečenih željah vprašamo, kaj pa nam je prineslo preteklo leto, smo izpolnili dane obljube in kaj nam bo dobrega prineslo prihodnje leto. In to je bila pravzaprav iztočnica za povabilo župana, g. Tonija Dragarja v našo krajevno skupnost. Pobuda oziroma želja je bila županu izražena predvsem iz razloga, da skupaj pregledamo, kaj je bilo opravljenega na področju komunalnega urejanja vasi Homec in Nožice v zadnjih letih, kaj je potrebno prednostno urediti oziroma kako pristopiti k reševanju posameznih problemov in zagotoviti določena sredstva v občinskem proračunu. Pravzaprav smo se s tem načinom dogovarjanja želeli izogniti tradicionalnemu, morda celo neproduktivnemu, vsakoletnemu pisanju problemov in želja krajevne skupnosti pri pripravi občinskega proračuna, vezanega na komunalno urejanje vasi. Pri obravnavi delovanja krajevne skupnosti je bila županu prenesena zahvala krajanov Homca za opravljeno izgradnjo plinovodnega in telefonskega omrežja oziroma za vzpostavitev cest v prvotno stanje. Seveda je težko govoriti o načinu vzpostavitve cest v prvotno stanje po opravljenem razkopavanju le-teh. Lahko pa rečemo, da se je stanje cest po izgradnji plinovodnega in telefonskega omrežja z ureditvijo odvodnjavanja Bol-kove ulice, ureditvijo pločnika ob Bolkovi ulici ter z izvedbo asfaltnih preplastitev določenih ulic bistveno izboljšalo. Zasluga za to gre predvsem posebni koordinacijski skupini, ki je bila ustanovljena za izgradnjo teh del v Občini Domžale. V to skupino pa so bili vključeni tudi gradbeni odbori posameznih krajevnih skupnosti, ki so s svojo aktivnostjo in nepopustljivostjo bistveno pripomogli h kvaliteti in obsegu opravljenih del. Župan je bil na razgovoru seznanjen s potekom del pri izgradnji plinovodnega, telefonskega in elektro omrežja v vasi Nožice, ki so, razen elektrifikacije, že izvedena. Obljuba župana za prihodnje leto je bila dana za izgradnjo dela kanalizacijskega omrežja v Nožicah ob Gostičevi cesti. Vgradnja vseh komunalnih vodov je pogoj za možno dokončno ureditev posameznih cest in ulic. To pa pomeni, da se bo v prihodnjih letih v krajevni skupnosti največ vlagalo prav v ureditev teh cest, ulic in pločnikov v Nožicah. Razgovor je v nadaljevanju potekal tudi o nujno potrebnih ukrepih pri izboljšanju poplavne varnosti vasi Nožice. Poleg neizvajanja rednega vzdrževanja struge Kamniške Bistrice oziroma neodstranitve nakopičenih naplavin, ki zmanjšujejo pretočnost, je bil nelegalno zgrajen tudi nasip na območju Volčjega Potoka, ki naj bi preprečeval izlitje vode na kmetijske površine. Krajevna skupnost je že z dopisom 19. avgusta 2005 obvestila Ministrstvo za okolje in prostor oziroma ARSO za potrebno odstranitev nakopičenih naplavin v strugi Kamniške Bistrice. Poleg tega je 27. oktobra 2007 obvestila resorno ministrstvo o izgradnji nasipa, možnih posledicah, škodi, ki bi nastala ob izlitju vode v naselje^ Nožice oziroma zahtevala, da ustrezno ukrepa. Župan je zagotovil, da bo Občina Domžale preverila, na kakšen način je prišlo do gradnje nasipa in kdo je odgovoren za nadzor nad temi deli. Na osnovi te ugotovitve pa bo krajevni skupnosti nudila vso pomoč pri zagotovitvi oziroma izboljšanju proti-poplavne varnosti naselja Nožice. Predstavniki krajevne skupnosti so seznanili župana, da krajevna skupnost kot upravljavec pokopališča z zglednim sodelovanjem s krajani, podjetniki, domačim gospodom župnikom in seveda Občino Domžale dobro opravlja svoje poslanstvo, kar se kaže predvsem na urejenosti dovozne ceste, dostopnih poti k pokopališču in cerkvi oziroma samem pokopališču. Glede na to, da pokopališče koristijo tudi občani Občine Kamnik (več kot tretjina), je bila že večkrat posredovana prošnja županu Antonu Smolnikarju za pomoč pri ureditvi in obnovi pokopališča in poslovilnega objekta. Žal, razen sprejema na njegovem uradu in neprepričljivih obljub, nismo bili deležni nobene vzpodbudne besede oziroma zahvale. Od župana Tonija Dragarja pa pričakujemo, da bo na osnovi medsebojnih obveznosti in dogovorov, ki jih prav gotovo ima Občina Domžale z Občino Kamnik znal vključiti tudi to obvezo do Krajevne skupnosti Homec - Nožice in pridobil določena sredstva, ki jih želimo porabiti za ureditev in obnovo poslovilnega objekta. Na koncu razgovora smo županu zaželeli zdravja, uspešnega dela in dobrega sodelovanja s predstavniki krajevne skupnosti. Predsednik Sveta KS Janez Repnik Tudi v letu 2008 bomo skupaj Vsakoletno tradicionalno praznično srečanje članov in članic Društva izgnancev Slovenije vedno znova dokazuje, kako prijetno se je srečati, obuditi spomine na dneve in leta izgnanstva, predvsem pa si želeti veliko zdravja v prihodnjem letu. Prav temu je bilo namenjeno tudi srečanje konec decembra v Gostišču Kovač, kjer se je zbralo veliko število nekdanjih izgnancev iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, ki so najprej prisluhnili gostu kantavtorju Milanu Kokalju iz Moravč, ki jih je posebej razveselil z znano Domiceljevo pesmico Danes bo srečen dan. Sledil je govor predsednika Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale, Jožeta Kvedra, z minuto molka so se spomnili vseh, ki so umrli v letu 2007, sprejeli program dela za leto 2008 ter se seznanili s finančnim poslovanjem društva. Med uradnimi točkami dnevnega reda občnega zbora so prisluhnili ljudskim pevcem ter pozdravom društva izgnancev, ki so tokrat prišli med svoje prijatelje v Slovenijo s Slovenske Koroške, razveselili pa so se tudi pozdravov in najboljših želja Martina Rebolja, župana Občine Moravče, ter Francija Mušiča, podžupana Občine Trzin. S tradicionalno zdravico ob glasbeni skupini Toneta Habjaniča in prijateljev se je srečanje nadaljevalo v prijateljskem druženju. Občni zbor in tradicionalno srečanje so izkoristili tudi za poplačilo obveznosti, kot sta članarina in naročnina za Vestnik, marsikdo pa se je odločil tudi za prispevek za obnovo hlevov v Brestanici, od koder je bilo med drugo svetovno vojno izgnanih na tisoče Slovencev. Društvo se zahvaljuje vsem občinam za njihove finančne prispevke, ki omogočajo normalno delo, vse člane in članice pa vabi, da se jim tudi letos pridružijo v njihovih dejavnostih. Vabimo vas, da skupaj z nami v letu 2008 obiščete Rezijo in Lendavo z okolico, se poklonite spominu umrlih v taboriščih ter obiščete osrednjo slovesnost ob dnevu izgnancev. D. I. v 11. tradicionalni VEČER ZA VAS Dobrodošli med nami tudi v letu 2008 Pohod po poteh vojne za Slovenijo 2007 Prostovoljno gasilsko društvo Žeje-Sveta Trojica nas je v pred-prazničnih dneh že 11. povabilo na božično-novoletni koncert VEČER ZA VAS, ki ga namenijo vsem, ki so z njimi sodelovali v letu, ki se končuje. Tokrat so v prijetno urejeno dvorano povabili Mešani pevski zbor Groblje, ki ga že sedem let vodi prof. Peter Pogačar. Polno dvorano gledalcev so razveselili s pesmimi: Dete je rojeno, Nocoj je ena lepa noč in Od sončnega vzhoda ter svoj nastop zaključili še s tremi pesmimi, med njimi tudi špansko ter črnsko duhovno. Povezovalca Barbara Pirnat in Rok Ravnikar sta nas od pesmi do pesmi vodila z vsebino Božične zgodbe ter s predstavitvijo izvajalcev, med katerimi sta bila letos najmlajša kitaristka Ana ter harmonikar Blaž Dragar. Prijetno presenečenje, zlasti za mlajši del publike, sta bila kitarista Jernej Janežič in Gregor Sterle, ki sta med drugim predstavila tudi Pot v nebesa, nato pa oder prepustila Moškemu pevskemu zboru Radomlje, v katerem pojejo predvsem obrtniki, zato so tudi zaščitni znak Območne obrtne zbornice Domžale. Pod vodstvom novega pevovodje Marka Tirana so se predstavili s pesmimi: Sv. Konstantin si je zvončke vliv, Ob gozdu tam, Dekle je zajemo, pred vo-ščilom Roberta Hrovata, poslanca Državnega zbora RS in predsednika Sveta Krajevne skupnosti Dob, pa so skupaj z obema zboroma tudi poslušalci zapeli pesem Sveta noč. S tem pa prijetnega večera še ni bilo konec, saj so organizatorji pripravili tudi prijetno druženje, v katerem je bilo dovolj priložnosti za pogovore o dogodkih pod vrhom Svete Trojice v letu 2007 ter iskrene želje za srečo, zdravje in veliko veselih trenutkov v tem delu naše občine v letu 2008. V. Trinajstega oktobra smo VETERANI vojne za Slovenijo iz OZVVS DOMŽALE pod pokroviteljstvom OBČINE DOMŽALE izvedli že šestnajsti pohod PO POTEH VOJNE ZA SLOVENIJO 2007. V parku pri občini Domžale, ob obeležju v spomin BRANITELJEM SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI, se nas je zbralo 75 tistih, katerim ni vseeno, da dogodki izpred šestnajstih let oddidejo v prerano pozabo. Pridružilo se nam je tudi nekaj veteranov iz Ribnice, Zgornjega Posočja in Vrhnike. Po dobri uri hoda preko »domžalske gore«, Šumberk imenovane, nas je že obsijalo sonce, pot pa privedla do Krumperka, kjer smo si spočili oči na srednjeveškem bivališču Adama Ravbarja in si ogledali eno izmed lokacij enot TO v času samoosvajanja. Obiskali smo tudi spomenik na OKLO, se na kratko poučili o tragediji, ki se je tam odvijala med zadnjo SVETOVNO VOJNO. Z mislijo »KDOR NE SPOŠTUJE NAŠE (slovenske) ZGODOVINE, NI VREDEN SVETLE SKUPNE PRIHODNOSTI,« smo se napotili na TABOR nad Ihanom, kjer smo se z mi- Društvo Sožitje poroča Veliko prelepih trenutkov Prijeten zaključek leta 2007 je bil za društvo Sožitje le eden izmed korakov, s katerimi skušajo polepšati življenje svojih članov ter njihovih družin. Pester program aktivnosti bodo nadaljevali tudi v letu 2008, iz leta 2007 pa so si poleg številnih drugih dogodkov najbolj zapomnili naslednje. Vikend letovanje varovancev iz Naše hiše v Grobljah je omogočil Rotary klub Domžale, ki tudi sicer vsako leto pomaga društvu. V Ankaranu so uživali vsi in čudovito sončno vreme je omogočilo, da so si tridnevno bivanje popestrili s sprehodi, kopanjem v bazenu in nenazadnje še z druženjem ob kavici in soku. Ob pomoči res marljivih spremljevalk so letovanje zaključili brez večjih spodrsljajev in prepričani, da so bili tudi varovanci nadvse zadovoljni. Tradicijo ima tudi organizacija družinskih izletov, ki so jo v letu 2007 nadaljevali z organizacijo in udeležbo na splavarjenju po Krki in obisku Novega mesta. Pod skrbnih vodstvom lokalne vodičke so si ogledali znamenitosti Novega mesta ter nadaljevali s splavarjenjem slimi zopet vrnili pol stoletja v preteklost in si ogledali še dokaj dobro ohranjeno obzidje okrog cerkve, ki je svoj čas služilo obrambi naše dežele. Spomnili smo se SHODA LJUDSKE FRONTE, 23.maja 1937, prvih delavskih stavk v tistem obdobju, predvsem tiste najdaljše na Slovenskem v papirnici Količevo. Težko si je predstavljati, kako tekne sveži trojanski krof, še posebno, če ga malce zaliješ, na takšnem pohodu, če se ga ne udeležiš. Preko Velikega vrha smo se spustili v smeri ihanskih skakalnic in se v Prelogu ustavili pri našem prijaznem gostitelju,VETERANU DRAGU ANŽINU, ki nam je razložil, kam in kako je skril del orožja, ki ni končal v rokah tedanje Jugoslovanske Armade, ko so širom po Sloveniji praznili skladišča Teritorialne Obrambe in slabili ognjeno moč pripadnikom TO. Marsikdaj ga je bilo pred osamosvojitveno vojno, zaradi TAJNEGA SKLADIŠČA OROŽJA, pošteno strah, vendar je bil ponosen na zaupano skrivnost, ki jo zdaj »že« sme razgaliti. Zaključili smo pri ustrežljivi gostilni MGAN in se predali pladnjem z odojki, ki so jih spekli na ražnju. Zahvaliti se moramo tudi podjetju FARME IHAN za »sindikalno« ceno odojkov in pekarni ROGLJIČ iz Ihana za piškote, ki smo jih »uporabili« že med potjo. Janez Gregorič po Krki. Na ogromnem splavu jih je pričakala animacijska skupina, ki je prikazala nekdanje grajske dogodivščine ter postregla z dobro grajsko malico, sokom in seveda s cvičkom. Vmes pa je dogajanje popestril tudi godec na diatonično harmoniko, kateremu smo se priključili s petjem. Vsako splavarjenje pa se konča s splavarskim krstom. Prepolni lepih trenutkov smo bili izredno hvaležni organizatorju izleta, agenciji Vrankar d.o.o., za to enkratno idejo. Tudi na izobraževanje nismo pozabili. »Dedovanje in zapuščinske zadeve v družinah z osebami z motnjo v duševnem razvoju« je bilo le ena od oblik pridobivanja vedno novih praktičnih znanj. Predavateljica, pravnica Lidija Pratnemer, iz Slovenskih Konjic je glede na svoje dolgoletne izkušnje prav na tem področju podala res kvalitetne nasvete in napotke, kako ravnati pri teh aktivnostih. Posebno je poudarila pomanjkanje pomoči s strani Zveze društev Sožitje, kjer naj bi se oblikovala posebna strokovna pomoč pri uveljavljanju pravic oseb z motnjo v duševnem razvoju. Posebej prazničen je bil za Sožitje tudi december, v katerem smo pripravili vse tradicionalne oblike druženja ter si zaželeli, da bi bilo za vse nas leto 2008 srečno, zdravo in uspešno, kar vse želimo tudi bralcem Slamnika. Breda Zlobko Obnovljeni turn na PGD Stob - Depala vas V novembru smo člani PGD Stob - De-pala vas obnovili turn na gasilskem domu. Zamenjali smo letve, kritino, obrobo in žlebove, les pa smo obrusili in premazali z zaščitnimi premazi, ki so nam jih darovali v Heliosu, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Gasilci se ob iztekajočem letu zahvaljujemo vsem občanom in donatorjem za dano pomoč. V prihajajočem letu pa želimo vsem vesele božične praznike in uspešno, zdravo ter zadovoljno novo leto. PGD Stob - Depala vas Aid (K/ i£-LISTA ZA DOMŽALE fcjjl ZA DOMŽALE N^V 11 d i;i tun e hi UiUtiMid Po enem letu v Občinskem svetu Dobro leto je minilo, odkar je naša neodvisna lista Peter Verbič - Lista za Domžale na lokalnih volitvah, z vašim zaupanjem, pridobila štiri mandate v Občinskem svetu. V tem času našega aktivnega angažiranja v lokalnem političnem prostoru si upam trditi, da smo bili ena izmed najbolj delavnih in aktivnih svetniških skupin. Še vedno je čutiti ideološko obremenjenost posameznikov v koaliciji, pobude, ki prihajajo iz opozicije, pa čeprav so dobre, največkrat naletijo na nepodporo vladajočih. Menim, da je čas, da vsi v Občinskem svetu spoznajo, da ni več prostora za ideološke obremenitve, ampak da se s skupnimi močmi borimo za večjo ekonomsko učinkovitost in blaginjo vseh. Sedanja oblast je enaka, kot je bila prejšnjih 12 let, storila je premalo na področju gospodarstva, predvsem pa razvoja obrti in podjetništva. Sam bi dal večjo možnost investitorjem, ne pa, da bi jim investicije pogojeval z nesprejemljivimi pogoji ali celo z osebnimi interesi posameznikov, kakor je bila to že kar praksa v naši občini. Prekomerna blokovska pozidava, ki je posledica slabega prostorskega načrtovanja brez prave vizije, še zlasti v osrednjem delu naše občine, je pripeljala do tega, da infrastruktura, ki je bila zgrajena tudi iz samoprispevka občanov (komunalna oprema, ceste, vrtci, ...) ne zadošča več osnovnim življenjskim potrebam. Z obrtno cono Želodnik, kjer naj bi obrtniki dobili možnost nakupa zemljišč, se nič ne premakne, druge manjše sosednje občine nas že krepko prehitevajo z izgradnjo velikih in sodobnih industrijskih con. Na splošno pri sedanjem županu pogrešam dejstvo, da mora biti župan voditelj, gospodarstvenik in šele nato politik. Biti mora dober gospodarstvenik - manager, z jasnimi prioritetami in stališči, ustreznim znanjem pri vodenju timskega dela ter da se je v današnji družbi, kjer so edina stalnica »spremembe«, sposoben nenehno prilagajati in tako zadovoljevati potrebe svojih občank in občanov. Peter Verbič www.peter-verbic.si Svetniška skupina l1 ti lt VltI>i£-LISTA ZA DOMŽALE ZA DOMŽALE "fJn? ndjjieifi* hfiosprfne 2. srečanje Ženskega foruma Tema: mladi, zaposlitev, starševstvo V decembru smo se sestali na 2. srečanju Ženskega foruma liste Peter Verbič - Lista za Domžale. Skupaj z gosti smo se pogovarjali o aktualnih temah in problematiki. Ženski forum Peter Verbič - Lista za Domžale je bil ustanovljen 27. septembra 2007 v sklopu svetniške skupine Peter Verbič -Lista za Domžale. Ob ustanovitvi smo si zadali nalogo, da bomo v sklopu ženskega foruma bdeli nad tem, da bodo teme in vsebine, ki se dotikajo problematike na področju ženskih vprašanj, otrok, vzgoje in družine enakovredno obravnavane z drugimi temami. Tokrat smo na srečanje povabili univ. dipl. socialno delavko, go. Anico Tomic, ki je govorila o stališču stroke in izkušenj s terena ter go. Marijo Karlovšek, mater šestih otrok, ki je z nami delila bogate izkušnje staršev- stva. V duhu »Vsi smo odgovorni za našo skupno prihodnost« smo konstruktivno razpravljali o vlogi žensk v relaciji do mladih, družine, zaposlitve in starševstva. Na srečanju smo se zbrale tako ženske vseh generacij kot tudi številni predstavniki moškega spola, ki jih te teme zanimajo. Ženski forum v mesecu februarju planira že svoje tretje srečanje, kajti kot smo povedali že ob svoji ustanovitvi, je politika možnost spreminjati, soodločati, nekaj narediti in dati svoj glas. Kritizerstvo, brez pametnih rešitev in predlogov, ni konstruktivno. Tako moški kot ženske imamo enake možnosti, da aktivno sodelujemo pri odločitvah. Katarina Karlovšek Ženski forum www.peter-verbic.si Zelena stranka O pravilih za ublažitev globalnega segrevanja Gradnja drugega bloka Jedrske elektrarne Krško bi bila v nasprotju z usmeritvami Zelene stranke. Menimo, da je treba poskrbeti za varno skladiščenje odpadkov in v zapiranje jedrske elektrarne vključiti tudi Hrvaško, ki je njena polovična lastnica. Prihodnjo energetsko politiko Slovenije Zelena stranka povezuje z učinkovito rabo obnovljivih virov energije. Pri tem mislimo tudi na še vedno (pre)malo izkoriščeno sončno energijo. V Prekmurju, denimo, kjer se zadnje čase veliko govori o gradnji elektrarn na Muri, bi bilo zelo pametno razmisliti o rabi termalne energije. Tukaj je deset zelenih pravil za ublažitev globalnega segrevanja. Vsak človek naj posadi vsaj eno drevo, kupi hladilnik, ki pripomore k zmanjšanju izpusta ogljikovega dioksida. Odločati se je treba tudi za zamenjavo navadnih žarnic z varčnimi. Za boljši zrak je mogoče poskrbeti z manj hitro avtomobilsko vožnjo in z racionalnim ogrevanjem stanovanjskih objektov. Pozivamo vse k pešačenju in kolesarjenju in pogostejši rabi javnega prevoza. Zavzemamo se za koriščenje alternativnih virov energije in za bolje izolirane stanovanjske hiše in druge objekte. Klimatske spremembe predstavljajo veliko nevarnost, ki se ji lahko zoperstavimo samo s skupnim delovanjem. Pri tem pa je treba vedeti, da okoljski problemi ne poznajo meja in jih ni mogoče uspešno reševati zgolj v svojem ozkem okolju, pač pa je treba delovati globalno. Menimo, da je bolj kot ekonomski razvoj pomembna kvaliteta življenja. Gradnja cest nezadržno uničuje tudi naravo ob cestah, saj tam ni več mogoče kmetovati in živeti. Poskrbeti bomo morali tudi za odlagališča nevarnih odpadkov in čezmerno svetlobno onesnaževanje. Slovenija se zaradi svoje specifične geografske lege segreva hitreje kot je globalno povprečje. To že vpliva na naše gozdove in strokovnjaki za gozdove napovedujejo, da se bo, v kolikor se trend segrevanja nadaljuje, ugodno rastišče za smreko dvignilo nad nadmorsko višino 2000 metrov. Obsežno odmiranje smrekovih gozdov v Sloveniji bo imelo negativne vplive na naš gozdni sektor ter lahko vodi k obsežni zemeljski eroziji. V poletnih mesecih bo voda v Sloveniji postala redek vir in gozdni požari bolj pogosti. Z višjimi temperaturami se lahko tudi v Slovenijo razširijo tropske bolezni, kot je malarija. Černagoj Franc SLS Domžale Proračun naj bo usmerjen v skladen razvoj občine in višjo kakovost življenja občanov Najpomembnejši akt občine in občinskega sveta je vsakoletni proračun, ki pokaže, kakšne so prioritete in ambicije trenutne občinske oblasti. Iz postavk in višine sredstev se vidi, kaj je z uresničevanjem napovedi in programa občinske vladajoče koalicije, s katerim so vabile volivce na volitvah. Slovenska ljudska stranka je že tradicionalno zagovornik skladnega razvoja občine. Prepričani smo, da je občina razvita toliko, kolikor je razvit njen najbolj »zaostali« del. Občina Domžale je v obdobju visoke rasti prebivalstva. Zato je ključno, da uspemo tem trendom slediti na področju izgradnje infrastrukture. Vendar metri asfalta, cevi in kablov ne morejo biti več zadosti. Občani si zaslužimo višji standard življenja na splošno. V smislu kvalitete bivanja, okolja, javnih služb in storitev. Naj bo prednost življenja v naši občini visoka kvaliteta bivanja - in ne samo praktično enaka cena nepremičnin kot v Ljubljani. V duhu zasledovanja politike skladnega razvoja občine in skrbi za kvaliteto bivanja je zato svetniška skupina SLS na prvi predlog proračuna dala naslednje pripombe in predloge: Kot prvo smo opozorili na odsotnost sredstev za oskrbo gospodinjstev s pitno vodo. Že dolgo obstaja popis vseh, ki v naši občini še niso priklopljeni na javno vodovodno omrežje. Znani so stroški izgradnje tega manjkajočega omrežja, zato je nesprejemljivo, da se za tako osnovno preskrbo, kot je pitna voda, odlaša v nedogled. Eden osnovnih standardov mora biti pitna voda v vsako hišo! Absurdno je, da se je ob pli- nifikaciji zgodilo, da je domačija dobila priklop za plin, še vedno pa nima vodovoda. Za območja, ki jih je občina izločila iz plinifikacije, SLS predlaga spodbujanje izgradnje mini ogrevalnih omrežij za ogrevanje na lesno biomaso. Ob precejšnjih zalogah lesa je nesprejemljivo, da bi bili odvisni samo od plina iz daljnih držav, ki poleg tega ne velja za obnovljivi vir. Podobno bi za območja, kjer se ne predvideva izgradnja omrežja za komunalne vode, morali čimprej izvesti primer izgradnje male komunalne čistilne naprave. Nobenega razloga ni, da so določena območja deprivilegirana za skoraj celotno komunalno infrastrukturo. Opozorili smo na smetarsko cesto v Dobu, ki je v prvotnem predlogu predvidena za rekonstrukcijo šele leta 2009. Glede na obstoječe stanje in promet smo predlagali, da se jo vključi že v proračun za leto 2008. Enako smo predlagali začetek rekonstrukcije ceste Žiče-Zagorica, ki je med drugim tudi šolska pot, prav tako že v letu 2008. SLS, še posebej podmladek Nova generacija, podpira sofinanciranje projektne dokumentacije in izgradnjo večnamenskih športno-rekreacijskih površin na Rovah in v Žejah. Glede na letno inflacijo in dejstvo, da so bile v dosedanjih letih postavke redno v celoti izčrpane, smo predlagali tudi povečanje postavk na področju zemljiških operacij in posodobitev v kmetijstvu, podpiramo pa tudi čimprejšnjo izgradnjo podhoda pod železniško progo pri železniški postaji. Številne občane še vedno bremeni nedokončana odmera zemljišč ob občinskih cestah, predlagali pa smo tudi pokrivanje stroškov za prevoz otrok v šolo na območjih, kjer se oceni, da je ta potreben, četudi se ne dosegajo zakonske zahteve za organiziranje prevoza. V kolikor za te naše predloge ne bo posluha in sprememb do druge obravnave proračuna, bo svetniška skupina SLS za vse omenjene točke pripravila amandmaje in poskušala pridobiti potrebno podporo zanje v Občinskem svetu. Rok Ravnikar http:// rokravnikar. blog.siol.net V čem sta si podobna gradnja hiše ali nakup stanovanja in zadetek sedmice na lotu? Razpredanje o izzivih reševanja stanovanjskega problema Reševanje stanovanjskega problema ostaja eden največjih problemov in izzivov, s katerim se dandanes srečuje mlad človek v naši državi. Ne glede na vse visokodoneče strategije in opozorila o izumrtju Slovencev se gradbene parcele, stanovanja ali gradnja v lastni režiji strmo dražijo, kot v začaranem krogu pa se mladi bolj in bolj oklepamo znamenitega »najprej štalca, pol pa kravca«. Kdor bo res hotel kaj spremeniti na področju rodnosti, bo moral najprej presekati to spiralo. Kdo ali kaj draži stanovanja? Največji problem je, da jih je na trgu premalo. Zakon ponudbe in povpraševanja. Če bi stanovanje (hišo) iskali samo tisti mladi pari, ki si na novo ustvarjajo družino, tega niti ne bi bilo toliko. Dejstvo je, da je na trgu ogromno kapitala, ki ga zasebni investitorji želijo z nakupom stanovanja za oddajo ali prodajo dobro oplemenititi, saj se tega na podlagi naraščanja cen v preteklosti upravičeno nadejajo. Nepravično je, da posamezniki z ogromno denarja posredno dražijo stanovanja za mlade, ki so seveda brez denarja. Tu neka pomoč države v obliki denarja ali subvencij niti slučajno ne more biti uspešna. Treba bo spodbuditi gradnjo stanovanj - ali počakati na obdavčenje praznih ali pa počakati, da se to nenormalno povpraševanje zmanjša, saj število prebivalcev v Sloveniji vendarle ne narašča. In kakšne so poti do lastnega stanovanja v praksi? Vzemimo, da gre za mlad par s fakultetno izobrazbo, prvo redno zaposlitvijo in povprečno neto plačo, ki je v Občini Domžale meseca junija 2007 znašala okrog 800 EUR. Kakšna je ponudba? Dvosobno stanovanje se v Upravni enoti Domžale dobi nekje za 130.000 EUR. Mimogrede, dvosobno meri cca 60 kvadratnih metrov z ENO spalnico, dnevno sobo, kuhinjo, jedilnico in kopalnico. Kako o povprečni družini razmišljati v teh razmerah, mi ni jasno, ob načrtovanju družine z vsaj dvema otrokoma pa potrebujemo tako najmanj trosobno stanovanje. Povprečna prodajna cena za trosobno stanovanje na trgu v domžalski upravni enoti je med 170.000 do 200.000 EUR oz. med 40 in 50 »starimi« milijoni SIT. Samostojne hiše, če smo že velikopotezni, ne nujno novogradnje, pa v naših koncih stanejo med 250.000 in 400.000 evri oz. 60 in 100 milijoni SIT. Izpustimo primer, da imamo prihranjenega denarja na računih za 200.000 evrov, ali da nam toliko lahko dajo starši ali stric iz Amerike. V takih primerih gre po mojem mnenju absolutno za izjemo, če že ne kar za mit. Glede na predpostavko, da smo se komaj zaposlili, verjetno »štunf« ni tako bogat. Torej gremo na banko po stanovanjski kredit in zastavimo našo bodočo nepremičnino. »Dobrodošli na banki, ni problema sploh!« 200.000 evrov na roko, odplačevanje na 30 let. Mesečni obrok - 1400 EUR?! Ne gre, skupna neto plača je 1600 evrov, če pogledamo izhodiščni primer mladega para. Nemogoče je preživeti z 200 evri mesečno, sploh pa ne gre razmišljati o kakšni družini. Da bo plača čez 10 let višja? Nedvomno, samo čas za otroke bo mimo. Da bodo pomagali starši? Morda, samo morata biti oba partnerja edinca. In da ne pozabimo, v 30 letih bi banki vse skupaj vrnili več kot pol milijona evrov. Načeloma lahko gremo tudi v naložbeno varčevanje za 10 let, z mesečnim obrokom 1400 EUR, in ob koncu vas na računu predvidoma čaka 250.000 evrov. Samo, kaj si boste čez 10 let ob realni letni inflaciji 8 % lahko privoščili za TAKRATNIH 250 tisočakov? Poleg tega, ne pozabimo, smo že rekli - NIMAMO 1400 evrov na mesec. Pa si zgradimo hišo sami. Morda »prišparamo« za zaslužek nepremičninskih poslovnežev. Najprej poiščimo zazidljivo parcelo. Recimo nekje na območju naše krajevne skupnosti Dob, ker imamo pač radi naše kraje in želimo tu še naprej delovati. Povprečna zazidljiva parcela naj bi bila minimalno velikosti 600 kvadratnih metrov, kar ob minimalni ceni okrog 100 evrov na kvadratni meter pomeni 60.000 EUR. Rajši nekaj tisočakov več v praksi ... Požremo slino, začetni strošek pač. Toliko že napra-skamo po vseh kotih. Potem pa še pred začetkom gradnje dodamo še 10.000 za arhitekta, 10.000 za komunalni prispevek in ter še nekaj tisoč za gradbeno dovoljenje. Dodatnih 25.000? Še dobro, da pridobivanje gradbenega dovoljenja traja toliko časa. Z nezahtevnimi željami pri arhitektu tudi lahko nekaj prihranimo. Imamo vse papirje v rokah in začnemo. 30.000 EUR do tretje gradbene faze je ocena stroškov, če želite videti svoj »bodoči« dom po streho, samo pod streho. Boste sami opravili večino zidarskih del? Lahko, prihranite nekaj - samo potem skoraj zagotovo ne morete obiskovati službe od 7.00 do 15.00 in zaslužiti mesečno več od povprečja. Ne gre. Dodamo še 50.000 evrov minimalno (tlaki, ometi, fasada, ogrevanje, instalacije, notranja oprema, ...), da dobimo lastno hišo »na ključ« - in to z vrati in ploščicami, kupljenimi v akcijah in s kuhinjo, ki je le grob približek sanjske. 130.000 evrov je pač groba ocena za stroške povprečno velike stanovanjske hiše, zgrajene v lastni režiji - brez parcele. Pa smo spet pri 200.000 evrih, s tem da imamo hišo in ne trosobno stanovanje, kljub vsemu. Ena redkih ekonomskih prednosti življenja na kmetiji je ta, da ti morda starši »podarijo« zazidljivo parcelo. Ostane le še 130.000 evrov, ki jih je treba nabrati skupaj. V skromnejših začasnih variantah se spravimo morda v adaptacijo praznega nadstropja ali mansarde, kar so v optimističnih časih predimenzionirano zgradili starši. To pomeni, da imate veliko srečo. Skoraj kot rezervna zazidljiva parcela ... Stroški - okrog 50.000 evrov. Cena pada, udobje tudi. Lahko tudi pozabimo na gradnjo, najamemo na dolgi rok stanovanje in plačujemo mesečno najemnino za vsaj trisobno stanovanje, v višini cca 800 evrov in stroške. Praktično toliko kot za kredit, le da na koncu nimamo nič. Kakorkoli, slej ko prej bomo potrebovali tistih 200.000 evrov za lasten dom. Le kako? Morda poskusimo na lotu? Povprečen dobitek za sedmico je 70.000 evrov. Občasno se nabere tja do 200.000 ali še celo več. Potem odbijejo še davke. Mamljivo? Okrog 50 takih srečnežev je na leto v državi. Menda obstaja še večja verjetnost, da vas med nevihto zadane strela . Če pogledamo tako, je izgradnja lastne hiše praktično kot zadetek na LOTU! Zelo verjetno bomo namreč svoj dom enkrat do konca življenja tako ali drugače zgradili. Torej, veselimo se, bodimo srečni - počutimo se, kot da smo zadeli sedmico na lotu. Vsaj enkrat v življenju! Rok Ravnikar ■ IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH STRANK stran 10 Dr. Romana Jordan Cizelj Slovenija vodi Svet Evropske unije Poslanka Evropskega parlamenta (EP), dr. Romana Jordan Cizelj, ob koncu minulega leta pozitivno ocenjuje predstavljene prioritete slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije (EU). Naša država je prva med državami, ki so postale članice EU po letu 2003, ki vodi Svet EU. To je priznanje, ki Sloveniji omogoča okrepitev njene vloge v Evropi in v svetu. Posebno pozornost bomo namenili razpravam o evropski prihodnosti in s tem povezano ratifikaciji Lizbonske pogodbe, medkulturnemu dialogu, trajnostnemu razvoju in energetiki ter evropski perspektivi Balkana. Hkrati pa bomo preverili izvajanje razvojne Lizbonske strategije. Trajnostni razvoj v današnjem svetu pomeni, da z ukrepi, ki nam izboljšujejo življenje, ne zmanjšujemo kakovosti življenja generacijam naših zanamcev (otrokom, vnukom, ...). V energetiki to pomeni, da moramo razvijati vire energije, ki se ne bodo izrabili v bližnji prihodnosti, ki bodo imeli kar najmanjši vpliv na okolje in ki bodo omogočali zdravo gospodarstvo (dovolj nizke cene energije). Tovrstni ukrepi bodo vse- bovani tudi v t.i. okoljsko-podnebnem paketu, ki bo objavljen konec januarja letos. Evropski parlament in Svet EU ga bosta obravnavala vse letošnje leto. Vseboval bo namreč zelo zahtevne vsebine: predlog spremembe za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, direktivo o obnovljivih virih energije ter predlog za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in za povečanje deleža obnovljivih virov energije v posameznih državah članicah. Ločeno pa bo pripravljena tudi direktiva o t.i. tehnologijah čistega premoga. Evropski parlament bo skušal obravnavo teh pomembnih dokumentov končati v najkrajšem možnem času, predvidoma do konca tega leta. Med najtežjimi nalogami bo dogovor o deležu obnovljivih virov energije in zmanjšanju emisij CO2 po posameznih državah. Dr. Romana Jordan Cizelj poudarja, da bi pri tem morali upoštevati dejstva, koliko so države članice doslej zmanjšale izpuste in ne kaznovati tistih, ki so bile pri tem uspešne ter dodaja: »Državam moramo omogočiti trajnostni razvoj ter jih spodbuditi, da bodo kar najbolje izkoristile svoje naravne zmogljivosti.« Na področju energetike se bo nadaljevala tudi razprava o nadaljnji liberalizaciji trga električne energije in plina, začela pa se bo razprava o skupnem razvoju energetskih tehnologij. Uspešen trajnostni razvoj je mogoč le z razvejano ter učinkovito znanstveno-raziskovalno dejavnostjo. Zato bo Slovenija morala posebno pozornost posvetiti tudi izvedbi Evropskega tehnološkega inštituta ter uvajanju ukrepov, ki bodo spodbudili raziskave in razvoj v majhnih in srednjih podjetjih. Poleg gospodarskih tem, ki bodo prioritetne, bo pozornost med predsedovanjem posvečena številnim drugim vprašanjem. Podpis stabilizacij-sko-pridružitvenega sporazuma vsaj za eno od držav Zahodnega Balkana bi pomenil nov korak k demokratični prihodnosti širše regije. Od Hrvaške in Turčije, ki sta že v pristopnem procesu, pa pričakujemo še korak bližje k evropskemu obnašanju ter zaprtje posameznih poglavij usklajevanja njunih zakonodaj z evropskimi. Dr. Jordan Cizljeva je takole strnila misli o vlogi naše države v prvi polovici leta 2008: »Slovenija je prva »nova« država članica, ki je dobila priložnost vodenja Sveta EU. Vložek in odgovornost sta velika. Slovenija lahko med predsedovanjem utrdi svojo politično vlogo v Evropi. To pa bo zmogla le, če bomo sposobni prestopiti iz svojih nacionalnih interesov na evropsko raven. Znati bomo morali poslušati ter najti za države članice sprejemljive rešitve. Izkazati se bomo morali kot dobri poznavalci strokovnih vsebin ter sposobni pogajalci. To je velika priložnost, da bo vsak med nami, od funkcionarjev do javne uprave in gospodarstva, bolje razumel svojo vlogo pri oblikovanju evropskih politik. Predsedovanje bo pomembno tudi za širšo promocijo Slovenije. V tem času se bodo namreč pri nas odvijali številni sestanki, konference, delovna srečanja, politični in strokovni obiski. Izkoristiti jih moramo tudi za promocijo naše lepe narave ter turistične ponudbe. Tu pa je pomemben vsak naš državljan, saj se bo tujec, ki mu domačini na cesti prijazno pomagajo z nasveti, npr. o tem, kako pride do hotela, zagotovo rad vrnil in pri nas preživel tudi počitnice.« Darko Rudl Pismo iz Bruslja Drage bralke in bralci Slamnika Pa smo v Schengnu. Slovenci že doslej nismo imeli velikih težav pri potovanjih po Evropi in svetu, sedaj pa je z odpravo policijskega nadzora na mejah z Italijo, Avstrijo in na Madžarsko odpadla še zadnja formalna ovira. Ko smo leta 2004 vstopili v EU in postali člani velike družine evropskih držav in del Carinske unije, nismo imeli enakega položaja, kot stare članice. Potem pa smo lani vstopili v evro območje, letos v schengensko območje, tako da ostaja le še omejitev pri prostem pretoku delovne sile. Ko bo tudi ta odpravljena, bomo šele lahko govorili o dejanskem notranjem trgu in enakih možnostih za vse. Vsi ti koraki izenačevanja pravic in odgovornosti s starimi članicami so nujni, da bi manj razvite članice hitreje napredovale. Slovenija je med vsemi kandidatkami najhitreje napredovala in tudi prva izpolnjevala zahtevne kriterije. Redni bralci te rubrike se bodo morda spomnili, da smo v Evropskem parlamentu obravnavali obsežne in zapletene pravne podlage za uveljavitev schengenskega območja. S tem v zvezi sem imel veliko dela, saj sem bil poročevalec Evropskega parlamenta za uredbo o zunanjih mejah EU. Spominjam se, kako težko je bilo prepričati Komisijo in Svet ter številne močne delegacije v Evropskem parlamentu o tem, da je maloobmejni sporazum s Hrvaško ključnega pomena za normalno življenje prebivalcev na obeh straneh meje. Potreboval sem pol leta, da sem v več zaporednih krogih pogajanj in z organiziranjem ogledov meje končno uspel prepričati večino v parlamentu. Ali pa schengenski informacijski sistem, tako imenovani SIS2, ki je osnova za policijski nadzor na zunanjih mejah in tudi v notranjosti. Dve leti sem skupaj s Carlosom Coelhom sodeloval na pogajanjih. Ker SIS2 ni bil končan do roka in bi se torej vstop v Schgengen močno zavlekel, so Portugalci predlagali »SISone4all«, začasno, vendar kakovostno tehnično rešitev in ker smo tudi v parlamentu pohiteli s sprejemom ustreznih pravnih podlag, se je vse srečno izteklo. Za ugoden razplet tako zapletene zadeve, kakor je vstop v schengensko območje, ima velike zasluge slovenska vlada, zlasti ministra Mate in Virant, ter odlična ekipa stalnega predstavništva Slovenije v Bruslju. Z ministrom Matejem sva usklajeno delovala, on v Svetu, jaz pa v parlamentu in ob res dobri strokovni podpori in veliki aktivnosti so ovire padale ena za drugo. Minister Vi-rant pa je s svojo ekipo poskrbel, da so bili pravočasno zgrajeni vsi objekti oziroma infrastruktura na meji s Hrvaško. Nekaj, kar je še pred tremi leti zgledalo nedosegljivo, se je uresničilo v dveh letih. Vstop v schengensko območje ima za Slovence tudi velik simbolen pomen, kajti končno lahko, skupaj z zamejci, govorimo o enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Sedaj res ni prav nobenih ovir več za krepitev gospodarskih, kulturnih in drugih vezi s Slovenci v zamejstvu. Nekoliko težav pa nas čaka pri prehajanju meje s Hrvaško. Slovenija je prevzela odgovornost za 640 km meje s Hrvaško, ki je sedaj postala zunanja meja EU, to pa seveda pomeni strožji policijski nadzor in carino. Kljub posebej označenim vstopnim kolonam za državljane EU, bo v času turistične sezone in ob večjih praznikih na meji več čakanja kot doslej. Ampak, tako je povsod po Evropi, tudi tam, kjer ni mejnih prehodov. Če potujete z avtom po Evropi, potem ste vajeni dolgih kolon v poletnem času ali pa ob praznikih, še posebej na cestninskih postajah. Tega se bomo morali navaditi. Avtomobilov je vse več, promet se povečuje tako hitro, da mu izgradnja novih cest ne more slediti. Tako pač je, dobro nikdar ne prihaja samo, ampak v družbi vsega. In če sedaj pretehtamo vse dobre in slabe plati našega življenja v skupnosti, je slabega pravzaprav zelo malo. Tiste, ki pa še danes sanjajo o nekdanji Jugoslaviji in kar naprej kritizirajo stanje v Sloveniji pa vabim, da obiščejo nekdanje jugoslovanske republike, primerjajo plače, pokojnine, preskrbo prebivalstva, varnost ljudi in premoženja ter delovanje zdravstva, sociale in drugih delov javnega sektorja. Državljani Slovenije danes živimo bolje kot kdajkoli in še nikdar doslej nismo imeli tako dobrih razvojnih možnosti. Slovenija je sedaj res na novi poti. Dr. Mihael Brejc Država mora spodbujati uporabo avto plina Pred tedni so predstavniki Ministrstva za okolje in prostor vznemirili slovensko javnost s podatki v zvezi z onesnaženostjo zraka v nekaterih slovenskih mestih. Šlo naj bi za koncentracijo delcev PM 10. V naglici in paniki, ker je bilo potrebno posredovati Evropski komisiji predloge ukrepov za njihovo zmanjšanje, so ponudili rešitve, ki niso bile najboljše in najbolj optimalne. Kot vzrok za visoko onesnaženost zraka so v prvi vrsti prepoznali porast prometa ter sprva brez pogovorov in dogovorov z lokalnimi skupnostmi kot najbolj primeren ukrep predlagali takse na vožnjo v središčih mest. A naleteli so na veliko nasprotovanje. To niti ni presenetljivo, kajti premalo besed je bilo ob tem namenjenih vsaj dvema segmentoma, povezanima s to problematiko: - prvi je razvitost javnega prevoza, ukrepi za njegovo popularizacijo, razvijanje drugih oblik prometa, kot sta javna železnica in kolesarjenje - tu ima Slovenija ogromne potenciale, saj se s tem v preteklosti skoraj ni ukvarjala; - drugi segment, ki ima ogromno težo tudi v okviru Evropske komisije, pa je povečanje rabe energetsko čistih in učinkovitih energij. Ker so v času kratke razprave v zvezi s to problematiko skoraj v celoti zanemarili ta segment, sem na MOP posredovala poslansko pobudo, s katero sem želela opozoriti na pomanjkljivosti, ki v zvezi s tem nastajajo v Sloveniji in bi jih lahko Vlada RS zelo hitro začela razreševati. Med energetsko najbolj čiste in učinkovite energije spada plin. Tehnologija je na tem področju neverjetno napredovala, predelava vozil je enostavna, plin pa je izjemno varno gorivo (ob nesrečah je nevarnost pri bencinskih motorjih bistveno večja). Za uporabnike tudi ni zanemarljiv podatek, da je plinsko gorivo ce- nejše. Najpomembnejše pri tem pa je, da je plin okoljsko bistveno čistejši, zlasti od dizelskega in tudi bencinskega goriva - zato je v večini držav sveta priznan kot zeleno gorivo. Tega so se začele zavedati mnoge evropske države in pričele izvajati aktivne ukrepe ter uporabo avtoplina. A žal med njimi ni Slovenije, saj je pri nas le okoli 2700 vozil predelanih za plinsko gorivo. Pri tem bi imeli možnost uvajati spodbujevalne ukrepi v smislu spodbujanja predelave vozil s subvencijami (to trenutno poteka v npr. Veliki Britaniji, Avstraliji). Na Japonskem je obveza, da na plin vozijo vsi taksiji, na Dunaju ima plinski pogon večina javnega mestnega prometa. Na plin vozi vse več vozil v nam sosednjih državah (Italija je sploh vodilna v Evropi, veliko teh vozil je tudi v Avstriji, na Madžarskem, 40.000 vozil na plin je na Hrvaškem). Problem pa nastane, ker je pri nas premalo črpalk na plinsko gorivo, zato smo deležni veliko kritik, pa tudi začudenja, da tako zanemarjamo to področje. Ob vseh črpalkah, ki rastejo kot gobe po dežju na vseh koncih, je v Sloveniji le enajst mest, kjer lahko dobimo plin, od tega le na petih črpalkah. To pomeni, da je Slovenija zanemarila razvijanje infrastrukture za tiste, ki bi želeli uporabljati za prevoz avto na plin. Zato sem v pobudi predlagala ministru Podobniku, da začne s takojšnjimi ukrepi in aktivnostmi za povečano uporabo plina kot zelenega in okoljsko sprejemljivega goriva, in sicer: - država naj preko svojega lastniškega in upra-vljalskega vpliva v Petrolu takoj spodbudi pospešeno povečanje plinskih točilnih mest; takojšnjim zmanjšanjem ali celo ukinitvijo trošarine za plinsko gorivo - to se dogaja v Evropi; - potrebno je spremeniti uredbo o določanju cen za goriva in pri tem spremeniti razmerje med ceno bencina in plina. V večini evropskih držav je plin v povprečju vsaj enkrat cenejši od bencina, v Belgiji in na Nizozemskem celo trikrat. Slovenija sodi med najbolj neprijazne države do plina, saj cena presega polovico cene bencina; - uvedbo subvencioniranja predelave vozil na plinski pogon s strani države; uredbo, ki bo uvedla obvezen delež vozil na plinski pogon ob javnih naročilih, ki jih izvaja država in nasploh vsi proračunski porabniki; - izvedbo propagandne akcije, s katero bo javnost obveščena o vseh prednostih avto-plina. Po predstavitvi pobude se je o tem problemu pričelo tudi nekoliko širše pisati in razpravljati in upam, da bo temu sledilo tudi ravnanje Ministrstva za okolje in prostor. Cveta Zalokar-Oražem, poslanka ZARES v državnem zboru RS Sprejet je bil Zakon o graditvi objektov V Državnem zboru smo sprejeli zakon, ki v veliki meri poenostavlja postopke in je prijaznejši do graditeljev. Ker sprejemu tega zakona, ki pomeni bistveno pozitivno spremembo za velik del državljanov, mediji niso posvečali veliko pozornosti, menim, da je o tem potrebno napisati nekaj stavkov s pojasnili glede sprememb s tega področja — še posebej, ker je v naši občini gradnja objektov zelo intenzivna. Ta zakon je sedaj usklajen z novim prostorskim zakonom, omogoča tudi priključitev objektov na objekte gospodarske javne infrastrukture (vodovod, kanalizacija) - potrebno bo pridobiti le projektne pogoje in ne več soglasja. Investitor za pridobitev projektnih pogojev in soglasij ne bo imel dodatnih stroškov (taks itd.), uveden je poseben model za določitev območja, s pomočjo katerega bo stranke v postopku mo- goče določiti na podlagi povsem objektivnih kriterijev (s tem bo tudi zagotovljena pravna varnost investitorja in stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja), za določeno število enostavnih objektov bo odslej potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje v skrajšanem postopku in brez projektne dokumentacije, za manj zahtevne objekte pa ni obvezna izvedba tehničnega pregleda. S tem se bodo postopki izdaje uporabnih dovoljenj za te objekte lahko občutno skrajšali. Podrobnejše o spremembah zakona lahko preberete na moji spletni strani, nekatere pa lahko preberete tudi tu v alinejski obliki: Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti oz. izvedba del, s katerimi se prostornina ne spremeni več kot za 10 % , izgled in namemb- nost pa se lahko spremenita, če tako dopušča prostorski akt. Nadomestna gradnja ni termin, namesto tega se uporabi rušitev objekta in ponovna gradnja. Uporabno dovoljenje ni potrebno za odstranitev objekta ter za začetek uporabe nezahtevnega in enostavnega objekta. Če je objekt potreben investicijsko-vzdrževal-nih del in kvari zunanjo podobo naselja, lahko občina zaveže lastnika objekta, da to stori v določenem času, če pa jih ne, lahko to na njegove stroške stori sama. Gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti ni potrebno, če se namen objekta ali njegovega dela spremeni znotraj enotne razreda klasifikacije vrst objektov. Lokacijske informacije kot take ni več potrebno uporabiti ali zahtevati v nobenem postopku. Investitor ali projektant se bo poslej s pogoji za izdelavo proj. dokumentacije seznanil na podlagi vpogleda v prostorski akt ali pa prostovoljno iz lokacijske informacije. Stroškov izdaje projektnih pogojev in soglasij v breme investitorja ni več. Natančno se predpisuje obliko in minimalno vsebino gradbenega dovoljenja. Zakon uvaja za »nezahtevne objekte«, katerih nabor bo določila uredba vlade, zelo poenostavljen postopek izdaje gradbenega dovoljenja, z zelo poenostavljeno dokumentacijo, ki jo bo lahko izdelal investitor in postopkom izda- je odločbe na obrazcu, ki bo hkrati vloga. Za nezahtevne objekte uporabno dovoljenje ne bo potrebno, veljavno pa bo samo eno leto od izdaje. Gradbena parcela se kot pojem črta iz zakona, termina tehnična dokumentacija ni več. Podrobnejše in na novo je opredeljeno, kaj mora vsebovati izrek gradbenega dovoljenja poleg sestavin po splošnem upravnem postopku. Za manj zahtevne objekte ali za objekte s spremembo namembnosti lahko upravni organ sam opravi ogled. Šele če sam ne more ugotoviti izpolnjevanja pogojev za izdajo uporabnega dovoljenja, določi komisijo za tehnični pregled in z njo opravi le-tega tudi za manj zahtevni objekt. Pristojni organ lahko izjemoma izda uporabno dovoljenje tudi samo na podlagi prejete dokumentacije. Zakon predvideva posebne primere pridobitve uporabnega dovoljenja za enostanovanjsko zgradbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, in sicer pridobitev uporabnega dovoljenja brez poprejšnjega tehničnega pregleda, če je poleg listin priložena izjava projektanta in nadzornika, da je takšna stavba zgrajena skladno s predpisi oz. grad. dovoljenjem. Robert Hrovat, poslanec SDS v DZ RS www.roberthrovat.sds.si Državni svet opravil že 3 seje, dve redni in izredno sejo Kot predstavnik lokalnih interesov sem bil izvoljen za državnega svetnika, zato vas želim seznaniti z njegovim delovanjem. Vloga državnega sveta je natančno definirana v ustavi in predstavlja najbolj neposreden stik civilne družbe s politično sfero. Sestavlja ga 40 svetnikov, ki so jih izvolila njihova lokalna ali profesionalna okolja, da bi na ravni države zagovarjala njihove interese. Prav zato večina državnih svetnikov tudi ostane zaposlenih v svojih lokalnih, profesionalnih okoljih, da jih lahko le tako avtentično zagovarjamo. Zadnje volitve v Državni svet so skupaj z predsedniškimi volitvami pokazale kapital, ki ga v sebi še vedno nosi LDS. Na prvi konstitutivni seji smo izvolili vodstvo in imenovali odbore. Za predsednika je bil izvoljen, mag. Blaž Kavčič, ki je ob imenovanju izpostavil: »V obravnavi so predlogi za takšno ali drugačno rekonstrukcijo Državnega sveta. Razmišljanja glede ene skrajnosti, ki pomeni ukinitev Državnega sveta, do druge skrajnosti, ki pomeni bistveno okrepitev Državnega sveta. Kot katerikoli institucija politične organizacijske strukture je tudi Državni svet po mojem mnenju upravičeno izpostavljen stalnem preverjanju delovanju in obstoja po kriterijih vsebinskega prispevka, strokovnega prispevka in ekonomičnosti delovanja. Pri sprejemanju določitev ihta ni na mestu.« Ob imenovanju je komentiral tudi volilni rezultat LDS: »Izvoljenih 6 od 22 svetnikov lokalne interesne skupine kaže, da je LDS odgovorno ponudila kvalitetne kandidate, ki imajo znanje, izkušnje, sposobnosti sodelovanja, medsebojnega usklajevanja in usklajevanja za drugimi strankami.« Že decembra 2007 je sledila izredna seja o Zakonu o pacientovih pravicah, ki ga je Državni zbor sprejel na 34. redni seji. Pobudnik izredne seje je predlagal sprejem odložilnega veta na omenjeni zakon. Po obravnavi zakona znotraj interesnih skupin in na seji Državnega sveta je bil sprejet odložilni veto z obrazložitvijo, da se v sprejemu zakona v Državnem zboru ni upoštevalo pripomb uporabnikov zdravstvenih storitev. Glede na vsebino zakona bi bilo potrebno pridobiti tudi mnenje Varuhinje človekovih pravic in posameznim društvom bolnikov. Zakon tudi ne predvideva sankcij pri prekoračitvi »razumnega časa« za čakalne dobe iz 40. člena zakona, ampak zgolj kazni za delo, ki je bilo opravljeno pa ga ne bi bilo treba in nizke kazni za pravne osebe, ki ne opravijo svojih dolžnosti. V januarju je bila sklicana druga redna seja, na kateri smo obravnavali Program slovenskega predsedovanja Evropski uniji in vlogo Državnega sveta pri predsedovanju. Na seji smo sprejeli tudi predlog Zakona o lastninskem preoblikovanju nenormiranega kapitala zavarovalnic, ki nasprotuje, da bi 35% delež Triglava v skrbništvu kapitalske družbe šel v javno prodajo. Kratek zakon predvideva, da bi lastništvo prenesli na Zpiz, v njihovem imenu pa bi z delnicam še naprej upravljal Kad ali pa bi bile prenesene na račun, v okviru katerega se vodijo sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Na koncu smo obravnaval tudi notranjo ureditev državnega sveta, predvsem kadrovske in finančne zadeve. Toni Dragar, državni svetnik RS TD Jarše - Rodica Vabimo vas na prireditev v počastitev slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki bo v soboto, 19. januarja 2008, ob 15 uri v Kulturnem domu Groblje. Slavnostna govornica bo evropska poslanka Ljudmila Novak, povabljeni pa so tudi drugi evropski in državni poslanci, veleposlaniki, predstavniki občin in različnih društev. Ob slovenskem predsedovanju smo se odločili, da to dostojanstveno počastimo s predstavitvijo slovenskih regij po njihovih etnoloških znamenitostih. Veseli bomo vaše udeležbe na naši prireditvi! Stane Cotman, predsednik TD Jarše Rodica ercatorPika Zbirajte lepe trenutke ■ KOLEDAR PRIREDITEV stran 12 SOBOTA, 19. JANUAR 15.00 KJE: Kulturni dom Groblje Vabijo vas na prireditev v počastitev slovenskega predsedovanja Svetu EU. Slavnostna govornica bo evropska poslanka Ljudmila Novak, povabljeni pa so tudi drugi evropski in državni poslanci, veleposlaniki, predstavniki občin in različnih društev. Ob slovenskem predsedovanju so se odločili, da to dostojanstveno počastijo s predstavitvijo slovenskih regij po njihovih etnoloških znamenitostih. Z veseljem vas TD Jarše Rodica vabi na njihovo prireditev. TOREK, 22. JANUAR 18.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na potopisno predavanje Sulawesi: Indonezija. Razvejanost indonezijskega otoka Sulawesi, močno poraslega z deževnim pragozdom in riževimi polji, spominja na orhidejo. Obalo obdajajo manjši otočki in koralni grebeni. V osrčju otoka, deželi Tana Toraja, se prepletata animizem in protestantizem. Na pogrebih žrtvujejo živali, strehe hiš in shrambe žita so v obliki ladje. »Naši predniki so sem prišli z ladjo in v onostranstvo gremo z ladjo. To življenje je le vmesna pot,« povedo domačini. Potovala je Petra Šibelja Gorše. Vstop prost! Vabljeni! SOBOTA, 26. JANUAR 9.00 KJE: Drsališče v športnem parku v Domžalah Hokejski klub Krpani vas vabi na rekreativno hokejski »Krpanov turnir«. 19.00 KJE: Hala komunalnega centra Domžale Košarkarji Heliosa vas vabijo na ogled srečanja med KK Helios in ekipo iz Zagreba. Športniki vsekakor potrebujejo vašo spodbudo, zato jih pridite vzpodbujati in pomagati do zmage! PONEDELJEK, 28. JANUAR 18.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na literarno-glasbeni večer s Ferijem Lainščkom. Pove-zovalka programa bo Nina Janžekovič. Tega izjemno plodovitega umetnika bomo spoznali skozi pogovor, spremljala pa nas bo glasba violinistk Glasbene šole Domžale po vodstvom Gabrijele Neculceje in beseda Natalije Škerjanec Kotnik, ki bo prebrala odlomke iz njegove zadnje pesniške zbirke Ne bodi kot drugi in romana Nedotakljivi. Z nami bo Feri Lainšček: pesnik, scenarist, pisatelj, dramatik, mladinski pisatelj. Avtor, za katerega velja »usodna privlačnost med filmi in romani« scenarist filmov, posnetih po romanih: Namesto koga roži cveti, Ki jo je megla prinesla, Vankoštanc, Mokuš in Petelinji zajtrk. Poznavalec prekmurske, tudi panonske duše. Dobitnik najvišjih nagrad za literaturo in hkrati eden najbolj v knjižnicah izposojenih slovenskih umetnikov. Vabljeni, da ga spoznate tudi v živo. Vstop prost! Vabljeni! TOREK, 29. JANUAR 9.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na igralne urice za predšolske otroke od 3. leta dalje. Vabljeni tudi starši, dedki in babice. Vstop prost. Zaželena je predhodna najava. 19.00 KJE: Knjižnica Domžale O aktualni politični situaciji se bosta ob izidu knjige Politika med amnezijo in paramnezijo pogovarjala dr. Vlado Miheljak - pojem političnega kolumnista na Slovenskem, ki ga odlikujeta pokončnost, pronicljivost, kakovost in samostojna drža ter domžalska poslanka najmlajše stranke ZARES, Cveta Zalokar Oražem. Vlado Miheljak: Pravijo, da ga berejo na levici in desnici, za kompliment pa si šteje, da ni ne pri prvih ne pri drugih prav priljubljen. Vstop prost! Vabljeni! SREDA, 30. JANUAR 19.00 KJE: KJE: Hala komunalnega centra Domžale Vabljeni na srečanje košarkarske lige UPC Telemach, ko se bo v domači dvorani KK Helios srečal z nasprotnikom iz Zagorja. SOBOTA, 2. FEBRUAR 20.00 KJE: Mladinski kulturni center Domžale Vabijo vas na koncert in pustovanje, ki bo tudi tokrat imelo dobrodelno noto - Rešimo MKC #2. Nastopili bosta skupini Sunbite in Ultra. Vsekakor zabava, ki je ne smete zamuditi! Obvezni dobrovoljni prispevki - 2€! TOREK, 5. FEBRUAR 18.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na eno in edino potovanje od bisera do bisera: Pelješac in Dubrovnik, Plitvice, Durmitor s Taro in Prokletijami ter Skadarski jezerom, Ohrid in Vlaška vas, Beograd in Sirogojna, Višegrad, Sarajevo, Mostar. Potopisno predavanje od Vardarja pa do Triglava bo pripravil popotnik Matjaž Jeran. Vstop prost! Vabljeni! SREDA, 6. FEBRUAR 9.30 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na lutkovno predstavo Povodni mož, ki jo bodo uprizorili učenci OŠ Dob pod vodstvom mentoric Brigite Jahič, Helene Kolar in Nataše Kolar. Vstop je prost! Vabljeni! ČETRTEK, 7. FEBRUAR 18.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na literarno-umetniški večer France Stražar: Zapoj tišina, predstavitev pesniške zbirke. Večer bodo sooblikovali: Pavle Ravnohrib, Mateja Stražar in Tadeja Capuder. Hkrati bo tudi priložnostna slikarska razstava avtorja Matjaža Stražarja. Vstop je prost. Vabljeni! (IZ)BR@NO v decembru ODRASLI Coetzee, John Maxwell: ŽIVLJENJA ŽIVALI, Lud Šerpa, 2007 Nobelov nagrajenec za literaturo J.M. Coetzee v pričujočem delu tematizira vegetarijanstvo in naš odnos do živali nasploh. Nejc Gazvoda: CAMERA OBSCURA, Založba Goga, 2006 Pomenljiv naslov romana je koristen tako za branje, kot za razčlembo prebranega, saj bralcu pred samim branjem pokaže koristno izhodišče. Ana Politkovska: PUTINOVA RUSIJA, Učila, 2007 Ruska novinarka Ana Politkovska je knjigo o Rusiji, kakršna je v času Putinovega predsedovanja, izdala v tujini, doma pa jo je tik pred vrati stanovanja čakal usoden strel. OTROCI IN MLADINA Julie Anne Peters: LUNA, Grlica, 2007 Roman je pripoved o fantu Liamu. Spoznamo ga v občutljivih najstniških letih skozi oči njegove sestre Regan. Liam čedalje huje trpi in čedalje teže igra vlogo, v kateri ga vidijo drugi, to je v vlogi fanta. Maureen Bavless: PLESI Z ŽIVLJENJEM, Miš, 2006 Sabie je živela s svojo mamo Moniko. Bila je še majhna, ko sta se starša ločila. Materi je največ pomenila svoboda, zato deklica nikoli ni hodila v šolo, se igrala s svojimi vrstniki, poznala doma ... Baron Baptiste: MOJ OČKA JE PRESTA, Da-modar, 2007 Baronu Baptistu je z domiselno slikanico s šaljivim naslovom Moj očka je presta uspelo spretno integrirati nadvse koristne jogijske vaje v prijetno zgodbo o poklicih staršev. Uredil in izbral Janez Dolinšek Naj ne mine dan brez knjige Študentska založba iz Ljubljane ponuja bralcem imenitno branje za zimske dni. Dušan Šarotar je napisal roman BILJARD V DOBRAYU. Na ovitku knjige beremo: »V nekdaj imenitnem soboškem hotelu Dobray, s kazino-jem in bordelom v nadstropju, se v eni sami noči ob koncu 2. svetovne vojne srečajo in trčijo številne usode. Medtem ko je na meje pozabljene in skrite pokrajine med Muro in Rabo že privihrala Rdeča armada in je samo še vprašanje ur, kdaj bo osvobojena tudi Sobota, v Dobrayu še vedno igrajo zadnjo partijo biljarda. Zaspani varaš, ki se naslednje jutro šele prebuja iz morastih sanj, pa so v tišini že naselile tavajoče duše, med njimi je tudi židovski trgovec Franz Schwartz, eden izmed peščice deportiranih, ki so se vrnili iz koncentracijskega taborišča Auschwitz. Biljard v Dobrayu je avtorjev hommage mestu, varašu, kjer veter vztrajno išče duše, da bi v njih ponovno zazvenel.« Miha Manzzini v kratkih zgodbah z naslovom TRENUTKI SPOZNANJA »še enkrat potrjuje, da imamo opraviti z izjemno prodornim in neusmiljenim opazovalcem sodobne družbe. Skozi štirinajst zgodb, individualnih usod, se pred bralcem razrašča neprijetna, a več kot prepričljiva podoba sedanjosti, v kateri se posamezno vedno bolj izgublja in lomi ter se umika splošnemu, nasilnemu in nesubstancialnemu. Avtor se ne ustavi pri beleženju trenutnega stanja, temveč išče vzroke zanj in možne rešitve. Ubesedi jih v vizualno močnih pripovedih, začinjenih s kančkom žlahtne mazzinijevske ironije, ki zares zaživijo šele v okviru celote - Trenutki spoznanja so namreč tudi tektonsko skrajno domišljena zbirka kratkih zgodb.« Avtorica spremne besede je Tina Kozin. F. M. Dostojevski v DNEVNIKU PISATELJA v prvem delu ponuja izbor kratke proze in esejev, v drugem pa izbor publicističnih besedil. Avtor spremne besede, Aleksander Skaza, pravi, »da F. M. Dostojevski izkazuje tako visoke estetske kvalitete kot žanrsko raznovrstnost, ki sega od del, za katere bi lahko rekli, da so na meji med umetniško literaturo in publicistiko do estetsko dovršenih novel Bobek, Sanje smešnega človeka in Krotko dekle. Pozornost zaslužijo posebej te tri novele, ki v podobi in besedi t.i. podtalnega človeka, osamljenega in odtujenega individuali-sta, razkrivajo temeljne eksistencialne probleme novodobnega človeka.« Za drugo knjigo pa, da je »to sicer predvsem »dnevnik pisateljevega duha«, ki obravnava nekatera temeljna filozofska, religiozna in moralna vprašanja tako z vidika Rusije kot sveta, vendar je tudi dnevnik, ki se posveča tekočemu kulturnemu, družbenemu in tudi političnemu dogajanju v takratni Rusiji in svetu. V njem so spomini, ki sicer diskretno, a vendar dovolj jasno pričajo o tragičnem življenju velikega pisatelja, ki je bil kot upornik obsojen na smrt, pomiloščen in poslan v sibirsko katorgo ter bil pozneje vse življenje pod budnim nadzorom carske oblasti. Georges Perec v romanu ŽIVLJENJE, NAVODILA ZA UPORABO zaradi svoje nenavadne zgradbe »hkrati spominja na načrt hiše, križanko in sestavljanko zgodb, v kateri se živahno mešajo glavni junaki osrednje zgodbe: Bartle-booth - »mož, ki je slikal akvarele in iz motivov naročal izdelovanje puzzlov«, Winckler - » izdelovalec puzzlov«, Va-lene - »slikar, ki je slikal hišo« in Sma-utf - »stari služabnik, ki je spremljal gospodarja na poti okoli sveta« ter stranske osebe, kot je Cinoc - »mož, ki je ukinjal besede«. Preko različnih dokumentov naletimo tudi na zgodovinske osebnosti - recimo na polarnega raziskovalca sira Johna Franklina in ameriškega pisatelja Marka Twaina.« Avtorica spremne besede Jelka Ciglene-čki pravi, da so »v knjigi NACIONALNI PARK, KOMPROMIS, NAŠI, predstavljena najpomembnejša dela Sergeja Dovlatova. Kot skorajda njegov celoten opus, slonijo na avtobiografskih dejstvih. Nacionalni park, ki velja za najboljše avtorjevo delo, se dogaja v prelomnih trenutkih avtorjevega življenja. Oditi ali ostati, ljubiti ali sovražiti, pisati ali piti, predvsem pa: kako živeti? Na vprašanja seveda ne dobimo enoznačnega odgovora. Tako kot niso enoznačne zgodbe Kompromisa, ki se skrivajo pod diktiranimi članki sovjetskih novinarjev. Družinski album, ki ga listamo v Naših, nam ponudi nenavadno paleto značajev. Smeh skozi solze, ki nas spominja na Gogolja, se meša humanističnim pogledom Čehova, glavni junak, ki ga najdemo včasih pod imenom Boris, drugič Sergej, pa s hemingwaysko možatostjo korači preko sivine sovjetskega vsakdanjika, častnikarskega cvetličenja in praznih steklenic vodke.« Tatjana Kokalj UMETNIŠKO DRUŠTVO TATEATER PREDDVOR in Kulturno društvo Vir pri Domžalah vabita na predstavo M. Matišica CINCO IN MARINKO Komedija o neverjetnih idejah in vsem, kar jih ustavlja Cinco in Marinko je komedija o dveh gastarbajterjih, ki hrepenita po domu in svojih bližnjih. Prvi, Cinco, se nekega dne odloči, da si bo s podkupninami pridobil potrdilo o svoji smrti. V krsti ga bodo pripeljali domov, kjer bosta z ženo Marico skupaj uživala penzijo, ki jo bo le-ta dobivala po njem. Marinko je politični emigrant. Iz strahu pred Udbo se že enajst let ni oglasil svoji ženi Stani. S potnim listom svojega prijatelja Cinca bo končno, kljub strahu, odšel v svojo ljubo dolenjsko vas k svoji dragi ženi ... Naša junaka sta preprosta človeka. Njuni špetiri o belih in rdečih so drugačni od fo-teljskih razprav v domovini. Želita si le domovino, za katero bosta tvegala in dala vse. Po svoji življenjski kal-variji, ki je smešno-žalostna, bosta morda izgubila vse materialno, pridobila pa še več človečnosti in prav norega upanja. Kulturni dom na Viru sobota, 19. januar 2008, ob 19. 30 uri Rezervacija in prodaja vstopnic Tel.: 01/721 21 43, 051 303 801, 01/721 14 19 Cena vstopnice: 10 € Igrata: Vlado Novak Konrad Pižorn - Kondi stran 13 KULTURA Fotografska razstava v Galeriji Domžale Hiengove soline Prva likovna razstava v letu 2008, ko Galerija Domžale praznuje svojo desetletnico delovanja v okviru dejavnosti Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, je bila poklonjena fotografiji. V četrtek, 10. januarja 2008, smo se ljubitelji fotografije zbrali na otvoritvi fotografske razstave novinarja in fotografa Primoža Hienga iz Brezovice pri Ljubljani. Kot dolgoletni urednik Kamniških novic se je ob prijetnih dalmatinskih pesmih Klape Mali grad iz Kamnika domžalski javnosti predstavil s svojevrstnim fotografskim projektom »Soline - med nebesi in zemljo«, kjer so Sečoveljske soline prikazane na popolnoma drugačen in nenavaden način - s pogledom iz zraka. Avtorja je predstavil umetnostni zgodovinar dr. Damir Globočnik. Sečoveljske soline so gotovo pogost motiv, ne le slikarjev temveč tudi fotografov. Način fotografiranja iz zraka, kot ga je pri solinah prvi uporabil Primož Hieng, pa se je v zgodovini fotografije pojavil zelo zgodaj. Le petdeset let po iznajdbi fotografije je Francoz Nadar poletel z balonom in prvi na takšen način poslikal Pariz (1858). Fotografija iz zraka je močno vplivala na umetnike okrog prve svetovne vojne; pomembni so na primer posnetki iz višine Angleža Coburna, ki ga je zanimal predvsem radikalen izraz posnetkov iz ptičje perspektive s pripovedujočo zgodbo, medtem ko je v obdobju med obema vojnama Moholy - Nagy s strmim pogledom navzdol podobo razčlenil do ne-prepoznavnosti, kljub temu, da je šlo za povzemanje že doseženega. V slovenski umetniški fotografiji je posnetke iz zraka ustvaril Janez Marenčič, ki se je pred petdesetimi leti lotil te neobičajne perspektive in poslikal tipična slovenska polja. Marenčičevo ustvarjanje, med drugim tudi ptičja perspektiva in redukcija tonov, pa ne zaostaja za evropskim razvojem modernistične fotografije, saj se je slovensko gibanje, t.i. »Kranjska skupina«, ki se je spontano oblikovala okrog J. Marenčiča in P. Kocjančiča, izoblikovalo po zgledu sočasne nemške skupine, za katero je bil značilni dosledni formalizem, ki je mejil na po- polno abstrakcijo. Tudi v Hiengovih fotografijah bi lahko našli nekaj abstraktnega duha, vsaj v ekstremnem pogledu na naravo iz ptičje perspektive ter v razčlenjevanju krajinske podobe, kot jo avtorju dajejo soline. Vendarle pa se ustvarjene fotografije ustavijo ob realističnem podajanju krajine, saj ta še vedno ostaja prepoznavna. Hkrati v avtorjevih posnetkih ne smemo zanemariti dokumentarne vrednosti današnjega pogleda na Sečoveljske soline, saj pomembno zaznamujejo trdo delo primorskega človeka in so hkrati izjemnega pomena za slovensko dediščino kot del kulturne krajine s posebnim tipom poselitve, rastlinja, živali in postopki dela. Še danes je v Muzeju solinarstva omogočen vpogled v pridelavo soli na način, ki izvira iz 14. stoletja. V 70-tih letih prejšnjega stoletja je ameriški fotografski teoretik Minor White zapisal, da za fotografiranje obstajajo štirje razlogi: fotografiramo, da bi posedovali stvarnost, stvarnost spremenili, se naučili stvarnost sprejemati in se zavedli prisotnosti božanskega v sebi. Fotograf Primož Hieng stvarnosti ne želi spremeniti, temveč jo sprejema dokumentarno in estetsko. Še več, z neposrednim načinom fotografiranja solin iz zraka se njegovo delo ne kaže le kot zbiranje, analiziranje in posredovanje vizualnih informacij o slovenski kulturni krajini, temveč mu je v fotografije uspelo vnesti tudi dobro mero izvirnosti in umetniške ustvarjalnosti. Katarina Rus Krušelj Ko se ob izteku leta končuje vsesplošni sejem kiča, ki nas ob tem času bolj nadležno utruja, kakor plemenito bogati, nas prav pozitivno preseneča blagodejnost glasbe, kadar preseže ta nivo. V Grobeljski cerkvi smo 4. januarja 2008 doživeli koncert, ki spada med take. Umirjenost božičnega večera, ki sta nam jo pričarala Kvintet Pirnat in Ženski pevski zbor iz Dra-melj, je bil dogodek. Zlit zvok usklajenih glasov, intonančna točnost, mu-zikaličnost interpretacije, podprta z dobro izgovorjavo in svežina izbora božične glasbe obeh sestavov, so pojmi, ki koncert dvigujejo nad raven novoletnega kiča. Dogodek, s katerega smo odšli za spoznanje bogatejši in se ga ne bi branili doživeti še kdaj. Janez Pirnat SKD Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Domžale Revija Mentor razpisuje literarni natečaj za Festival mlade literature Urška 2008. Sodelujejo lahko avtorji, stari nad 15 let, ki, razen v samozaložbi, še niso izdali knjige. Svojo, še neobjavljeno literaturo - prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) ali dramska besedila -morajo v treh izvodih pod šifro poslati do 23. januarja 2008 na naslov: Revija Mentor, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, s pripisom »za festival Urška«. Vsi avtorji bodo povabljeni na enega od šestih regionalnih srečanj. Srečanja oz. kratke literarne delavnice bodo potekale od februarja do maja v Ivančni Gorici (za osrednjo Slovenijo), Sežani (za Primorsko), Metliki (za Dolenjsko in Belo krajino), Šmarju pri Jelšah (za Celjsko in Koroško), Škofji Loki (za Gorenjsko) in Ormožu (za SV Slovenijo). Deset izbranih avtorjev s teh srečanj se bo predstavilo na Festivalu mlade literature Urška, 24. in 25. oktobra 2008, v Slovenj Gradcu. Najboljšemu avtorju bo revija Mentor natisnila knjižni prvenec, ki bo objavljen v zbirki Prvenke, predstavljen pa na naslednjem festivalu oktobra 2009 v Slovenj Gradcu. Avtorji bodo kot honorar poleg mentorske pomoči pri nastajanju prvenca dobili tudi sto izvodov svoje knjige. Podrobnejše informacije: tel. (01) 2410 500 ali (01) 2410 516, e-pošta dragica. breskvar@jskd.si ali na spletni strani www.jskd.si. Kulturno društvo Vir pri Domžalah Jamski človek za srečno 2008 Leto 2007 si bodo krajani in krajanke Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir zapomnili tako po prvi številki glasila Virjan, kot po oživitvi nekdaj zelo dejavnega Kulturnega društva Vir, ki je skupaj z vodstvom KS pripravili sedaj že tradicionalno novoletno predstavo. Skoraj prepolno dvorano je predzadnji dan starega leta obiskal JAMSKI ČLOVEK v podobi Uroša Fürsta ter režiji Nataše Barbare Gračner. Pred začetkom predstave je vse zbrane nagovoril mag. Lovro Lončar, predsednik Sveta KS Toma Brejca, ter jim voščil srečno, zdravo in uspešno 2008, hkrati pa zaželel uspešno pot tudi Kulturnemu društvu Vir pri Domžalah. JAMSKI ČLOVEK je tudi tokrat na duhovit in sproščen način pomagal obiskovalcem, ki so radi sodelovali z njim, pomagal razumeti, zakaj prihaja do vsakdanjih konfliktov med njima ter ju, tako na predstavi, prepričana pa sem, da tudi po njej, pripravil do tega, da sta se vsemu, kar morda kdaj pa kdaj ogroža njuno zvezo, nasmejala in se kot zadovoljni lovec in uspešna nabiralka skupaj podala po poti leta 2008. Za JAMSKIM ČLOVEKOM v Kulturni dom na Viru prihajata CINCO in MARINKO, ki ju bosta zaigrala Vlado Novak in Konrad Pižorn - Kondi, z eno samo željo, da pridobita še več človečnosti in prav norega upanja. Ali jima bo to uspelo, se prepričajte 19. januarja 2008, ob 19. uri, v Kulturnem domu na Viru. Vera Vojska mesecni koledar JANUAR 2008 io. do 25. januar GALERIJA DOMŽALE Primož Hieng "Soline - med nebesi in zemljo" Rojen leta 1955 v Ljubljani. Z osnovami fotografije se je srečal že v osnovni šoli. Po študiju novinarstva se je zaposlil na Radiu Glas Ljubljane, ki mu je kot novinar in urednik ostal zvest 16 let. V devetdesetih letih ga je začelo vse bolj zanimati, kakšen je pogled iz ptičje perspektive, kar je najprej izpeljal s fotografiranjem mesta Kamnik in okolice, leta 2005 pa je uresničil doslej najzahtevnejši projekt, to je fotografiranje Sečoveljskih solin iz helikopterja Letalske policijske enote, letos pa je sledilo še fotografiranje Cerkniškega jezera. V Galeriji Domžale bo razstavljal zračne posnetke Sečoveljskih solin s podnaslovom »Med nebesi in zemljo«. Razstava bo odprta do petka, 25. januarja 2008. Vstop v Galerijo Domžale je prost. torek, 22. januar ob 20:00 Pesmi dveh domovin Bernarda Fink mezzosopran Marcos Fink basbariton Carmen Piazzini klavir koncert Bernarda Fink je bila rojena v Argentini. Glasbeno izobrazbo je pridobila v Instituto Superior de Arte v teatru Colon v Buenos Airesu, nato pa se je preselila v Evropo. Redno nastopa s priznanimi orkestri, kot sta dunajska in berlinska filharmonija, njene koncerte in recitale pa gostijo najbolj prestižne operne dvorane po celem svetu. Njen brat Marcos Fink, prav tako rojen v Buenos Airesu, je svoj glas je šolal pri profesorjih Ivan Ivanovu in Victorju Srugu, šolanje pa nadaljeval v Londonu. Svoj operni debi je doživel leta 1990. Nastopa v operah, na koncertih in recitalih samospevov v dvoranah po vsem svetu. sobota, 26. januar ob 10:00 Glasbeno gledališče Melite Osojnik Melita Osojnik: Zgodba o izgubljeni dudi glasbena otroška predstava Mali Žan je nekega večera ob risanki široko zazehal in iz ust mu je padla duda. Naenkrat se je od nekod prismukal majhen muc in jo pobral. Mucu so jo odnesle zobne miške in jo spravile na varno v grad mišje kraljice. Iz gradu jo je ukradla tatinska sraka, se z njo žogala, dokler ji ni padla v pajkovo mrežo ... Žan pa dudo pogreša, saj je še majhen in brez nje težko zaspi. Jo bo dobil nazaj? Predstava traja 40 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. ponedeljek, 28. januar torek, 29. januar četrtek, 31. januar petek, 1. februar ob 20:00 Prešernovo gledališče Kranj Tone Partljič: Partnerski odnosi komedija režija: Vinko Möderndorfer igrajo: Vesna Jevnikar, Vesna Slapar, Vesna Pernarčič-Žunič, Darja Reichman, Igor Štamulak in Borut Veselko Situacija v Partljičevi novi komediji bi se lahko zgodila v marsikateri eno-partnerski družini. Ločena profesorica slovenščine živi z odraslo hčerko, ki se je ravnokar razšla s svojim fantom. Skuša jo prepričati, da moških sploh ne potrebuje, in ko se že zdi, da je z njimi tudi sama opravila, ji bivši učenec na obletnici mature zaupa, da je še iz šolskih klopi zaljubljen v svojo profesorico. Obenem pa se tudi hčerka zaplete v partnersko zvezo z veliko starejšim sodelavcem. Kako se bodo njihovi odnosi razpletli lahko le ugibate, vsekakor pa se bomo pri iskanju primernih partnerjev pošteno nasmejali. četrtek, 7. februar ob 20:00 JAZZ v galeriji EJQ plays KK Klemen Kotar saksofon, efx Marko Črnčec klaviature Tomi Purich bobni EJQ izvira iz Electric Jazz Quarteta koprskega bobnarja Tomija Puricha. Vsi trije člani so dobro znani slovenskim ljubiteljem jazza in tudi popularnejših muzik, saj so igrali s številnimi znanimi imeni iz obeh glasbenih scen. Tokrat bodo v Galeriji Domžale predstavljali avtorske kompozicije Klemna Kotarja. Koncert je del cikla Jazz v galeriji, ki se enkrat mesečno odvija v Galeriji Domžale (Mestni trg 1, trgovski kompleks Vele). Vsi koncerti cikla so brezplačni. © Kulturni dom Franca Bernika Domžale informacije: (01) 722 50 50 info@kd-domzale.si www.kd-domzale.si NLB® Banka Domžale ■ DOMŽALE stran 14 Pogovor s Comettovo socialno oskrbovalko na domu - gospo Joži Grašič Kako najti pot do kakovosti življenja V lanskoletnih Slamnikih sem v intervjuju z gospo Natašo Zalokar, vodjo Zavoda Comett v Domžalah, s sedežem na Ljubljanski 36, poudaril oziroma sva skupaj ugotavljala, da je povpraševanje po pomoči in negi na domu, zlasti starostnikov, čedalje večje, Comett pa še premalo poznan. Nezaupanje vase in strah pred slepim srečanjem, kot to temu pravimo, nam res včasih kaže, da imamo težave z občutkom lastne vrednosti in morda tudi s svojo sa-mopodobo. Če se potrudimo ali pa če je to, kar je v nas in smo v odnosih z ljudmi, morda še prav posebej s starostniki, sproščeni, nam tako srečanje le ne more vzbujati nela-godja in strahu. Ljudi lahko spoznavamo le z osebnimi stiki. Takšna komunikacija pove včasih mnogo več, kot besede. Predstavimo se recimo z obrazno mimiko, zunanjo urejenostjo, načinom govorjenja in še z marsičem. Drug drugega spoznavamo v najrazličnejših življenjskih situacijah tako, kakor se nanje odzivamo; torej, če želimo nekoga spoznati, je nujno, da se z njim srečujemo in družimo. Zanimivo je tudi sledeče. Če nam na primer kdo ponudi pomoč, jo nemalokrat doživljamo kot neprijetno spominjanje na lastno nemoč, ki nas že tako dovolj moti in zato smo občutljivi. Zelo pomembno je, da si pridobimo sposobnost vnaprej videti, kako bo naša beseda razumljena in da jo zastavimo tako, da bo razumljena prav. Zanimivo je to, da tudi mlajši ne zmorejo vedno hitrih korakov. Naj povem primer. Pred leti je neka gimnazijka hodila k meni domov na inštrukcije iz matematike in nemščine. Naenkrat sem izvedel, da bo prišla direktno iz šole in sem ji skuhal celo kosilo, medtem ko ga še sam sebi dostikrat nisem. Najprej je začudeno reagirala, češ, če si privošči inštrukcije, bi si lahko pa še kosilo ali malico, a da ji časovna stiska tega ne dovoljuje. Ko sem ji razložil, da je ta moja gesta pogojena samo z gostoljubnostjo, ne pa s čim drugim, je moje kosilo hvaležno in z velikim veseljem sprejela. S tem sem hotel reči, da ima beseda včasih veliko večjo težo, kakor si morda predstavljamo. Tokrat sem kramljal s Comettovo socialno oskrbovalko in ji postavil nekaj vprašanj, njeni odgovori bodo prav gotovo zanimali naše bralce, sploh pa uporabnike Comettovih uslug. Gospa Joži, najprej bi želel, da poveste kaj o sebi, da vas naši bralci vsaj okvirno spoznajo. Po poklicu sem prodajalka, poleg tega imam opravljeno izobraževanje za socialno delavko; zanj sem se odločila, ker zelo rada delam s starejšimi. Z družino živim v Nožicah. Zanima me, kakšen je vaš pristop, zlasti prvi, do uporabnikov. Ali imate pri tem kakšne posebne izkušnje, oziroma, kako se jim sploh približate, zlasti če dajejo videz nezaupanja? Ljudje, za katere skrbim, so zelo različni, kakor seveda tudi mi vsi in človek mora biti vsaj malo tudi psiholog, da odkrije njihove značilnosti, predvsem občutljivosti in alergije. Zato je tudi pristop odvisen od vsakega posameznika. V tem smislu nekega univerzalnega splošnega pravila ni: nekomu ustreza bolj uraden pristop, spet drugega navdušuje sproščenost, domačnost pri komuniciranju. Kakšne so vaše konkretne naloge kot socialne oskrbovalke, kakor se uradno imenujete? Konkretne naloge, pravite? Tu moramo navesti najprej pomoč v go- Računovodski servis cosmos Preselili smo se na: Ljubljanska testa 80, 1230 Domicile 01/721 30 18 spodinjstvu, kot pripravo hrane, pomoč pri osebni higieni, kamor spada umivanje, po potrebi masaža, pranje glave oziroma umivanje las, striženje nohtov, urejanje okolja uporabnika, ... Tudi družabništvo in sprehodi so nepogrešljivi del mojih uslug oziroma dolžnosti. Ali so vaši oskrbovalci zadovoljni z vami oziroma, kaj vas, če sploh kaj, posebno moti? Glede tega moram reči, da imam dober občutek, tudi sama se od njih veliko naučim. Dostikrat sem njihova zaupnica, saj si olajšajo dušo, kar je silno pomembno za njihovo splošno počutje. Kako navezujete stik z njihovimi domačimi? Včasih so stiki z njihovimi domačimi naravnost zaželeni in potrebni, da razčistimo gotove stvari. Tudi sami se radi pojavijo, če sem prisotna in prav vesela sem, da obdržim normalen odnos, ki je potreben za uspešnost in čim večjo učinkovitost mojega dela. Poglejte, prav gotovo se s kom zapletate v pogovor, hote ali nehote. Se tudi vam zdi, da današnji človek kot posameznik počasi izgublja avreolo čutečega bitja. Ali je sposoben opazovati okolico, predvsem ljudi? Ali ima kot ujetnik sistema družbenih norm sploh še za koga posluh? Kaj pa zase? Menim, da imajo posluh za drugega še bolj razvit, kot sami zase. Le država bi po mojem mnenju morala več storiti zanje. Poglejte, včasih so imeli 80 let v naši občini brezplačno pomoč in me sprašujejo, zakaj ni več tako, vendar moram reči, da ima, v primerjavi z drugimi, prav naša velik posluh za pomoč potrebnim. In še, ali je po vašem mnenju človek sposoben izstopiti iz otopelega, sterilnega sveta in biti nekaj časa sam s seboj? Ugledni novinar Dela, Dejan Steinbuch, pravi, da je to danes privilegij. Kaj pa vi? Podobno mislim tudi sama. Čeprav na podlagi srečanj z uporabniki pridobivam, pa je družabništvo le v prednosti pred pobegom v stanje biti sam s seboj, čeprav je, gledano v celoti, tudi neobhodno del našega življenja. Ali imate kakšna srečanja z uporabniki? Ja, vsako leto Zavod Comett organizira druženje z vsemi uporabniki, s prirejanjem miklavževanja. To smo naredili tudi letos. V zvezi s tem moram pohvaliti našo direktorico Heleno Čampa, kot tudi seveda našo koordi-natorko Natašo Zalokar. Kaj si posebej želite v zvezi z vašimi uporabniki? Vesela sem, da se dobro počutijo, da jih lahko razbremenimo njihovih skrbi, da torej svojo žalost, hočem reči, trenutno otopelost, čim lažje in čim hitreje premostijo ali premagajo, skratka, da svojo starost čim lepše preživijo in znajo biti veseli. Z našimi puncami vred se rada razdajam v tej smeri in pri tem najdem veliko zadoščenja. In za konec, kdaj ste najlažje dosegljivi za morebitna vprašanja in potrebe interesentov? Na nas se lahko obrnete po telefonu, na številko 721 10 21, ali pa pridete v našo pisarno v času uradnih ur: ob ponedeljkih in petkih od 9. do 12. ure in sredah od 12. do 16. ure. Gospa Grašičeva, prav lepo se vam zahvaljujem za vse vaše besede in vam želim čimveč zadovoljnih uporabnikov vaše pomoči in storitev. Ivan Kepic CModho iwf//)ti>o - šivrnijr ženskih niikieil |>n meri - popravita - izdelav» maturantskih, pomenili in večernih nhlek - šivanje |»lesnih in gledaliških kostumov Karmen Bergant s.p. Dvoržilktiva ulita 2Ah Vir pri Domžalah Tel.: 01/ 7210 580 GSM 031/658 717 18. občni zbor Pustne sekcije Striček Pustna dežela Vir od 19. januarja do 6. februarja Med tradicionalne večje pustne prireditve v Sloveniji se v zadnjih letih uvršča tudi PUSTNI KARNEVAL NA VIRU, ki vsako leto na Vir privabi več deset pustnih skupin, več sto sodelujočih ter več tisoč udeležencev. Poskrbijo za vse. Najprej za to, da prevzamejo oblast na Viru. Ključ od le-te jim bo letos 19. januarja 2008 dopoldne izročil domžalski župan Toni Dragar in z razglasitvijo PUSTNE DEŽELE VIR začnejo veljati tudi novi ZAKONI, ki so jih sprejeli na 18. Občnem zboru Pustne sekcije Striček. Ta je moral biti letos bolj zgodaj, saj je pust že na samem začetku februarja, zato je Janez Lavrič, predsednik Pustne sekcije, bolj poznan kot IČO, letošnji občni zbor sklical že kmalu po novem letu. Člani so se v polnem številu udeležili občnega zbora in imeli kaj videti ter slišati. Občnega zbora se je namreč udeležila večina županov območja, s katerega na virski karneval prihaja največ obiskovalcev, in sicer: domžalski, Toni Dragar, mengeški, Franc Jerič, kamniški Anton Smolnikar, in moravški, Martin Rebolj, ki je s seboj pripeljal tudi soprogo. Vsi po vrsti so pohvalili delo pustne sekcije, poudarili pomen Virskega karnevala za promocijo vseh občin ter obljubili svojo pomoč. Občni zbor je tradicionalno odlično vodil znani HIT-ovec Pečo, ki je po predsednikovi predstavitvi realizacije programa v letu 2007, dal besedo tudi številnim gostom, med katerimi je bil Aleš Tekavc, podpredsednik Sveta KS Toma Brejca Vir, poslanka Alenka Jeraj, ki je doslej predstavljala pustno društvo z Iga, potem pa smo lahko prisluhnili tudi vsem drugim sodelujočim iz vseh koncev in krajev Slovenije, ki so tudi letos obljubili, da pridejo ter s svojimi pustnimi skupinami popestrijo PUSTNO NEDELJO na Viru, ki se začne 2. februarja, točno ob 14. uri in 18 sekund - kot navadno s STRIČKOM, ki mu bodo sledile vse ostale velike in majhne maškare. Čeprav je karneval največji projekt Pustne sekcije, ne pozabijo tudi na druge aktivnosti, med katerimi je tudi tradicionalni piknik, v letu 2007 pa so posebno skrb namenili celostni podobi društva, saj so vsi člani dobili nove »jakne«, še posebej pa so se lahko pohvalili novi ministri, ki so dobili nove obleke. Soglasno so tudi letos izvolili Janeza Lavriča za predsednika Pustne sekcije Vir, ki mu bo v največjo pomoč Jure Sušnik, podpredsednik in papirolog; Franci Pančur bo minister za finance, Marjan Prelovšek nadminister za maske in karneval, Stane Srša minister za domače in okoliške maske, za tuje bo poskrbel Robi Pajer, za predšolske in šolske pa Nejc Kasagič; ministra za vstopnino bosta Drago Stražar in Matjaž Hribar, Bojan Prašnikar bo minister za sceno in operativne zadeve, Peter Gostič bo poskrbel za obrambo, Franci Lajovic bo skrbel za »piar« in internet, minister za propagando bo Stane Cencelj, edino dekle, Erika Lavrič, pa bo poskrbela za javno upravo. Med pogledi na lansko leto ter predstavitvijo letošnjega bogatega programa smo prisluhnili znanemu humoristu Kondiju Pižornu, ki je kot deklica protestiral, ker imajo v virski vladi le eno dekle, kot gasilec predstavil pomen požarne obrambe na karnevalu in kot duhovnik blagoslovil vse dejavnosti v okviru Pustne sekcije Striček. 18. Občni zbor se je zaključil s povabilom novega (starega) predsednika in virske Vlade vsem članom in članicam, da pomagajo, da bo PUSTNI KARNEVAL VIR 2008 uspel ter s prijetnim druženjem, ki se bo nadaljevalo vse pustne dni v Pustni deželi Vir. Pustna sekcija uspešno nadaljuje tradicijo že skoraj znamenitega karnevala na Viru, kamor vabijo tudi vse bralce Slamnika. Vera Vojska Razstava v Menačnikovi domačiji Začetki glasbenega izobraževanja v Domžalah in okolici Domžale z okolico imajo dolgoletno in nadvse pestro zgodovino glasbenega izobraževanja. V njenem okviru ima izjemno mesto tudi vloga in pomen sprva neformalnega, a nadvse dragocenega glasbenega delovanja in izobraževanja, ki ga je izvajal domačin - glasbi predani in entuzijastični glasbenik samouk Tone Semeja. V soboto, 12. januarja, je bila v Me-načnikovi domačiji odprta zanimiva razstava, ki je bila pravzaprav posvečena in osredotočena na njegovo delovanje in poučevanje. Pobudo za razstavo je dala njegova učenka Francka Matičič, ki je hranila eno od fotografij harmonikarskega orkestra. Kasneje pa so pri zbiranju gradiva sodelovali še Stane Vavpetič, Leon Štiftar, Janez Juvan in Edi Semeja. Tako si na razstavi lahko ogledamo številno fotografsko gradivo, ki prikazuje različne glasbene skupine in zasedbe, ki so nastale pod mentorstvom g. Toneta Semeje. Povečane in skenirane fotografije (z ličnimi ročno izdelanimi okvirji g. Juvana) bodo odslej tako zbrane ohranjene v bogati stalni zbirki Menačnikove domačije. Prve glasbene skupine pod vodstvom g. Semeje so nastale že pred drugo svetovno vojno, mnoge pa so delovale tudi po vojni in med drugim veliko nastopale v širšem prostoru Osrednje Slovenije. Najbolj zanimivo pa je pričevanje o nastopu skupine na mladinski delovni akciji po vojni. Na otvoritvi, kjer so se zbrali številni pomembni glasbeniki z Domžalskega, je delo in pomen Toneta Semeje predstavil g. Stane Vavpetič, ki je poudaril, da je bil g. Semeja samouk, a velik strokovnjak. Obvladal je igranje in poučevanje številnih instrumentov, rad pa je mlade glasbenike organiziral tudi za skupinsko igranje. Pri tem imajo še posebno mesto harmonikarski orkestri pod njegovim vodstvom. Neverjetno dobro je znal motivirati svoje učence, ki jih je sprva poučeval v eni od sob bivše Sladkanove gostilne, kar bi lahko imeli za prve zametke kasnejšega organiziranega glasbenega izobraževanja v Domžalah in okolici. Njegovo delo je bilo še posebej pomembno do leta 1950, ko je bila ustanovljena Glasbena šola Domžale, in ko se je začelo organizirano delovanje na tem področju. Tone Semeja je bil priljubljen in poznan daleč naokoli. S kolesom je v želji, da prenese znanje na mlajše, prekrižaril mnoge kraje - od Moravč, Lukovice, pa do Mengša in vse do Kamnika, in seveda zlasti Domžal z bližnjimi kraji. Mnogi njegovi učenci, ki so se zbrali na otvoritvi, so mu še danes izjemno hvaležni za vse, kar jim je dal v želji po ljubezni do glasbe. Z razstavo je bilo opravljeno pomembno delo pri oživitvi njegove pomembne vloge v zgodovini glasbenega poučevanja v Domžalah in ponovno obujen in dokumentiran njegov lik in delo, ki sta bila doslej morda tudi delno zanemarjena in pozabljena. Na razstavi z zanimivimi slikami s prizori iz glasbenega življenja in tudi drugimi sodeluje tudi slikarka Ne-venka Semeja, v kulturnem programu pa je sodeloval ansambel Alpski kvintet. Razstava bo odprta do 26. januarja. Cveta Zalokar Oražem Dobrodelna akcija Otrok podari otroku v Vrtcu Urša Leto je zopet na okoli in pred nami je bil mesec december. To je mesec veselja, radosti in tudi obdarovanja, vendar ne za vse otroke. Zato je v Vrtcu Urša od 1. do 17. decembra 2007 potekala, že drugo leto zapored, dobrodelna akcija z naslovom OTROK PODARI OTROKU. Novembra smo s pedagoginjo Meli-to Lisjak Koderman oblikovali kriterije, po katerih smo izbrali otroke, ki bodo deležni pomoči z naslova dobrodelne akcije. Kot predsednik Sveta staršev sem vsem predstavnikom skupin poslal uradni dopis, v katerem sem jih seznanil z namenom in potekom dobrodelne akcije, ter jih zaprosil za maksimalno angažiranost pri izvedbi dobrodelne akcije OTROK PODARI OTROKU. Akcijo in zbrana sredstva smo namenili otrokom iz našega vrtca, ki so zaradi spleta takšnih ali drugačnih nesrečnih okoliščin prikrajšani za vse radosti in veselje v decembrskih dneh. Za te otroke je vsako leto zelo težko, zato smo jim skušali vsaj malo polepšati praznične božične dni, jim omogočiti vsaj delček stvari, ki si jih sicer ne morejo privoščiti, v želji, da vsaj za kratek čas poskušajo pozabiti razmere, ki so jih doletele. Tem otrokom smo želeli preko akcije pokazati, da niso sami in da jim ostali otroci, njihovi starši in celoten kolektiv vrtca stoji ob strani. Pomembno pri akciji je bilo to, da so starši skupaj z otrokom dali denarni prispevek in da otroku povejo, da namesto, da si kupi kakšno igračko ali pa kakšen priboljšek, ta denar podari otroku, ki te možnosti sploh nima. Prav tako je bil tudi način pobiranja dobrodelnih prispevkov izveden tako, da so se akcije udeležili tisti, ki so to želeli. Ob tej priložnosti bi rad še povedal, da so bile v Vrtcu Urša, od septembra 2007 pa do decembra 2007, izpeljane kar tri dobrodelne akcije. Od tega je vodstvo vrtca organiziralo in izpeljalo eno, Svet staršev pa dve. In kar je najbolj pomembno, vse tri dobrodelne akcijo so bile izpeljane in zaključene zelo uspešno. Za konec bi se v imenu otrok, ki so prejeli zbrana sredstva v dobrodelni akciji OTROK PODARI OTROKU, v imenu Sveta staršev Vrtca Urša in tudi v svojem imenu, zahvalil vsem otrokom in njihovim staršem, ki so sodelovali s svojimi prispevki, saj s tem niso polepšali praznikov samo sebi, ampak tudi tistim otrokom, katerim so sredstva namenili. Tomaž Hren Predsednik Sveta staršev Vrtca Urša M tHMBfatttšci o tno tut V Zbor ■ >omžzulf Povabilo Domžalski komorni zbor vabi glasove tenor in bas, da se nam pridružijo. Če vas zanima širok zborovski repertoar vseh slogovnih obdobij ter sodelovanje z orkestri, če bi radi razvili ali pa že obvladate petje po notah in osnove pevske tehnike - potem je to vabilo kot nalašč za vas. Vadimo vsak torek od 20:00 do 22:00 v 2. nadstropju Glasbene šole Domžale (Kulturni dom Franca Bernika). Dodatne informacije dobite na enem od naslovov na www.dkz.si. Mirjam Kepic je šla skozi okno prvega nadstropja! Od Hitove izmene se je prav na njen 2. rojstni dan poslovila urednica in voditeljica Mirjam Kepic. Njen stolček in mikrofon je ob pomoči simpatične črnolaske Dijane Galič, ki je postala prvi ženski glas Izmene, prevzel mladi in perspektivni voditelj Gregor Trebušak. S sodelavci je Mirjam pripravil tudi posebno presenečenje. Domžalski gasilci so točno opoldne postavili lestev do okna studia v prvem nadstopju in ugrabili Mirjam, ki je morala v visokih petah, sicer dobro privezana in varovana, ven skozi okno. Strah sta ji s petjem pomagali premagovati Špela in Tejči iz Atomik Harmonik, ki sta ji v slovo v živo zapeli Brizgalna brizga. Mirjam je črn kombi odpeljal na razvajanje v Harmonijo v Mengeš, kjer so ji pripravili savno, masažo in vse, kar sodi k pravemu razvajanju. Ampak Mirjam ne bi bila prava Hitovka, če ne bi takoj po sean-si nepričakovano pritekla nazaj na radio in priredila zabave za vse kolege. Novi voditelj Gregor Trebušak je krst prestal odlično. »Če bodo vsi ostali dnevi pol toliko zanimivi in aktivni, potem verjamem, da bodo poslušalci radi ostali v naši družbi.« P. R. Tim pred stavbo Evropske komisije Nagrada za posnet film Izlet v praznični Bruselj V začetku decembra sva se dva predstavnika Osnovne šole Rodica udeležila Mednarodne konference o prihodnosti Evrope v Bruslju, na kateri se je govorilo o problemih migracije, izobraževanja in globalizacije. Tridnevni izlet je bil nagrada za posnet film z naslovom Moje sporočilo Evropi, potovala pa sva učenec Tim Černe in mentorica Irena Lapanje. To je bila tudi dobra priložnost za spoznavanje evropske prestolnice. Ogledala sva si znameniti belgijski Atomium, glavni bruseljski trg, jaslice v naravni velikosti ter poskusila belgijske vaflje in odlično belgijsko čokolado. Tim Černe Izlet v neznano V soboto, 14. decembra 2007, smo člani planinskega krožka OŠ Preserje pri Radomljah skupaj z ostalimi člani Mladinskega odseka Planinskega društva Domžale odšli na izlet v neznano. Zbrali smo se pred šolo in se z avtobusom odpeljali cilju naproti. Med potjo nam je vodnik Luka že malo namignil, kam gremo. Kmalu smo prispeli v okolico Idrije. Ogledali smo si Divje jezero in najkrajšo reko v Sloveniji. O jezeru smo izvedeli veliko zanimivosti. Po ogledu smo se peš napotili do neznane lokacije in do presenečenja, ki nas je čakalo. Po dolgi hoji smo prispeli do Idrije in Anto-nijevega rova. Vstopili smo v stavbo in si ogledali rov. Vodič nam je povedal veliko zanimivega o rovu. Na koncu ogleda smo dobili še darila. Bilo je zelo lepo. Špela in Romana Osolin OŠ Preserje pri Radomljah \ ! M OŠ Preserje pri Radomljah Spoštovani starši! Vpis za prvošolčke bo 11. in 12. februarja, od 8. do 18. ure, v prostorih šolske pedagoginje, gospe Metke Čižmek. Prijazno vabljeni! Vas pričakujemo! OŠ Rodica Spoštovani starši! Vpis prvošolcev na OŠ Rodica bo potekal v tednu od 11. do 15. februarja 2008, in sicer: - dopoldne od 8.00 do 12.00 ure (od ponedeljka do petka), - popoldne od 15.00 do 18.00 ure (torek, sreda, četrtek). Starši otrok s stalnim prebivališčem v našem šolskem okolišu boste prejeli pisno vabilo, za dodatne informacije pa nas lahko pokličete na šolski telefon 721-95-30. Učenci OŠ Roje so bili zopet uspešni na 5. državnih MATP igrah V soboto, 17. novembra 2007, so se trije učenci z OŠ Roje udeležili 5. državnih MATP iger v Vipavi, ki jih je organiziral Center Janka Pre-mrla-Vojka. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve kategoriji - mlajše in starejše. 5 aktivnosti je zajemalo naslednja področja: gibljivost, udarjanje, ročnost, brcanje in vožnja z vozički. Gašper je hodil, se plazil, lazil po raznih podlagah, čez ravnotežno desko, skozi tunel; zbijal je žoge s stožcev in udarjal viseče žoge/balone in gong, potiskal in metal je žogo na koš, brcal je žogo v gol, se vozil z vozičkom in reševal številne druge naloge. Špela in Dino sta se vozila preko in skozi ovire ter upoštevala oznake (levo, desno, stop, na zvočni signal Naslednja številka Slamnika izide 7. februarja, rok za oddajo materialov je torek, 29. januarja 2008. naprej); igrala sta celo namizni tenis oz. udarjala žogice preko pravokotno zložene namiznoteniške mize, podirala keglje, potiskala pak do gola in vozila slalom. Organizatorji, tudi člani Družinskega gledališča Kolenc, ki so povezovali program kot gusarji, so bili dobro razpoloženi; s smehom, energijo in dobro voljo so motivirali sodelujoče za izvajanje vaj. Naši učenci so z veseljem sodelovali pri igrah, saj so bili ves čas dobre volje in so smeje izvajali naloge na vseh postajah. Razveselili so se tudi po-deljevalke medalj, Anike Horvat, Damjane Golavšek, Valteija Bonče in Kristjana Korena. V zabavnem delu programa smo prejeli zaklad, lutke-gusarje in priznanja za udeležbo, ker smo zelo dobro plesali, pozirali in »migali«. Letos je Specialni olimpijski Healthy Athletes Program (HAP), ki je bil ustanovljen za izboljšanje športnikovega zdravja in fizične pripravljenosti leta 2004, prvič izvedel programe: Special smiles, Healthy Hearing in Fun Fitnes. Namen programa je izboljšati obstoječe zdravstveno stanje posameznikov, svetovati lokalnim zdravstvenim delavcem glede na dobljene rezultate pregledov, izšolati strokovnjake, ki bi lahko tudi na lokalni ravni pomagali ustanovam, in razširiti znanje o ljudeh s posebnimi potrebami ter zbirati, analizirati in posredovati podatke o zdravstvenem stanju posameznikov. Tako so bili vsi tekmovalci tudi pregledani. Učitelji se zavedamo, da se učenci ob omenjenih aktivnostih zelo zabavajo, kljub težki gibalni ovira-nosti, zato podobne aktivnosti vse pogosteje vključujemo pri gibalno-športni vzgoji. Učenci vedno vadijo - trenirajo pred tekmovanjem, kot njihovi vrstniki, ki trenirajo npr. nogomet, in se na samem tekmovanju trudijo za dobro izvedbo. U. G. OSNOVNA SOLA VENCLJA PERKA DOMŽALE Domžale, Ljubljanska 58a tel: 01/729-83-00 e-mail:os.vp-domzale@guest.arnes.si DRAGI STARŠI IN OTROCI, VLJUDNO VABLJENI NA VPIS OTROK V 1. RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 2008/09. Za otroke, rojene v letu 2002, bo vpis v projekcijski dvorani šole v: • ponedeljek, 4. 2. 2008, od 8 h do 12 h in od 15 h do 19 h; • torek, 5. 2. 2008, od 8 h do 13 h. Otroka pripeljite s seboj, radi bi ga spoznali! Starši ste po zakonu dolžni vpisati otroka v svojem šolskem okolišu. ŠOLSKI OKOLIŠ: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Brezova ulica, Cankarjeva ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Kajuhova ulica, Karlovškova ulica, Kasalova cesta, Kersnikova cesta, Kolodvorska cesta, Kosovelova ulica, Krakovska cesta, Krožna ulica, Ljubljanska cesta do številke 72, 72a, številke 74, 76, 76a, 78, 80, 80a ter od št. 82, do vključno številke 95, Mačkovci, Masljeva cesta, Masarykova ulica 1-4, 8, 9, 11-17, 24-26, Na Zavrteh, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Poljska pot, Pot na Pridav-ko, Prečna ulica, Prešernova cesta, Radio cesta, Roška ulica, Rav-nikarjeva ulica, Savska cesta, Slomškova ulica, Stobovska cesta, Stranska ulica, Študljanska cesta, Tabor, Taborska cesta, Trubarjeva ulica, Trzinska ulica, Ulica Antona Skoka, Ulica Simona Jenka, Ulica Urha Stenovca, Usnjarska ulica, Varškova ulica, Vodnikova ulica, Vodovodna cesta, Železniška cesta, Depala vas. Za starše in za otroke pripravljamo INFORMATIVNO SREČANJE v mesecu januarju 2008. Vabljeni! Osnovna šola Dob Šolska ulica 7 1233 Dob tel: (01) 7241-332 fax: (01) 7241-332 URL: www2.arnes.si/~osljdo2s/index.htm e-pošta: osljdo2s@guest.arnes.si VPIS V 1. RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 2008/2009 Starše obveščamo, da bo vpis v prvi razred OŠ Dob in PŠ Krtina potekal v mesecu februarju za šolsko leto 2008/2009. V skladu Zakonom o OŠ morate starši obvezno vpisati otroke, ki bodo v v koledarskem letu 2008, v katerem bodo začeli obiskovati OŠ, dopolnili 6 let (rojeni leta 2002). Starši ste po zakonu obvezani vpisati otroka v svojem matičnem šolskem okolišu - na matični šoli OŠ Dob. V primeru, da starši želite otroka vpisati na drugo^ šolo (v drugem šolskem okolišu), a otrok spada v šolski okoliš OŠ Dob: • obvezno vpišete otroka pri nas; • na izbrano šolo naslovite pisno vlogo, v kateri navedite razloge za prešolanje. Enak postopek velja za starše, ki želite prepisati otroka v našo šolo in ne živite v našem šolskem okolišu. Pri nas oddate pisno vlogo najkasneje do 1. marca 2008. O soglasju k prepisu se medsebojno dogovorita matična šola in šola, kamor želite vpisati otroka. Vpis bo potekal v OŠ Dob, Šolska ulica 7, v pisarni svetovalne službe v: • petek, 1. februarja 2008, od 8. do 14. ure in • ponedeljek, 4. februarja 2008, od 10. do 16. ure. Prosimo vas, da s seboj na vpogled prinesete otrokov osebni dokument ali rojstni list. Prosimo vas, da hkrati razmislite, če bo vaš otrok potreboval jutranje varstvo ali varstvo po pouku, saj moramo glede števila oddelkov pridobiti odobritev Ministrstva za šolstvo. Želimo, da ob tej priložnosti otrok doživi prijeten stik s šolo, zato ga pripeljite s seboj. Vodstvo šole OŠ Dragomelj Dragomelj 180, 1230 Domžale Dragi starši in otroci, vljudno vas vabimo k vpisu otroka v prvi razred za šolsko leto 2008/09. Vpisujemo otroke rojene v letu 2002. Vpis bo potekal v prostoru svetovalne službe OŠ Dragomelj, v torek, 5. februarja in sredo 6. februarja, med 8. in 12. uro ter med 15. in 18. uro. Veselimo se srečanja z vami in vašim otrokom. Osnovna šola Domžale Bistriška 19 tel.: (01) 7219-580 1230 Domžale faks: (01) 7211-842 URL: www2.arnes.si/~osljdom4s/OS_Dom e-mail: os-domzale@guest.arnes.si DRAGI STARŠI IN OTROCI, VLJUDNO VABLJENI NA VPIS OTROK V 1. RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 2008/09. Za otroke, rojene v letu 2002, bo vpis potekal: • v ponedeljek, 4. 2. 2008, od 8h do 12h in od 15h do 18h, • v torek, 5. 2. 2008, od 8h do 12h in od 8 h do 13 h. Vpis bo potekal v prostorih centralne in podružnične šole. Otroka pripeljite s seboj, radi bi ga spoznali! S seboj prinesite tudi svoj identifikacijski dokument. Starši ste po zakonu dolžni vpisati otroka v svojem šolskem okolišu. ■ UREDNIŠTVO stran 16 pisma bralcev Odmev na »Janša je izgubil stik z realnostjo« Spoštovana ga. Cveta Zalokar Oražem! Vaš prispevek z naslovom »Janša je izgubil stik z realnostjo« me je v bistvu razveselil, saj je nesporen dokaz, da ima pri nas realnost lahko več obrazov. Pozorno sem namreč spremljal držav-nozborsko sejo, na kateri smo odločali o zaupnici vladi. In sem videl (in slišal) to sejo v bistveno drugačni luči realnosti, kot Vi. Čisto razločno sem slišal razlago g. Cukja-tija, predsednika DZ RS, ko je pojasnjeval »pravila igre« izrednih sej DZ RS, med katerimi je tudi skupno dogovorjeno določilo Poslovnika Državnega zbora RS, ki nesporno določa, koliko časa ima kdo na voljo, in za kaj. To bi tudi Vi preprosto morali vedeti. A TV kamere pač naredijo svoje, kaj ne?!? Nehigienično je, da javnost patetično in v maniri žrtve zavajate, ko prizadevanja predsednika DZ postavljate v samo Vam všečen povedni okvir, ki z resnico nima čisto nič skupnega. Milo rečeno - zlobno! Nadalje v Vam lastni maniri opravite tudi z odhodi novinarjev iz hiše RTV Slovenije. Ali ste prepričani, da samo Vi, edini v tej državi, resnično veste, zakaj novinarji odhajajo iz RTV-ja? Niste, niste, vem, da niste. In vem, da tudi Vi to veste. Naj Vam povem, da večina novinarjev odhaja iz RTV-ja zaradi manjših plač od tistih, ki jim jih lahko ponudijo »komer-cialke«. RTV Slovenija, je namreč t.i. Javni zavod, in kot tak pod pritiskom zakonodaje, ki jo enostavno mora spoštovati (»komercial-ke« zakonodaje pač ne spoštujejo!), in ta zakonodaja določa tudi višino plač novinarjev. Na »komercialkah« si z lahkoto privoščijo »snubljenje« posameznih novinarjev, ko jim ponujajo višje plače. Pa še nečesa se zelo dobro zavedate, pa tega ne želite povedati bralkam in bralcem: če samo pogledate informativne oddaje največjih »komercialk«, kaj hitro ugotovite, da so v večini prispevki v njih ena sama, z izrazitim negativizmom nabita kritika vsega, kar ta, obstoječa Vlada RS, naredi. Zakaj že? To so dejstva, pred katerimi si ne gre zatiskati oči. Hipotetičen sklep: morebiti pa odgovorni na »komercialkah« namenoma »speljuje-jo« novinarje iz »nacionalke« v svoje vrste, s ponudbo višjih plač, da bi osiromašili novinarske vrste »nacionalke« na eni strani, na drugi pa z denarjem »pridobljene« novinarje vpeli v način poročanja, ki je tem »komercialkam« naročen, in je daleč od realnosti. Poudarjam, čista hipoteza. Tudi, ko omenjate problem inflacije, namerno zamolčite dejstvo, da se z njo spopadajo vse države, članice EU-ja, le da te države niso začele izkaz stopnje inflacije na 2,5%-ih, kolikor je stopnja inflacije znašala pri nas ob vstopu v evro-monetar-ni sistem, temveč na 0%-ni stopnji. Če bi bili sposobni »zagrabiti bika za roge« tudi s pravkar zapisanega gledišča, bi ugotovili, da v Sloveniji nismo, kar zadeva inflacijo, popolnoma nič na slabšem, kot, v veliko bolj razviti Nemčiji, kjer se je le-ta zaustavila na 3,1%-ih (pri nas 5,3%). Navedeno pa seveda ne pomeni, da se ne zavedam hudega problema inflacije. Zanimivost: v svojem članku niste zapisali niti besedice o do zdaj najnižji stopnji brezposelnosti, o najvišji stopnji gospodarske rasti, o najnižji stopnji proračunskega primankljaja, pa o vstopu v t.i. »schengensko območje«, ko so se dokončno zrušile meje, ki so komunistični svet blokirale od ostalega, razvitega sveta vrsto let. Niti besedice! Je pa res, da Vi niste izgubili stika z realnostjo. Vnovič ste se sprehodili iz ene v drugo stranko. Kot dokaz Vaše neomajne vpetosti v realnost, ki je pogodu izključno in samo Vam. Daleč od vseh vrednot. Zares. (poudaril avtor) Robert Hrovat, poslanec DZ RS Javni poziv g. Janezu Stibriču V predzadnji številki občinskega glasila Slamnik je bil med pismi bralcev objavljen članek z naslovom »So stadionske tribune bolj pomembne kot vrtci«, pod njim pa podpisana avtorica Anita Abraham. Ker je bila v pismu cela vrsta laži, netočnosti, napačnih podatkov in tudi žalitev ter podtikanj o neprimernem financiranju NK Domžale v času mojega županovanja, sva oba z možem napisala odgovor. Obenem pa smo zaradi želje po zaščititi dobrega imena in zaradi blatenja najinega delovanja skupaj s pravniki začeli z ugotavljanjem identitete avtorice. Ugotovili smo, da oseba s tem imenom in priimkom najbrž v Domžalah ne obstaja. Pojasnjeno pa Nagrajuje Honda Ambrož Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli knjižna darila Študentske založbe Litera: Ivanka Pavovec, Pot na žago 8, Ihan, 1230 Domžale; Mitja Topolovec, Mokrice 10, 1360 Vrhnika; Vera Mejač, Pot v Rudnik 15, 1241 Kamnik; Zvonka Slapar, Rafolče 31, 1225 Lukovica; Helena Ferlan, Pšata 69, 1262 Dol pri Ljubljani; Janez Kepec, Prešernova 1, 1233 Dob; Miha Dimc, Depala vas 35, 1230 Domžale; Mitja Suvorov, Gregorčičeva 19, 1235 Radomlje; Mitja Mihelčič, Mlaka 40 b, 1218 Komenda in Petra Urankar, Maklenovec 3, 1225 Lukovica. Čestitamo! Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila Honda Ambrož, in sicer: 1. nagrada: brezplačni vikend najem vozil HONDA CIVIC, 2. nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol TXT, 3. nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol GRX, 4. nagrada: preventivni pregled vozila z meritvami. Pravilne rešitve pričakujemo do 28. januarja na naslov Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2, 1230 Domžale. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče! nama je bilo, da je omenjeno pismo prišlo na elektronski naslov urednice Slamnika iz računalnika in elektronskega naslova občinskega svetnika in člana uredništva, g. Janeza Stibriča. G. Stibrič kljub večkratnim pozivom ni želel razkriti identitete avtorja/avtorice članka. To pa pomeni skrivanje in zavajanje javnosti. Zato ga pred sprožitvijo nadaljnjih postopkov javno pozivam, da, v kolikor je mož časti in poguma, to stori, saj z možem Stanetom Oražmom pričakujeva od avtorja/avtorice javno opravičilo za izrečene obtožbe in žalitve. V nasprotnem primeru bova pač začela postopke preko sodišča. Cveta Zalokar-Oražem, bivša županja Odgovor na prispevek z naslovom »Pozdravljeni Violeta Vodlan«, avtorja Petra Verbiča Kljub temu, da sem se v preteklosti odločil, da na takšna pisma oziroma prispevke ne bom odgovarjal, pa vaše zaradi zavajanj zahteva jasen in korekten dogovor. Objavljena Zahvala je prizadela tudi marsikoga v Občinski upravi, ki si že leta trudi za ureditev prometa na Šolski ulici. Z večanjem števila osebnih vozil in količine prometa na cesti je postala prometna ureditev na Šolski ulici neprimerna in tudi nevarna. V drugih naseljih krajevnih skupnosti smo problem podobnih ulic reševali skupaj s krajani in z njihovimi soglasji zagotovili varnost v prometu, s širitvijo številnih ulic pa tudi pretočnosti prometa. Na Šolski ulici pa žal tega sodelovanja ni, zato smo se na Občini Domžale odločili za skrajni korak pri pridobitvi zemljišča z razlastitvijo. Toni Dragar, župan Občine Domžale Kdo je koga podkupil? V zvezi z gradnjo dveh stanovanjskih hiš v Sr. Jaršah na Golčajski ulici bi rada napisala nekaj, kar mi že dolgo leži na duši in s tem morda koga opozorila na pravočasno ukrepanje v podobnem primeru. Nasproti naše hiše je bila dolga in ozka parcela - travnik s kozolcem, ki je bila prodana kot gradbena parcela. S strani investitorja nam je bilo ustno zagotovljeno, da bo na tej parceli zgradil dve enodružinski hiši in podpisali smo, da lahko objekt stoji manj kot 4 m od meje. UPRAVNA ENOTA DOMŽALE - ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR nam je poslal gradbeno dovoljenje za oba objekta, in sicer za dve enodružinski hiši z dvema stanovanjema. Spomladi 2006 so začeli graditi, najprej objekt A in nato objekt B. Gradbena dela so potekala v redu, proti plačilu smo jim dali tudi vodo in elektriko. V septembru 2006 so okrog hiš že začeli hoditi kupci in od njih smo izvedeli, da se v vsakem objektu gradi ŠEST, skupaj torej DVANAJST stanovanj; prodaja se je že vršila preko interneta. 13. septembra 2006 smo zato takoj dali prijavo na INŠPEKTORAT DOMŽALE, skupaj z gradbenima dovoljenjema in z izpisom tega, kar se je prodajalo na internetu. Inšpektorat ni ukrepal, ni se odzval, čeprav se je vseskozi gradilo tudi brez table z obveznimi podatki, ki morajo biti na vsakem gradbišču. Pogovarjali smo se tudi z investitorjem in z nadzornim in oba sta nam v oči lagala, da v kleti zagotovo ne bo stanovanj oz. bodo za lastne potrebe investitorja. V gradbenem dovoljenju poleg drugih laži piše tudi to, da bo na parcelah urejeno obračališče za komunalna vozila, da bodo zelene površine obsegale 45,06 % gradbene parcele itd. Ker smo za to goljufijo izvedeli prepozno, nismo šli v tožbo oz. nismo dali prijave na višjo inštanco, ker tako ali tako ne bi dosegli nič. Da pa je ironija še večja, so novi stanovalci, in morda tudi drugi, prepričani, da smo mi sprejeli podkupnino za to, da smo dovolili graditi tako blizu (dejansko je zgrajeno še bližje, kot smo mi dovolili) in tako velika objekta na tako majhni parceli. Dobili nismo niti centa, sploh pa na take karte ne bi igrali. Hiši sta zgrajeni, vseljeni, skoraj brez zelenih površin, z oteženim dovozom, ki bi se po načrtih moral vršiti le z ene strani, bojimo se zime z veliko snega, ker je tudi pluženje onemogočeno. Bili smo zares naivni, verjeli smo v poštenost ljudi in bili razočarani. Toliko v vednost in bodite pozorni, kadar boste imeli opravek s podkupljivo UPRAVNO ENOTO in INŠPEKTORATOM v DOMŽALAH. Borite se za svoje pravice. Pavla Ručigaj Za novo leto Ob novem letu si običajno zaželimo obilo uspehov, zdravja, sreče in še česa. Nisem pa še slišal želja po čistejšem in zdravem okolju, ohranjeni naravi in bolj sproščenem življenju v prihajajočem letu. In vendar so to ključni pogoji za zdravje, srečo in uspehe, le da se tega premalo zavedamo in za to tudi premalo storimo. Včasih so dovolj že drobna dejanja ljudi, ki na sprehod ob Kamniški Bistrici vzamejo vrečko in pobirajo malomarno odvržene odpadke. Opravljajo delo, ki ni njihova dolžnost in za katero ne pričakujejo nagrade. S svojim ravnanjem bi bili lahko za zgled tistim brezvestnežem, ki onesnažujejo naravo in brezbrižnežem, ki jih odvrženi odpadki ne motijo. Zaslužili bi mesto med bolj ali manj zaslužnimi občinskimi nagrajenci z vsaj skromnim ekološkim priznanjem. Četudi svojega dela ne opravljajo zaradi pohval in priznanj, temveč preprosto iz ekološke zavesti. Za DVO Domžale Kamnik Jože Nemec AMBROŽ HONDA CIVIC, BREZPLAČNI SERVISI S LET ALI 100.000 PREVOŽENIH KILOMETROV! AYHP: GHita niHTJtff LITE (Arum PPEPB-is In CUDDLTLI OBUChA IT4LI-JANSKA M-Piltl SMDC4RKA RAi NEK DANJI iKERL «U?« (PETE»! PESNICA ■ UDMJC [HE IX WET-KAW [ft o 0) ra ra (A CD CD N 1 ra C ra C ra >o ra u u o u o ra u CD N C 0) C 0) E C 0) E 3 i_ (U E ö o t 0) u u 1 o E E i E i £ o 1 >(/) U C 3 i_ 3 i_ 1 3 i_ 1 1 u i u u z + + 1 U 1 "O O < < m m m CL (/) O O CL CL Z CL 46 43,16 18 15,12 11 9 11 9,52 4 3,28 4 3,28 4 * črka d pomeni znižano ceno družinske članarine. »Novoletna zaobljuba« ali kako spremeniti življenje V prepričanju, da bodo postale navada, smo si z neštetimi zaobljubami nameravali spremeniti življenje na novega leta dan. Spremembe — redno bomo telovadili, pridno hujšali, zgodaj bomo vstajali, zmanjšali bomo količino dnevno popite kave, do vseh bomo prijazni, našli bomo čas za druge, dovolj se bomo posvečali sebi ... vse to in še kaj naj bi se dotaknilo našega življenja po praznikih in ga v neki meri spremenilo na bolje. Nikoli pa se ne vprašamo, če smo sploh pripravljeni kaj spremeniti, saj nimamo dovolj volje in do cilja sploh ne bomo prišli do naslednjega novega leta. Čarobne formule ni in ne obstaja, če tega sami nočemo. Morda bi za začetek naredili eno samo spremembo in bo že ta dovolj pozitivna, da bomo lahko uspešno nadaljevali. Dobro torej premislimo, kaj nas v našem življenju najbolj moti in pri tem ne mislimo na možne ovire in ne od-reagirajmo takoj negativno. Kar nekaj časa bomo potrebovali, da se bomo na spremembe v svojem življenju navadili, takrat pa bomo dojeli bistvo, da so bile spremembe še kako potrebne. Ne smemo pozabiti, da nam navadno vedno kdo stoji ob strani in nas spodbuja na poti proti cilju. Na tej poti smo izpostavljeni usodnemu predčasnemu prenehanju, premalo vztrajnosti nas lahko močno ovira, občutimo nemoč in žalost in ostajamo prepričani, da ta sprememba pač ni za nas. Če ne bomo popustili pod lastnim pritiskom negativnih misli, bomo stvar zlahka obvladali in uspešno krmarili k novim življenjskim navadam. Motivacija je najpomembnejši dejavnik in pa seveda realno izveden načrt, kjer vidimo le pot naprej. Novo uresničeni cilji nas bomo naredili zadovoljnejše in nas napolnili z neko novo energijo in večjo samozavestjo. Novo leto pa ni le nov začetek in priložnost, da naredimo nekaj le zase osebno, ampak tudi enkratna priložnost, da oprostimo nekaterim zamere, ki so nabrale preko preteklega leta z mislijo, da ga vendar ne moremo in ne smemo še bolj negativizirati, ker vsak posameznik v naši družbi nosi breme svoje krivde in je že ta dovolj velika, da ga vendar ne moremo obsojati še mi. Morda bi postali do sočloveka bolj prijazni in ne videli na njem samo negativnih stvari. Morda bi se manj ukvarjali z nacionalnim športom - opravljanjem in vlačenjem po zobeh soljudi. Pomislimo vendar, da smo tudi sami polni napak. Potrudimo se torej toliko, da bomo znali gledati bolj v prihodnost in manj v preteklost in ne skušali nadoknaditi zamujenega in nestorjenega, ampak se trudili za naprej, da bomo naredili več in bolj pozitivno. Predvsem pa nehajmo lagati sami sebi, da imamo premalo časa in da je dan prekratek, saj se s pravilnim načrtovanjem, najde tudi kaj časa, ko se posvetimo sami sebi in ljudem, ki jih imamo radi. Pomislimo, svet bi bil veliko lepši, ko bi se bolj zavedali, da je življenje prekratko, da bi ga posvetili »namišljenemu« nesmislu vsakdana. Raje najdimo smisel in ne recimo več ne stvarem, ki se nam same ponujajo. Nives Grad Družinsko nasilje je del družbenega nasilja in obratno Pred desetimi leti si lahko, brez posebnega strahu in ogroženosti, hodil po manj osvetljenih ljubljanskih ulicah. Danes temu ni več tako. Tujcem se naše glavno mesto, v primerjavi z drugimi evropskimi mesti, še zdi varno, a če se s to oceno sprijaznimo, bomo v slabem kmalu dohiteli ostale. Ko govorimo o nasilju na ulicah ali cestah, se strinjamo, da je tega preveč in razmišljamo na glas, kako bi ga zmanjšali. Vendar se zatakne, ko začnemo govoriti o nasilju za štirimi stenami, v domu, ki v naših predstavah še vedno velja kot varno zavetišče pred zunanjim svetom. Tam bivata skrbna starša in ljubeči otroci, tam je idila iz pravljic. Pozabljamo, da smo ljudje živa bitja, ki reagirajo na vse dobro in slabo iz okolja, naj gre za ulico ali dom. Pozabljamo, da tisti, ki se je srečal z nasiljem doma, tega še bolj normalno sprejema na ulici. Res je, da so nasilju bolj nagnjeni moški, to potrjujejo statistike in kultura našega okolja, ki deklice uči potrpežljivosti, lepotičenja, ustrežljivosti, fante pa uveljavljanja z razkazovanjem moči in egoizma. Tega se najprej »učijo« na račun slabotnej-ših, da bi v nekem obdobju dozoreli in se postavljali le pred sebi enakimi. Vendar, veliko fantov nikoli ne preraste v odraslo fazo, ki pomeni zavedanje moči brez dokazovanja, in se še pri petdesetih obnašajo kot bi jim bilo pet let: kar hočejo doseči, dosežejo s silo, tako je pač najlažje in najhitreje. Ker jim tega nihče ni branil v otroštvu, se jim zdi nasilno uveljavljanje želja nekaj normalnega. In se tako obnašajo na ulici, v prometu, v novi družini. Ne le da jim doma ali v šoli ni nihče jasno postavil meje in vcepil čuta za odgovornost temveč je tako egoistično in nasilno vedenje postalo vodilo sodobne družbe: biti prvi za vsako ceno. Dokler je bilo nasilje v družbi nezaželeno in nesprejemljivo, se je bolj skrivalo doma, sedaj ko zunanjih varovalk ni več, se je tisto nakopičeno in prikrito nasilje sprožilo še navzven. Včasih so najbolj trpeli otroci, ženske in starejši, danes pa pred nasiljem ni varen nihče. Boljšemu stanju bo prispevalo javno soočanje s problematiko nasilja, »cenzura nasilja« v (vseh) medijih in v politiki, boljše pravno varstvo žrtev nasilja in sprememba vzgojnih vzorcev v skladu z enakopravnostjo spolov. Miomira Šegina Jezusov krst v Jordanu K Janezu Krstniku, ki ob reki Jordan pridiga in krščuje, pride tudi Jezus, da se mu pusti krstiti. O tem poročajo vsi evangelisti. Krst kot potopitev v vodo (grška beseda »baptisma« pomeni potopitev) je pri Judih in pri mnogih drugih verstvih pomenil obredno dejanje, ki prinaša očiščenje in prenovitev. Nenavadno je, da se Jezus — brezgrešni Božji Sin — da krstiti. A to je bilo po njegovih besedah predvideno v Očetovem odrešenjskem načrtu, ki ga je hotel v polnosti izvršiti. Po krstu je Jezus stopil iz vode in odprla so se mu nebesa. Videl je Božjega Duha, ki se je spuščal kakor golob in prihajal nadenj. Glas iz nebes je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.« (Mt 3,16-17) Glavni namen krsta v Jordanu je bilo prvo razodetje Boga kot Trojice: navzoč je Božji Sin, prikaže se Sveti Duh in zasliši se Očetov glas. Dogodek tudi najtesneje povezujemo z božičem, saj naznačuje isto kot učlovečenje, namreč ponižnost, izničenje, sestop navzdol k ljudem. Kmalu začno kristjani v tem dogodku prepoznavati predpo-dobo krščanskega krsta, zato so ga že v zgodnjekrščanski umetnosti (od 3. stoletja dalje) radi uprizarjali v rimskih katakombah, na sarkofagih, na stenah krstilnic in na krstnih kamnih. Za ljudi Nove zaveze ni več judovske obreze, znamenje pripadnosti Cerkvi je krst. Za vsebino krsta je pomembna izjava apostola Pavla, ki potopitev v krstno kopel primerja s smrtjo in pokopom, dvigu iz nje pa z vnovično oživitvijo, vstajenjem od mrtvih. S krstom torej ponazarjamo to, kar se je zgodilo s Kristusom in postanemo deležni njegovega neumrljivega življenja. Od 6. do 12. stoletja je v bizantinski umetnosti Jezus prikazan, kako vse do ledij ali do ramen stoji v vodi povsem nag. Janez Krstnik stoji na bregu in polaga roko nanj ali pa z vrčem ali školjko izliva nanj vodo. V srednjem veku so namreč polagoma opuščali krst s potopitvijo in namesto tega uvajali krst z oblivanjem. Na drugi strani stojijo angeli kot služabniki (diakoni), ki imajo za Jezusa pripravljeno nebeško oblačilo. Na bregu vidimo tudi pokončano vodno kačo, znamenje, da je s krstom moč zla uničena. Ponekod slikar naslika tudi sonce in luno; predstavljata ve-soljstvo, ki se klanja vladarju sveta. Sveti Duh, ki prihaja na Božjega Sina, je predstavljen s podobo goloba. V kljunu ima oljčno vejico (podobno kot v zgodbi o potopu) ali celo posodico z oljem, ki jo izliva na Jezusovo glavo. S tem pove, da je Jezus resnični Mesija (Maziljenec). Golob je s tem postal glavni simbol Svetega Duha. Mazilje-nje je sestavni del krščanskega krsta. Očetovo razglasitev »Ta je moj ljubljeni Sin« ponazarja naslikana Očetova roka, ki kaže na Sina. V roki je venec, namenjen Jezusu. Kaže na njegovo zmago in gospostvo. Navzočnost Boga nakazuje tudi snop svetlobe, ki prihaja od zgoraj. Krst so v prvih časih imenovali tudi »razsvetljenje«. Zato so tudi Jezusove ozdravitve slepih razumeli kot napoved krsta. Včasih stojijo v bližini tudi prvi Jezusovi učenci, ki so se mu takoj po krstu pridružili. Znani so prizori, na katerih Jezus ravno stopa iz vode ali kleči pred Janezom. Ta kretnja kaže na Jezusovo ponižnost in popolno predanost božji volji. Bogdan Dolenc Borut Peršolja stran 23 OBJAVE Uspešna slovensko podjetje zs proizvodnjo medicinskih pripomočkov in izdelkov stroke potrošnje Tovarna sanitetnega materiala, d. d., Vir. Šaranovičeva 35. Domžale objavlja prosti delovni mesti: 1. VZDRŽEVALEC STROJEV <ž/m| 2. VZDRŽEVALEC NAPRAV INDUSTRIJSKE ELEKTRONIKE (i/m) Od bodočih sodelavcev pričakujemo: • pod točko l.r - izobrazbo mehanika industrijskih strojev irr naprav, etfiktrümehanika ali podobne usmeritve, - enoletne delovne izkušnje na področju vzdrževanja strojev: ■ pod točko 2.: - srednjo strokovr» izobrazbo - elektronika alr podobne usmeritve, - enoletne dtüuvne ^fcuSnje na podm£|j «držeča naprav Industriji» elektronike. Novim sodelavcem pen ujame: - stabilno delovno okcdie, zaposlitev za nedoločen čas, s Irimesečnirn poskusnim delom, samostane in dinamična delo. nagrajevanje pa učinkih dela. Kandidate vabimo, da nam pošljejo pisne prijave z življenjepisom in dokazili a izpolnjevanju pogojev v desetih dneh po objavi na nai naslov: TOSAMA, d. d., Vir, Saranoviüeva 35, 1230 Domžal« rfnaMlsil kadri@tgsama,si- Vivapore Viv. let Vdscl Vivasorb dent d.o.o. ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja Sla, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212 • popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje • zobna protetika z uporabo sodobnih materialov • zdravju prijazna brezkovinska keramika • beljenje zob ODPRTO TUDI OB SOBOTAH K/IRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24,1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986,72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 AVTO SET d.o.o. Dragomelj 26,1230 Domžale Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166, Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222, Avtovleka: 041 648 166 E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure, SOBOTA: od 8. do 13. ure OPTIKA BRIGITA Nudimo kompletno oskrbo vida: ♦ pregled oči « pestra izbira okvirjev » najnovejša generacija VARILLX PHYSIO atekei, • stekla ANTI-FATIQUE osvežitev za vaše oči H Jkf^^ Delavni čas od pon, do pet. od 10- do iS- ure.^^ ** Bukovceva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročilih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, rorte tudi z;i DIABETIKE, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. I Tel.: 564 20 50, odprto vsak da» od 7. do 21.30 ure | DISKONT NEZIVIL MOJ DOM mali oglasi MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruiram po ugodni ceni. GSM: 041 605 391 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157, 041 322 571 Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHTIGAL, d.o.o. Domžale. GSM: 041 732 267. SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 78 97 Inštruiram matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. GSM: 040 743 399 Novo v Domžalah! Vse vrste gibljivih industrijskih cevi in priključki, olje, voda, zrak, gorivo, zavore, ... Cevi Vam po željah tudi dostavimo! PRO MOTO, d.o.o., Miklošičeva ulica 9, 1230 Domžale Tel.: 01/7242-056, 041 789711 Inštruiram MATEMATIKO in FIZIKO za OŠ, SŠ in gimnazije. Veliko izkušenj s poučevanjem, razumljiva razlaga snovi. Tel.: 040 168 454 Zaposlimo pohištvenega mizarja. INTERIER URBANIJA Radomlje Tel.: 041 785 903 Zaposlimo delavca/ko za pomoč v mizarski delavnici. LESKA D.O.O. Žeje pri Komendi. GSM: 041 333 110 Mizarja in mizarskega tehnika zaposlimo v mizarski delavnici. LESKA D.O.O. Žeje pri Komendi GSM: 041 333 110 Monterja mizarske opreme redno zaposlimo. LESKA D.O.O. Žeje pri Komendi GSM: 041 333 110 kultura bivanja d.o.o. KV mizarja in delavca za priučitev takoj zaposlimo. Forma d.o.o., Dragomelj 83, Domžale, tel: 040 214 328, 562 63 30 TRGOVINA z AVTODEL1 - potrošiti material zavore amorti RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica O t/722 78 94 DISKONT NEŽIVIL KARANTANSKA CESTA 6, DOMŽALE, teL 01/721 9901 Delovni eat: pen - petfi.OO - 20.0D, sobald 8.00-14.00 STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure Si Mercator Center Domžale m 11 m i s s i m i Izšel je novi katalog SMUČANJE 08 Katalog yam pojemo m dom fl 1 /im i M MiKANtt (lütte DOMlAlb l«U ükiv < I2W Cwniaie cveflSWeB leL oi WS 07(jl (Jonmtesfl^iiei "w"^' V KD Finančna točka premoženjsko svetom rije, NLbO Banka Domžale /c* ^Smcktor OPIRAT PIRAT SNACK BAR VAS ŽE ENO URO PRED ODPRTJEM MC DOMŽALE VABI NA DOBRO JUTRANJO KAVICO. NARAVNI SOK IZ PRAVIH POMARANČ, ČE PA STE LAČNI - TOAST PI BAT SPECIAL Velika izbir« d ari J Ugodnosti in preienečenja tia prodajnem uKitu Pr>«: h rtu ugodnosti / n M tre »tur Piku kartičarjt KnJijjunm m papirnica Pustite SC presenetiti! DOROTHY PERKINS TOPSHOP Najnovejša moda iz Londona Tisocjn^nnnR.si CVETLIC ARN A ARBORETUM viim LTD* CT.vtn umu -i* PioJiHü Irhiili kan ja mop * Arbo[«iwn V«)(|i ludl y t'ffHiinmi Arbc4>m