PROSVETA Uredniški in upravnlški prostori: MST South Lawndsle Ave. jtd daily except Saturdays. Sunday» and Holidays. Office of Publication . 1087 South Lawndàle Ave. Telephone. Rockwell 4904 GLASILO SLOVENSKE NAÂODNE PODPORNE JEDNOTE IÍTO-YEA* ( CHICAGO. ILL. ČETRTEK. 14. MAJA (MAY 14). IMS SuhacripUon »0 00 Yearly Acceptance for mailing at special rata postage provided for to section U03. Act of Oct 1, 1017, authorised on Juno 4. lilt. Ameriške čete prihajajo v Indijo Domače vesti Oblaki 1 C h i c a g o.—Anna in Sophia Myer iz Los Angalesa, Calif., sta 12. t. m. v drtfžbi Elizabethe Underwood in njene hčere Helene a Lelanda. 111., obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Novice la Mlnnesote McKinley, Minn.—Pu kratki bolezni je tukaj umrl Joe Eni-da i sich, član društva 175 SNPJ. Zapušča tri sinove in tri hčere. Dva sinova sta še pri Vojakih n tretji pričakuje pozifa.—Dalje je umrl dobro znani rojak Frank Kovačevič, ki je bolehal okrog pet let. Zapušča ieno, štiri sinove in tri hčere.—Član John Lavtiiar leii doma i tlom-jeno nogo,—Na materin dan oe je morala blagajničarka dcuštvs 175 SNPJ podvreči težki operaciji v Biwabiku. Cltnatvo'ji «oll hitrega okrevanja. Nov grob v Pennl Library, Pa.—Pred dnevi je tukaj umrla Mary Luvrin, vdova, stara 78 let m doma it Čem-šenika pri Islakih. V Ameriki je >ila 37 let ln zapušča slns, dve hčeri in brata, v stari domovini m brata in seotro. Naši vojaki is Iowa Albia, Iowa.—Mirko J. Palčič, ki je član društva 163 SNPJ, jo 20. oprila odšel k vojakom, pred šestimi tedni pa je odšel Albert Bregar, Prostovoljno je šel le v januarju 1041 Charley Mooel, ki je danes štabni stržent v Comp Bowie, Texas. Policija lori francoske teroriste . EKSEJCUCIJE HO-LANDSKIH TALCEV Nemške priprave za plinsko vojno Vicky. Francija« 13. maja.— Nemški in francoski policaji so izolirali vač prtdelev v osrčju Pariza in blokirali promet na podzemski železnici v zvezi z lovom na francoske teroriste po bombnih ekoplosijah v šestih hotelih in reetavracijah, katere je zasegla nemška okupacijska armada. • Doznava se, da ni bil nihče ubit ali ranjeh pri bombnih eksplozijah, toda nacljske avtoritete jih smatrajo aa najbolj resno Izzivanje od okupacije Pariza 1. 1040. Bombe so pokale nekaj dni po ceremonijah v Parizu, katerih so se udeležili -visoki uradniki Gestapa, nacljske tajne policije. Te so se vršite, ko je general Oberg, vodja Hitlerjeve elitne garde, prevzel vao odgovornost za zatiranje teroftama v zasedeni Franciji.' '1 \ Slovita restavracija Margue-ry, katero pooočaio visoki nemški vojaški častnici, je bila ena izmed proatorov, v katerih so bombe eksplodirale. Hotel Ambassador in trije drugi hoteli v glavnem delu Pariza so bili tudi napadeni z bombami. New York. 13, maja—Radijsko poročile is Londona pravi, da so nacljl UftrMill nadaljnjih 20 francoskih talcev v Rouenu. London. 13. maja.—Nacijake zasedne oblasti so dale ustreliti nadaljnjih 24 Holandcev, ki so bili obtoženi, da so ustanovili in vodili tajno protinacijoko organizacijo. Po poročilu, ki ga je objavila Aneta,> uradno holand-ska časnikarska sgentura, so nacljl ustrelili 06 Holandcev v zadnjih dneh. THje Holandci so bili obsojeni v zapor na obtožbo Špionaže, nošnje orožja in pomoči, ki so jo nudili sovražniku. Italija se je naveličala vojne • Ustanovitev ženskih ■ \ ' ' : vojaških zborov zadevni načrt Waahlngton. D. C., 13. maja.— Po dveh mesecih pričlupija o detajlih je senat sprejel zakonski načrt glede uttanovKve ženskih pomožnih vojaških zborov. Za načrt je glasovalo 38 oenatorjev, proti pa 27, nakar je bil poolan predsedniku Rooseveltu v podpis. Sprejeti načrt določa ustanovitev ženskih zborov, ki naj bi jih tvorilo okrog 150,000 žensk v starosti 21 do 44, let. Te noj bi opravljale dela nebojevnogo značaja, katera sedaj vrše vojaki redne armade. Ženska, ki otopijo v zbore, ne smejo imeti od njihovega zaslužka odvisnih oseb. Vse bodo dobile vojaške uniforme in opravljale določene dolžnosti na vaeh frontah, kjer sol smeriške čete. __________________J Avtor m u načrta je kongreenl-cs Edith Nourse Rogers, republi-kanka it Masaachusettaa. Goto-' vo je, da ga bo Rooaevelt podpisal, ker so se zanj izrekli vlaoki vojaški častniki. Opozicijo proti načrtu je vo-j dil senator Franclt T, Maloney. demokrat it Connectlcuta Nje-1 gov amendment, ki bi omejil! službo ženskih tborov nt kontinentalno Ameriko, je bil portžen s 37 proti 26 glasovom. Nižja kongresna zbornica se je izrekla za zvlAenje plače vojakom na $60 na mesec. Sedanjo plača je $21 ze prostake v prvih štirih meoeclh službe ln potem $30 na meeec Končna odločitev glede zvlAanja plače vojakom bo padla danes, ko bo dan tadevni načrt na glaeovanje. Dar krznarske unije Kitajski Chicago, 13. maje—Delegatje na konvenciji unije krtnarskih in usnjarskih deievcev (CIO) so sprejeli predlog, da unija pri-sprva $5000 ta gradnjo bolnišnice na Kitajakem, Predlog je bil stavljen, ko je dr Čevtg-Lok Cen, generslni kitajski kontul v Chi-csgu, nastopil ne konvenciji kot govornik. Ben Gold, predeednik unije, je opelirel ne druge da-lavske organizacije, nej slede zgladu njegove unije In pomaga ' jo Kitajcem. lewis napaden kot diktator Glasilo avtne unije hvali Murrayj* Detroit. Miek» 13. maja.— Uradno glasilo unije združenih avtnlh delavcev United Automobile Workers je pretrgalo molk o govoricah glede razkola med unijami Kongrest industrijskih orgsnizacij in objavilo članek, v katerem udrijia po Johnu L. Le-wisu, predsedniku rudtrske unije UMWA, kot diktatorju. Med drugim mu očita navale na unU je CIO ln da hoče potegniti rudarsko unijo it CIO. Glssilo vsebuje odprto pismo, nsslovljeno Lewiau, v katerem mu očita, da skuša zanetiti razkol med unijami CIO, zaeno pa pravi, da ne bo uspel s svojimi intrigami. MVl podžigate razkol celo v avtnlh unijah v Denverju in Illinoisu," se glaei pismo/'To pomeni nsvale in razbijanje, ker se hočete maščevati nad Phiil-pom Murrayjem, predsednikom CIO. katerega pe ne boste nikdar diskreditirali, ker mu unije CIO zaupajo. Ml se ne strinjamo z vašim predvojnim izolacionlt-mom in sedanjim hlinjenjem, da podpirat» vojno. Prav tako te ne strinjamo z vašo diktatorsko aro-gsneo naprsm predsedniku Roo-srveltu." Pismo Je zaključeno s svarilom Lewisu. naj revidira svojo taktiko, dokler je še čas. Liabona* Portugalska. 13. maja.—Italija je obupana zaradi vojne prav tako kot je bila Francija pred porazom, je dejal neki Američan, ki je prišel sem s drugo grupo diplomatov ameriških držav, kjer bodo izmenjani za oaiščne diplomate, ki te zdaj nahajajo na parniku, kateri je odrinil it New Yorka proti Evropi. Američan je tanikal poročila o proti vojnih itgredih v Italiji in it j t vil, da nepokoj sicer narašča, a še ni tavtel nasilne oblike. , Diana taki, mlada Američanka, ki je tapustila Grčijo pred desetimi dnevi in odpotovala v Rim, kjer oe je pridružila grupi ameriških diplomatov, je omenila silno revščino mod prebivalci grfklh mest. Rekle je, da ljudje cepajo In umirajo na cestah zaradi lekole. Carlos Oreesolí perujski pod-konzul v Genovi Italije, je dejal, de prebivelci tega masta Žale zmago zavetnikom v tej vojni. Anglija objavila poročilo o vojnih izgubah tendon, 13 maja—Clement K Attlee, član Churchlllovega kabineta, . Je informlrel parlament o angleških izgubah v prvih dvrh letih vojne Anglija je od xai-rtk* vojr.r dO 1 Septem-bra I. 1041 izgubile I83J60 vojakov fttevllo n ključu Je 46.073 ubitih. 46.3*3 ranjenih. 66.468 ujetih In 20,756 pogrešanih. Bivêi ruski premier v Chieagu Chicago, 13. maje.—Alekaan-der Korenski, predsednik ruske provisoričoe vlade, ki je bita ne krmilu l 1017 po strmoglavijo-nju carja, je dospel aem, kjer bo Imel prlhiidnji petek govor pred uradniki m člani Ekeekutlvnnga klube Njeguv režim ao strmoglavili boljševilu. Madiari pobili ' 80,000 Jugoslovanov i Moakva. 13. maja,—Uradna časnikarska agent ura Tees poroča. da ao Med žari pobili 80.000 Jugoslovanov v Bečki, odkar eo zaeedli to provinco. Madžari ao raadejall tudi veliko število vaai In zaplenili najboljše posestva. Hrvatje stopajo v Mihajlovičevo armado Jeruzalem. 13 maja —Čet 1500 hrvaéklh patriotov se je pridružilo jugoslovanaki četniškl armadi. katere poveljnik je general Draža Mihajlovtč. pravijo tukajšnji dobro informirani ju-goalovanaki krogi. i 0V1 12 naselbin PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PO! JEDNOTE Organ of and published by Slovene National Benefit S TTinfiil i so Zdruteno drier« (laven Chicago) la Ksaedo MJO aa loto. MOO sa pol Uta. f I SO aa 6etrt letai aa Chicago la Cioeto 17 JO aa celo leto. S3.7S so pol leta; sa laoseaMtvo 00JO. «ahfrip**— rotost for the United States (except Chicase) aad Cenado fOJO p«r yeer, Chicago aad Cicero f7J0 per yew. fuieigs coaatrles If JO per year. tlsakev a ao Trátalo. Rokopisi litoeorne vasbiae (érttas, poosirt. drams, posad Ud.) so vrnejo pošiljatelja le v alutafu. I» Je prileéil god, da se udeležite te zabave. Vee preostanek bo šel za Rdeči križ. (PriMe prepozno za obli-gatno Proeveto. — Urad.) Mchael SoUa. 457. Detroit. — V nedeljo, 17. maja, bomo proslavljali 16-letnico Slovenskega delavskega doma na 487 S. Livernois ave Gospodinjski klub, odsek SDD, bo preskrbel za vse najboljšo postrežbo — serviran bo "chicken dinner". Torej ste vabljeni vsi od blizu in daleč. Muzikant je obljubil, da bo prišel že opoldne. Torej na svidenje v nedeljo v našem Delavskem domu. Vstopnina prosta. Antonla Locniakar. Advertising rates oa agraomoai M>—rripts o! oos aad uasolldtad articles wUl aot be es toras S. ONmt such m stories, plays, posan, aés~ will be returaod lo wbea accompanied by self-eddsessedead stamped can Naslov as vse. ker kna stik e keSasm PROSVETA 2S&7 S« So. Lawndale Ave.. Chimps. IlNasi MEMBER OP TKE FEDERATED PRESS Slika kaše predsednika Rooaevelta, ko ea Je registriral 27. aprila. Polog nJega Je Jamao D. Hayes, načelnik nabornega odbora. Mrs. Drobnič nas takoj povabi v hišo, češ, da smo od daleč prišli. Rekla je, da so že mislili, da nas ne bo. Zasedemo lepo obloženo mizo, ki je bila polna dobrih jedi. Po kosilu zopet zasedemo avto in še eno miljo naprej do Jožeta Pusta. On je star fant in se vedno bečlja. On ima 20 akrov zemlje, več lepih poslopij, več prašičev, velikih in malih in mnogo kokoši. Koruze ima več kakor pa kakšen velik farmar. Sestra moje žene JFrances Vidmar ga ogovori, kako to, da hodi še vedno v jamo premog kopat, ker ima doma toliko dela, toda nima žene ne otrok. "Seveda nimam," odgovori, "toda kar s^m navajen, to pa delam. Premog kopljem, odkar sem v Ameriki." Potem nas povabi, naj gremo v hišo, češ, da ne bo nosil pijače za nami. V hiši je bilo res pripravljeno polno jedi, kar si je kdo poželel, pa tudi "železhe" in piva ni manjkalo. Potem se pa oglasi harmonika, Že sedem let nisem plesal, ali ta dan pa sem. Kolikor mi je znano, je Louis Draksler edini muzikant v Iowi, ki gra lepe slovenske polke. Ampak prišel je čas, da se je bilo treba posloviti. Moj sin Lojze prime svojega brata Mir kota za roko in pravi, naj se le pripravi, da nas bo zapeljal do Des Moinesa. Žena mi prjpomni, da so vse to napravili za Mirkota, nakar me je objela žalost. Domov smo prišli ob dveh zjutraj v pondeljek. Tbda moram končati. Hvala lepa vsem skupaj. Louis Palčič. žinam Alojza Avbela, Sorčano-vim, Klemenčičevim in društveni tajnici Heleni Robič, ki me večkrat pridejo pogledat in mi vselej kaj prinesejo; tudi časopis mi prinesejo in celo prav domače kranjske klobase. Še so dobri ljudje, ki vedo, kaj je revež. Nekateri so pa taki, da bi se nad revežem znosili, čeprav jim ni ni£ žalega storil. Se enkrat vsem skupaj prav lepa hvi-la in vam vsem želim zdravje. Nikomur ne želim, da bi tolika prestal kot sem jaz, tudi takim ne, ki meni slabo žele. Vas vse skupaj lepo pozdravljam. Frank Vilfan. ' Male Hospital, Woodville, Pa. Glas a farme Albla, Iowa.—Ker pošiljam naročnino, bom Še malo poročal, kako se imamo tukaj na farmah. Dne 29. aprila je tudi na mojega sina Mirkota prišla vrsta, da je moral k vojakom. V soboto me žena opozori, da smo povabljeni v Granger na farme, da je naš Louis pisal Mirjiotu, naj pridemo tja, da se še enkrat skupaj vidimo. V nedeljo, 26. aprila, vstanemo zgodaj zjutraj, odpravimo živino —krave, prašiče in drugo—in uredimo, kar je treba v upanju, da pridemo zvečer o pravem času domov. Potem pa zasedemo avto, pet po številu—dva moja ?inova, Mirko in Danie!, moja žena in njena sestra—in se odpeljemo na sto milj dolgo pot. Na poti nam je "kara" nekaj nagajala, tako da smo jo morali zapeljati v garažo v Des Moinesu. Tam smo se ustavili pri hčeri mojega brata, oziroma pri zetu Hermanu, ki mu povemo naše težave. On pravi, da nič zato, da bo pa on nas peljal naprej. Imeli smo še 27 milj poti do našega cilja. Ko pridemo k Drobniče-vim, jc bila tam zbrana že večja skupina—njihovi sinovi in hčere, zetje in neveste. Moj sin Louis ima njih hči za ženo. Tam smo dobili tudi Louisa Drakslerja, ki je bil več časa bolan in tudi sedaj ne izgleda dobro. On je muzikant na harmoniko hi bi ga bilo škoda, če bi sc preselil v večno lovišče. Nekaj o—"stvarstvu božjem" Cleveland.—Že dolgo nisem pisal o naših ženskah in tako so mislile nekatere, ki se niso strinjale z mojimi idejami, da sem bil ugnan v kozji rog. Pozabile so pač, da sem tudi sam nekoliko podoben kozlu—le "kozji fiks" in dva rogova mi manjka- Res je, da se dobe možje, ki niso označeni kot možaki, ker sc boje žensk. Ampak takih možakov tudi ženske ne ljubijo, ker one hočejo pač neustrašene može; le na take so ponosne, čeprav imajo malo strahu pred njimL In evo vam moža, ki je imel toliko poguma, da se je kar z dvema poročil, z obema živel in obe živel s svojo plačo $40 ra teden in povrhu še dva otroka svoje prve žene. Pa kljub temu ga še vedno obe ljubita, dasi je obtožen bigamije ali mnegoženstva—kot kakšen mo-hamedanec ali mormonec. Vse to se je zgodilo pri nas v naši metropoli. Ljudje sedaj govore nekako takole o njom: Er-nest Groase je bil pa res koraj-/en in dober v diplomaciji, ki jc hila potrebna, da je mogel vzdr-ževeti svoji dve ženi s $40 na teden Ta Ernest je pe res "kampelc", ker Je živel z obema ženama, ne de bi druf* drugo spoznala. Ta naš Ernest je star 32 let in dele prt Cleveland WHding Co Je bolj mejhne in Šibke postavo, mehkega značaja in rad sc snje-je, tako da bi ne mogel oNi soditi, da je sposoben za "tak špaa." Njegovi ženi nista nIH ponoči sanjali kaj takega, ko Er-nesta na bilo na "krevotn." Ernest. ali ti nI to po- »tek, h- maja resti iz podjarmljene re domovine PROSVETA ÍA j MALEGA ČLOVE y "LJUBLJANSKI POKRAJINI" v "Ljub-ni treba zavi- jpctu in delavcu pokrajini" položaja. i ^ bila slaba, s tem pa -¿eno, da je kmet preskrb-Rorijo ga z drugimi teža-vred tudi rekvizicije. Cene oni. ki jih mora oddati so primeroma nizko je. Pšenica na primer Ur M sto kilogramov. Pod je cena trikrat do petkrat Za seme sme ohraniti 200 kilogramov na osebo, a pa ni bila posebno Zato je marsikdo lahko ,j oddal za rekvizicije kot je predpisano. Ostalo je ali porabil in prodal za mnogo ceno. Nekateri so na ta napravili lep denar, li svinje so prodajali po višjih cenah nego so bile 10 določene. Od srede ok-naprej so se pričele rekvi-tudi za svinje. Seveda so mnogo nižje kot pri prosti iji. Sploh se zdi, da bodo acije postale mnogo strož-kontrola natančnejša. Ob-opaža, da sami predpisi ne ijejo. Žita je kmet pri-ia malo prijavil, maslo je al kljub prepovedi in ta» Ije, zato je podobno, da se i močno poostrilo. Pričele grožnje s konfiskacijo in imi kaznimi za tiste, ki ne pokorili. ) dobra je konjunktura za ijanje lesa. Sekanje v goz-se močno forsira. Podob-da bodo prišli predpisi, d lesa je treba izvoziti v Ijo. Bati se je, da bodo slo-gozdovi silno trpeli. lelnost delavstva ni po-velika. Še manjša bi bila je sploh ne bilo, če bi se ¡čile napovedi za velika dela. Toda v tem pogle-doslej ostalo pri samih ih. Industrija trpi radi mjkanja suroyin. Sicer je «ji del slovenskih indus-h podjetij ostal na ozem-1 ga je zasedla Nemčija. I vska zbornica je spre-ijena v Pokrajinsko delavsko Vanjo spadajo vse obse delavske strokovne or-cije. Predsednik je dr. o Alujevič. Druge zbor-ie normalno poslujejo, nemško okupacijo so%vse ske strokovne organizaci-prepovedane in ne obstoje Dovoljena je le nemška de-orjjanizacija v okviru na-soualistične stranke. Vsi iski delavski voditelji so fli Deloma so jih takoj l deloma so še sedaj v kon-_ acijskil, taborih. Viktor je bil na primer dolgo 1 zaprt v Mariboru, pozneje _P«gnan v Srbijo. P "Ljubljanski pokrajini" raz-»delavske organizacije še ži-oziroma vsaj životarijo. ■"Ki stoje bolj ob strani, za-i vsiljuje se jim nov način F8«*« "nianiziranja, ki ga L** dclavstvd noče. fTfv,tv" vidi, da so vse le-"'jube od strani okupacijske >< I" ek v oči. Beda in P^jkari,,. naraščata. Mno-jg|» pridobljene delavskih" postale praktično g^tnline, ker manjka su-■K.,ri tega tudi mora pri-L ' ' skupnosti svobodnih in enakopravnih nemdov. Prožnost bri-tanek« skupnosti je najbolj pripravna oblika, ki naj bi Jo uporabila Inidoča Evropa, katere ropi, narod, ki ee je Iz evojlh lest- J konfederacija mora imeti dovolj mli moči in s svojo lastno inicia- prožnosti." ČETRTEK ostrejša in nepravičnejla in vaa ta karanja, vaa ta večkrat čisto izmišljena natolcevanja so mu žugala zastrupiti polagoma vsa nežnejša čuv-stva, ki jih je gojil za svoje bližnje sorodnike. Zsželel si je iti zopet nazaj v tujino, kjer je vssj prost, svoj, če ne drugegs. Odšel je še prej, kakor je mislil del je doli k obedu. Oče je že sedel pri mizi, jezen, rszdražen, drugi so rsvnokar prišli. — No, toraj reci že enkrat, kaj hočeš in kaj misliš? —• ga je ogovoril oče osor-no. — Cela vas je pokoncu, vsak čas prileti kaka baba vprašat, kaj je s teboj, in sosedje si tudi ubijajo glsve, kaj počneš. — — To je moja skrb, — je odgovoril srdit in užaljen. — Tvoja? . . , . Jaz bi rekel, da moja tudi. Ne more biti vseeno, če smo ljudem v zobeh ali ne. — Sin Je molčal — Če misliš, da se bom omehčal, se zelo motiš, — je dejal oče porogljivo. — Ne mislim, ne bojte se! Se danes odidem. — Saj je najbolje, če ne misliš biti drugačen. K pošti bi šel ali k železnici, mi je dejal notar v trgu, bi saj nekaj bilo iz tebe. — * —- Notar naj za se skrbi, jaz bom Že za se! — — Bol skrbel, boš! Iz tebe ne bo nikoli nič prida! Ha, ha, še žandarji te bodo okoli gonili, kakršen si, trmast in svojeglsven. — Tone se je obrnil in odšel gori v kamro. Spravil je svoje reči v kovčeg in se pripravljal na odhod. Sel je k mizi in naenkrat se je čutil strašno zapuščenega. V grlu ga je nekaj duši-lo in zarjovel bi bil kakor obstreljena zver, tako mu je bilo hudo. Mati je prišla za njim. — Pa res pojdeš? — — Res! — ■ Zajokala je, ali njega ta jok ni ganil Topo je gledal solze, ki so ji tekle po licih in padale na predpasnik. — Kovčeg dajte na pošto! Bom že jaz na Dunaiu plačal. — — Ca bi kaj imela, dala bi ti na pot, pa nimam ničesar. — Nasmehnil se je trpko: slišal je pred dvema dnevoma, kako je mati dajala sosedi, ki je šla na božjo pot k Mariji pomagaj, nekaj goldinarjev "za maše za Toneta." — Saj imaš denar za vožnjo? — je vprašala mati. ' — Imam, — je lagal. Za nič bi ne povedal, da ima komaj do Ljubljane. Pa proda tam uro ali jo zastavi ali morda najde kakega znanca, ki mu posodi. — Zdaj pa pojdem! — ' —- Počakaj še malo, dam ti vsaj kaj suhega mesa in kruha za popotnjo. — — Nočem, ne bom jemal. Srečni ostanite! — Mati je zajokala. — In tako pojdeš! O moj Jezus! Pa z Bogom! Boga ae pozabi in k izpovedi pojdi! — mu je naročala in ga pokrlžala. Ni mogel U to, ali skoro bi se bil zasmejal. Komedija, komedija! Vse se je strlo v njem ln otrpnilo, vse so ubili, nič ni ostalo. In v ta jok ni mogel verjeti in v te solze ne. Kaj je bila to ljubezen?; Materina ljubezen? Zazeblo ga je v dušo. Tujec je prišel, tujec odhaja. del je doli. Mati je šla z njim. Očeta ni bilo videti. Lojz ja bil v hlevu. Hladno ae je poslovil z bratom. Tudi Ančka je nekam izginila. — Počakaj, da pride! — je dejala mati. — Ne morem. Pa pozdravite jo. — Še enkrat ja atlanil materi roko. Zaplalo mu je v srcu. Saj ja njegova mati in morda je ne vidi nikoli več . .. (Dalje prihodnjič.) DOMA (Nadaljevanje.) > Vedel je, kaj se godi v njeni duši, sli molčsl je. Vedel je, da ni moči na svetu, s katero bi jo pripravil, da bi razumela njegovo duševno stanje, njegovo mišljenje in naziranje. Nekaj nepopisno žalostnega je bilo v tej zavesti. Mati i.n sin — a kak neizmeren prepad je zijal med njima! Spomnil se je nekega svojega prijatelja iz Gradca, sina dobre in čislsne rodbine. Bil je svobodnoumen kakor on, hodil je med samo napredne kroge in, kar je glavno, je vselej brez strshu poved si svoje mnenje. Oče ni odobraval njegovega nastopanja, češ, da si pokaži vso bodočo karijero, ali nikdar ga ni karal in psoval. Mati je večkrat s strshom v srcu poslušala pogumne ideje in načrte svojega sina, ali nikdar ni dvomila o njem. Delila jih je razlika duševnega življenja za čass njihove mladosti in zdaj za časa sinove, dve dobi sta si stali nasproti, stara in nova, mlada — a vendar to nasprotstvo ni bilo boleče, ni segslo v razmerja bližnjega krvnega sorodstva. Starši se niso izpremenili, njihovi nazori so ostsli isti ali v ljubezni, skozi to ljubezen so sledili sina in ga razumeli. To je, uvideli so in spoznali, da ima sin svoje Vzroke, ds misli in dela tako, kakor misli in dels; prepričani so bili, da ima dobre ln poštene namene v svojem srcu, verovali so vanj, zaupali so mu, četudi so se čudili, da drugače gleda na svet kakor oni, četudi so njihova ljubeča srca trepetala za sina, da si na škoduje, da ne poštene nesrečen, zaradi teh novih eiljev, katerih oni niso videli in razumeli. To je bilo, to. Zaupanje! On je vedel, da nimajo zaupanja do njega, niti oče, niti mati, nimajo vere vanj, niso prepričani, da ne more biti nič podlega, nepoštenega v njegovi duši. Mati si je mislila, da je zato opustil vero, da more živeti brez vesti in mej, da more uživati svet na pošten in nepošten način, zato, da mu ni treba delati razlika med dobrim ln zlom. Ni slutila, da si ja sin nsčrtal pošteno in čisto pot k dobremu, k popolnosti, četudi zsnikava dogme, ne mora zato, kar ja kaj zapovedano ali prepovedano, ker ga čaka plačilo ali kazen, ampak zato, ker je to potreba njegovega bitja, ker je to edino dostojno človeka. • Dnevi so poteksli. Stimsjst dni je bil že do-ma, a vendar se mu nekako ni dalo proč. Omilili so sa mu ti hribi, U polja, ti gozdi, tihi in Jtmotni, koder je ure in ura hodil m sanjaril. Kadar so ga oni temni, neprijazni obrazi doma žalili v srče, bežal je v gozd in tu je pozabil na vsa. Čemerno in nezadovoljno se je držal oče, srdit, da se sin ni uklonil njegovi volji; mati ja tarnala in ga mučila s neprestanim vprašanjem; brat se je .držal mrzlo in nezaupno, kakor da sa boji, da bi U srečnejši, študirani Tona imel tajne namene, da sa še ksko okoristi, ds ša kaj izvleče lz tega doma, ki gs je on smatral sa svojega, a ki ja njemu doslej še tako malo dak Vreme ae je izpremenilo. Dva dni je močno deževalo in nebo je bilo ša zdaj prepreženo z oblaki. Tonetu je bilo to neprijetno in mučno. Primoran je bil oatajati doma ln njegovo razmerja proti domačim ja postajalo vedno bolj nspeto in neznosno. Psdsle so pikre besede, ksterih on ni Imel voljo poslušati dlje, kakor bi ravno moral. Čakal je samo še solnčncga dne, da odide. Ljubezni ni našel doma. In če-tudi ga je mati morda ljubila, četudi mu Je bil oče v srcu morda vendarle naklonjen, ta ljubezen, U naklonjenost je bila preslaba, da bi premagala predsodke, proti katerim se je pregrešil. Od dne do dne so postajala očitanja o shows a loaded lifeboat pulling sway from an old Ysnftae Binr steamer Sea. Last to leave Singapore with 181 evacuees aboard, the ship had been Jsp planes and subsequently sank. All «we rsacaod. This dramatic in the South C THE NEW ENCYCLOPEDIA MACHINE SHOP PRACTICE Včasih je prišlo krdelo več sto velikih, neokretnih želv, ki so se pasle v morskem mahu kot krave na travniku. Dogodilo se je, da je priplaval mogočen kit. Tedaj je nastala tema, kot bi stopil oblak pred solnce, kjer je prodrl kit skozi gozd lišajev. In že je bil s svojim močnim repom okoli se- GEORGE W. BARN) Instituía o t Technology v Podlago za mehanično znati morete dobiti s knjigo NEWI CYCLOPEDIA OF MACHINE i PRACTICE (v angleščini). Ta i knjiga popisuje in v slikah J temeljna dela mehanike. Razlol natanko, kar mora znati nafl mehanik; pojasnjuje vporabo vi ga stroja, orodja in meril. Pouči kako je treba vporabiti načrte prints) ter vam tudi daje mnod čunskih tabel, da morete pod svoje delo. Ne glede na to, 1] šele početnik, vam bo ta knjigi koristna in mnogo potrebna.-« slik in risb. 876 strani, trdo v< knjiga stane SAMO ll.M.-Pi no plačamo mi. NaroČite pri I GARNI SLOVENIC PUBLISI COMPANY, 216 West 18th NEW YORK.—Zaloga ni vi Naročita to vaino knjigo ie d NOTE! Save this copy of PROSVETA It is needed for VICTORY! SAVE Turn it over to some local salvage agency TISKARNA S.N.P. ■PREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vabila aa veselice faz shoda. visUnlce. časnike, ki koledar}* letaka Itd. v slovenskem. hrvatskem, slovsšksa ftaftom< angleškem Jeziku ta drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČIAN8TVO S.N.PJ. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI unljsko delo pev» SNPJ PRINTERY 2M7-W S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. II TEL. ROCKWELL 4004 Pa sklepu 11 redne konvencije aa lahka naroči aa list Prosto 4 prištela eden. dva. tri. štiri aU pW članev Is ena drušine k eai ninl Ust Pregreta slana aa asa enako, sa člaae ali nečlan» SMI >4 eno letno naročnina. Kar pa člani la plačaja pri aeesmentu SlJMi tednik, sa )ia? ta prištela k naročnini. Torej sedat nI v«rok*. n«f da Ja Hst predrag aa člana SNPJ. Usl Proevela Je vala iMiaim gotovo |e e vsaki druilnl nekdo. hI U rad čital Ust vsak dsa. j Polastilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti «"I SNPJ, ali če sa praaali proč od družina In bo sahtevsl um «voJ» I tednik, hoda moral tisti član Is dotlčne družina, Id |e teko ikupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti uprsvnittvu Is*, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta Ako t<-r» J* stori, teda) mora uprevnlttvo «ntiati datum sa to vsoto naroiaiss. Dvonožec Naravoslovne pravljica Splaal KARL EWALD Prevedel FRANC BOLKA (Nadaljevanje) "Ogrizite jih do smrti!" je od-vrnila starka. "Kaj nam koristijo požeruhi?" In ena. dve. tri' so poslale moške v večnost, nakar ae je začel svečan vhod v breluljek. Ampak kdor se je upiral, je bila ona trmaata, objestna prin-cezinja. "Jaz nočem v breiuljek." rekla. "Videla sem na laatnr oči, kako ate pustile stradati stare kraljice in kako ate Jih na to požrle. In zdaj ste umorile mojega ljubega moža. Proč hočem." S krepkim sunkom se je iztrgala straži ln se povzdignila v srak. * "Skoda, škoda!" je ječala stara "Bilo je plemena v nji. Ampak ml imamo—hvala Bogu! še oata-lih devetindvajset" Potem je za povedala strsžo, ki Je strašila tako slabo, takoj umoriti. In ko je bilo to dovršeno se Je# priklonila globoko pred devetindvajsetimi mladimi kralji caml rekoč: