284. številka.
Ljubljana, v torek 12. decembra.
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dan avetfer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poati prejeman za a v st r ij ak o-o^ e rsk e dežele M vse leto 16 gld., a" pol leta 8 gld., za četrt leta A gld., za jeden mesca 1 gld. 40 kr. — Za    jnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. z" četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa s« po
10 kr. za mesec, po BO kr. za četrt leta. — Za tuje ('ezele toliko Teč, kolikor postlana j.iia*a. Za oznanila plačuje se od četiriatopne netit-vrstc po S kr., *e se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  će se dvukrat, in po 4 kr., če se tnkr.it ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frarikirati. -   Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je v Ljubljani v Frana Kolmana Uti „Uledaliaka stolba*. TJ pravni stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adimmstrativue Btvari.
V l>.jiit>ij«4iii, 12. docembra,
Najvažnejša pravica državnih poslancev je brez dvojbe ta, <la se jim vsako leto predlaga državni budget v pretresovanje in rešitev. Pri nobenem dru gem vprašanji ni j tako positivno gotovo, da pride brez odloga in v določenem času na dnevni red, kakor ravno pri državnem budgetu. Državni stroj potrebuje mazilnega olja, sicer zastane in državni poslanci imajo v rokah oblast, dovoljevati to prepo-trebuo mazilo v podobi toliko in toliko milijonov goldinarjev, ob jednem pa tudi prijetno ker redko priliko v okviru budgetne razprave povedati vse, kar njim, oziroma njihovim volilcem, leži na srci in čemer se pri nobenej drugej priliki govoriti ne more. Zato so debate o budgetu obširne, zanimljive, raznovrstne, Čestokrat polne dovtipov, duhovitih opa-zek in primerno opoprane. Tudi v sedanjem zase danji bode zavzimal državni budget največo pOZOl-nost, akoravno se mora priznavati, da takrat vladu nij stopila s praznimi rokami pred parlament, temveč je izpraznila poln košiček jako važnih večinuma gospodarstvenih predlogov pred poslance v državnem zboru zastopanih kronovin.
Če premotrimo te predloge in načrte paznim okom, razvidimo takoj, da imajo mnogo koristnega v sebi, a glavni tenor pa se giblje veuder le o novih davkih in pristojbinah in — kar se je od več stranij opazilo — o borsncm davku, kateri bi državnemu zakladu izdatno vsoto dovažal in to zgolj iz žepov ^izvoljenega rodu", o tem nij sluha ne duha, kar se pa skuša tolmačiti in zagovarjati s tem, da finančni minister Dunajevski čestokrat potrebuje borse in njene nakloujeuosti, da se mu tedaj iz tega razloga še ne zdi niti umestno niti pravočasno preparati prt mej borso in seboj, in da ostanejo zaradi tacih in jednacih odnošajev, o katerih se nam v oddaljenih krouovinah živečim kratkovidnim državljanom niti ne sanja, borsni baroni in ž njimi v zvezi stoječi bogataši še nekoliko časa prosti borsuega davka.
Glavni boj v državnem zboru sukal se bode tedaj o budgetu in doživeli bodemo, kakor uže toli-krat odkar Uživamo dobrote kon^tituojonalnega življenja, da se bodo vršile ostre in burne debate o posamičnih točkah, da se bode tu pa tam skuSalo odkrhniti nekoliko tisoči, da se p:» v glavnih pote zah, subintelligitur v milijonih, proračun ne bode izpremenil, da bode kakor predlagan, tako tudi vzprijet.
In to je, žalibože, popolnem naravno. Državna potrebščina se ne more zmanjšati, kajti pravosodje, nauk in bogočastje, poljedelsko ministerstvo itd., so itak uže tako pičlo dotirani, da se jim niti goldinarja odvzeti ne sme, jedini vojni budget pa, ki posrka vsiiko leto več nego tretjino vseh državnih dohodkov, ta je v očigled obstoječim razmeram nedotakljiv, od tega se ne sme in v resnici tudi ne more odbiti najmanjše vsote, temveč leto za letom treba za vojskine potrebe večjih žrtev. To pa se opazuje ne sJimo pri nas, ampak v vseh državah in pri vseh narodih v Evropi in baš teduj, ko vsi kabineti tekmujejo v zagotavljanji miru in zatrjujejo, da so raz mere z vsemi vladami najboljše, najprijazniše, da je mir osiguran za dolgo dobo : baš tedaj napenjajo se vojne sile, kolikor možno in snujejo velikanske priprave za boj.
Od leta 1859, ko je Napoleon III. na italijansko bojišče pripeljal prve risane kanone in od velikega boja mej severom in jugom v Ameriki, ko so se pivikrat na morji poskusile in tudi izvrstno obnesle oklopnice (monitorji), nastal je pravi preobrat v vojnej znanosti in tehniki. Iznajdba drvi iznajdbo, uže ne zadostujejo več nekdaj občudovane ostraguše, ampak vse se pripravlja upeljati „repetirarke", ki bodo pravo orožje za najbližjo bodočnost in nekdanje trdnjave so dcnašnjim topovom nasproti malo več vredne nego navadne krtine. Današnje trdnjave morajo imeti železne oklepe; oklopnice, kakeršiie se dan danes spuščajo v morje, obdane so z mogočnim železnim plaščem in po svojih orjaških dimenzijah podobne svetopisemskemu  „Leviathanu",  a kljubu
silnemu železnemu ščitu nijso varne pred pogubo-nosnim torpedom in ogromnimi projektili, ki bruhajo iz kanonov   po 1O0 ton težkih.   In komaj da se je vojno brodovje popolnih) s torpednimi ladijami, uže se objavlja nova iznajdba, torpedo na kopnem, ki je namenjen biti jako nevarno orožje vojskinim oddelkom kakor tudi trdnjavam. Pri vs< m tem pa je po vsej Evropi občna vojna dolžnost in vojakov, katere bi vse evropske države ob Času sile postavile na bojno plan, računi se več nego deset milijonov. Tako neprimerno in nezdravo natezanje državnih  sil pa prouzročuje, ne glede na to, da so toliko krepkih rok   odte/a   vsakdanjemu   delu   in vsakdanjemu zaslužku,   neprimerne   stroške,   ki   srebajo mozek narodov in so uzrok vsemu jadikovanju in žalibože jako opravičenim in vedno muožečim  se pritožbam, da hira in peša  blagostanje,  da v gmotnem oziru vedno  in   nekako sistematično  nazadujemo  mi, z nami vred pa vse evropske države.   Mnogokrat se je na površje javnega mnenja  prikazalo vprašanje razoroževunja, a vBikdar je  tudi  prav hitro zopet izginilo,  ker  pri  splošno vladajočej uezaupnoati in bojazni  nihče neee pričeti in odložiti orožja iz rok in postati vsled svoje vojne nepripravljenosti lahek plen prežečemu in na vso moč oboroženemu sosedu.
Osobito pa Avstrija, ki se ne more ponašati z resnično prijateljskimi niti z odkritosrčnimi sosedi, ne bode prva začela razoroževati in tako bode naš budget nam vedno še oviral naS napredek, naš razvoj, in nositi nam bode še dalje to breme, kakor so nekdaj jetniki nosili na nogah teške železne krogle, ki so jim ovirale in obtežavale hojo ter krotile domišljave napore k prostosti.
Ker znamo, da vsaj za sedaj ne more biti drugače, ker iz budgetov druzih držav ra/.videvamo, da je drugod, če mogoče še gorje, tolažimo se, da nij srno mi jedini trpin, ampak imamo povBod in obilo drugov, ki tudi ječe in stočejo pod pezo vojnega budgeta, a ga v svojem tlomoljubji tuili radi, morda cHo rajši dovoljujejo nego mi — pri tem pa gojimo preverjenje, da akoravno se nij nadejati, da
LISTEK.
Preširnova slavnost na Dunaji,
dne 6. decembra 1882.
„Minulo je dvanajst let, odkar je naše društvo prvič na Dunaji slavilo spomin največjega našega pesnika — Preširna. V teku dvanajstletne dobe društvenega obstanka pa skoro nij bilo leta, v katerem „Slovenija" ne bi bila slavila Preširna, bodi si s slavnostjo ali v ožjem društvenem krogu. Proslavljati prvega slovenskega pesnika, postala je v našem društvu lepa navada! To je tudi popolnem utemeljeno. Kajti Slovencem naj gino stoletja, Preširen jim bode vender prvi in najdražji, pesni njegove pa bodo narodnega slovstva največji zaklad."
Z le temi hesedami pričenjal je zaslužni predsednik „Slovenije", gospod Rad. Pukl sinočnjo Preširnovo slavnost na Dunaji. Imel je pred seboj lep zbor odlične slovanske gospode.   Mogočni duh
Preširnov in pa „Slovenije" dobro ime privabila sta je toliko, da so bili polni širni prostori. [»mej državnih poslnncev razveselili so nas gospodje: grof Harrach, Nabergoj, Obreza in dr. Vošnjak. (Povabljenih jih je bilo petkrat toliko 1 Da druzh slovenskih gospodov poslancev nij bilo, ne vemo, kdo bi bil tegn kriv. Preširen gotovo ne, pa tudi mladina ne, ki Preširna slavi.) Dalje počastile so nas mnoge rodovine: visokorodna Packeny-Adametz, Šuman, Ja-hoda, Svoboda in druge. Dalje gospodje: prof. Stritar s svojo gospo, prof. Šuman s svojo obiteljo, prof. Glaser, prof. Švrljuga, dr. Pogačnik, Cigale, dr. Drozda, dr. Lenoch, dr. Babnik, dir. Kalaudra, svetovalec Brolich, član opere Budita, dr. Jelenec, dr. Lilek, Sežun, Penižek itd. Jako lepo bila so zastopana društva slovanska: „Slovanska Beseda", „Slovansko pevsko društvo", „Akad. Spolek" (češko), „Zvonimir" (hrvatsko), „Zora" (srbsko), „Oguisko" (poljsko), „Buko\vina" (rusko), „Tatranu (slovaško), „Sicz" (rusinske), „Spolek českvh medikuv" in pa društvo „Austria".   Ali tudi bulgarski narod je po-
slal nekaj vrlih prič, — tako da je dvorana podajala lepo si.ko velike slovanske družine, sjedinjene na godovnji jednega uajblažjih svojih pesnikov. Da je Slovencev prišlo, kolikor jih je le moglo, tega, mislimo, nam nij treba še posebej omenjati, kajti stara in vesela prikazen je ta, da so zlasti dijaki glede Preširna svojega vsi jednih inislij. Slabo vreme je tudi zadržalo marsikoga, to je res; vsaj za po-Btarnega vseučiliščnega rektorja magnificenco prof. Maassena, ki nam je obljubil počastiti nas, si tako mislimo. Sploh pa je bilo nenavadno mnogo občinstva, odličnega in prijaznega, tako da so izvrševalci slavnostnega programa pogumno lehko stopili na oder. —
Po predsednikovem krepkem pozdravu, kateremu bo živahni klici odmevali po dvorani, zapojo pevci z ravnateljem gospodom Janom .lirikom na čelu novi Nedvedov zbor „Vojaci na potu", zbor zav;t, ki pa daje osobito izobraženemu okusu mnogo užitka. Ta točka obnesla se je jako dobre. — Na to je gospod D a u i 1 o M a j a r o n v slavnostnem go -
bi prenehali boji in nastal na zemlji vesoljni mir — kar bi morebiti niti dobro ne bilo — bode vender sedanjega „oboroženega miru" jedenkrat konec, ker bodo vlade same, — ako prej ostri meč ne razseka tega osodepolnega ozla — morale resno poprijeti se perečega vprašanja, kako preprečiti splošno obubožanje in kako olajšati breme vojnega budgeta dižavljauoin. Tu bode torišče pokazati pravo državniško modrost in kdor bode v tem vprašanji pričel inicijativo, pridobil si bode večjo slavo in trajnejšo hvaležnost sodržavljanov, nego najsrečnejši in najsilnejši vojskovodja.
Politični razgled.
\<>n,Mii <lezelc.
V Ljubljani 12. decembra.
V začttku včerajšnje seje državnega zbora stavila sta poslanca Sch on erer in Furn-kranz predlog, da naj vlada razpusti zbornico in razpiše nove volitve, kojega pa je samo še poslanec Zschock podpiral, torej se je prešlo o njem na dnevni red. Nadaljevala se je potem generalna debata o obrtnej noveli in sicer je govonl poročevalec grof Bel čred i. Zahvaljevaje se predgovor-nikom, da so vsi priporočevali prehod v specijalno debato, razjasnuje potem nepristnost nekaterih ugo vorov proti postavi in nje odseku. Posebno poudarja, da se z zahtevanim izkazom sposobnosti za pojedine obrti s tem one nikakor nečejo omejevati. Cerkev in država zahtevati stroge izkaze o sposobnosti, mnogo druzih podjetij tudi; zakaj bi se tedaj baš pri obrtnikih tega ne zahtevalo, kar bi bilo ob jed-nem meja proti neomejenej konkurenci. Zadruge pa nijso nič novega v obrtuem postavodajstvu. Obrtniki bo z veliko vztrajnostjo in naporom zastopali svoje interese, kar je hvaJe vredno. Od prejšnjih vlad zanemarjeni, od časnikarstva služečega velikemu kapitalu zasrainovani, opravičeuo zahtevajo in gotovo zaslužijo pomoči od visoke zbornice. Ta postava naj se bode z obilimi skušnjami dovrševala; ako bodo oblasti vzajemno postopale in modro upi i vale na zadruge, potem je govornik prepričan, da bode ta postava imela jako ugodnu nasledke. Potem se vzprejme prehod v specijalno debato z vsemi proti trem glasom (Skene, Zedtwitz, dr. G. Gross), se ve da je mnogo poslancev prej zapustilo zbornico. — Predlog Lienbacherjev glede odškodovanja lastnikov radiciranih ob rtov se ne podpira zadostno.
V nedeljo otvorila se je v Zagrebu slovesno prva lirvatnka obrtna šola, katero je ustanovilo umetniško-obrtno društvo Najprej je to društvo napravilo načrt osnove in celi ustroj te šole (in sicer po vzgledu francoskih jako napredujočih šol) in potem iskalo si potrebnih sredstev. S podporo vladino in dobrovoljnim! doneski se je šlo potem takoj na delo in v primerno jako kratkem času dobili so naši bratje svojo prvo obrtno šolo. Po dnevi uče se otroci praktično vsakeršnih rokodelstev, večer pa je posvečen teoriji. Zavod ima za sedaj 20 internistov.
ViiaitJ*' ilr/ave.
V nemških vojaških krogih pripisuje se največja važnost preustrojenju ruske kuvalerije. N'č manj nego 28 huzarskih in ulanskih polkov premeni se v dragonske polke in jezdečo infanterijo, katera se bode oborožila z novimi Berdan-puškami in bodalci. — V nedeljo bivala je carska družina v
Petrogradu, kjer 8e je vršila petdesetletnica Nikolaj evske akademije. Mej voščilnimi telegrami bil je tudi jeden od nadvojvode A 1 br echta.
— „Novoje Vremja" priobčuje program a n t i n i h i-listne lige, ki ima te točke: 1. Boj proti nihi-listom vršiti se mora po potu postave; društvo bo po svojih udih odkrivalo nakane teroristov, brez da bi se posluževalo surove sile. 2. Društveniki so dvojni, izvršujoči in podpirajoči. Prvi se povsem posvetijo društvu 3. Imena vseh udov ostanejo tajna, torej so varni. 4 Vsaki lehko izstopi iz društva, a ne sme razodeti njegovih tajnostij. 5. Udje občujejo v raznih lokalih, za vsak slučaj naznanjenih. 6. Društvo ima dolžnost, da vsakemu udu priskrbi primerno delo in zaslužek, ter je podpira iz društvene blagajne. 7. Društvo osigura bivšim teroristom varnost, če se častno obvežejo, da se ne udeleže več rovanj. Ta varnost se dožene ali z amnestijo, ali se pa dotičniku pomore ubežati v inozemstvo. — To objavljenje vzbudilo je mnogo hrupa. Ministru Tolstemu se je neki iz Gačine telegrafovalo, da zabrani ponatisk po druzih listih.
O obravnavah mej Francijo in Anglijo pišejo francoski listi zelo pikro. Oni ne verujejo v sporazumljenje in hudo napadajo angleško vlado. Glede Mada gas ca rj a pa so se sporazumeli; „Me-morial Diplomatique" vsaj poroča, da je angleška vlada francoskej predložila nek „modus vivendi", po katerem naj bi obe države svoje podanike vkupno branile pred IIowasi in se Franciji zavaruje polna prostost v njenem delovanji. — Drugo poročilo iz Pariza pa pravi, da je madagaskarsko poslanstvo domov poslalo izvestje o razgovoru z Granville jem. Iz njega se povzame, da Madagaskar ne more računati na nobenega zaveznika v Evropi ter da je najbolje, da vzprejme francoski protektorat.
Iz ICi>i|»<;i se bodo v kratkem č;isu zopet štirje drugi bataljoni angleške posadne vojske umaknili. — Jakub Sami paša in Mah m u d Fehmi paša bila sta pred vojnim sodiščem k smrti obsojena, pa tudi pomiloščena s prognanstvom. A rab i in omenjeue dve paši prepeljali se bodo v C ey 1 o n; v pismu na Broadleva zastavili so možko besedo, da ostanejo v Ceylonu, dokler jim khedive to zapoveda.
— Družba sueškega kanala je vstrezaje želji Angležev sklenila trideset milijonov nameniti v popravo kanala. Osem milijonov se je bilo uže porabilo, drugih dva in dvajset zahtevale bodo poprave in dela, ki so se uže začela. V principu se je bilo uže ukrenilo kopati nov kanal vštric starega. Stroški nastavili so se s 150 milijoni, ki se bodo pokrili z izdanimi delnicami. Izdelovanje novega kanala trajalo bode pet let in po njega dovršenji bo jeden namenjen ladij a m, ki pridejo v Evropo, drugi za ladije, ki odhajajo iz nje. O prepirih mej Angleško in sueško družbo so vse vesti neistinite.
Dopisi.
■z CVIfa 11. decembra. [Izv. dop.] Včeraj opoludne je glasoviti nemškutar Fran Soršak alias Sorschak končal svojo kariero. Od porotne sod nije krivega spoznan hudodelstva razžaljenja Nj. Veličanstva cesarja, hudodelstva razžaljenja cesarske rodbine in hudodelstva goljufije, slednje s tem, da je Frana Štefana pregovoril, da je zanj za krivične priče skrbel : bil je Soršak od okrožne sodnije o liso j en na 18 mesecev težke ječe, poostrene vsakih 14 dnij s postom. — Njegovi bivši pomagači proti narodnjaku in poštenjaku Ludviku Kresni k u, kakor Anton Zorko, Ignac Alt, Fran Štefan
in Jurij Zorko, so isto tako od porotne sodnije krivi spoznani, in sicer Anton Zorko hudodelstva obrekovanja zoper Ludvika Kresnika, Ignac Alt hudodelstva goljufije, storjene s krivim pričevanjem pred sodnijo, Fran Štefan hudodelstva goljufije, storjene s krivim pričevanjem pred sodnijo in isto tako Jurij Zorko, ter obsojeni: Anton Zorko na 15 mesecev težke ječe, poostrene vsakih 14 dnij s postom, Fran Štefan na 1 leto težke ječe, poostrene vsakih 14 dnij s postom, Ignac Alt na 4 mesece ječe in Jurij Zorko na 5 mesecev ječe.
Zraven pa mora vseh 5 obsojenih povrniti stroške obravnave in kaznovanja ter Ludviku Kres-niku solidarno poplačati odškodovanje za 138 dnij, kateri čas je po nedolžnem moral zaprt biti, vsak dan 3 gld., tedaj 414 gld. za zamujem zaslužek, in 500 gld. za sramoto in razen tega vse stroške za-govorništva v sedanjej pravdi, v prvej pravdi zoper Ludvika Kresnika in v ponovljenej pravdi zoper Ludvika Kresnika, v katerej je bil nedolžnega spoznan.
To je dobro zdravilo za tako neotesane nem-škutarske žnablje, — iakcijozna opozicija je potrta in žalostna zavoljo te razsodbe.
Iz Kamnika 11. decembra. [Izv. dop.] Nedavno je bilo čitati v „Slov. Nar.", da zahaja v Borovnico tisti glasoviti „Kmetski Prijatelj" kar v celih zaboj'h, pa da se od tam nesprejet zopet vrača znani firmi Klančnik et cons. v Celje. Nehvaležni Borovnica ni! Tu bi si imeli v v2gled jemati vrle Kamničane, ki „Prijatelja" prijateljsko vzprejemajo in se zanj navdušujejo. Čudom sem se čudil! Naštelo se mi je 16 oseb, ki so temu „Prijatelju'' dovolile uhod čez prag svoje hiše in trdilo se mi je, da se ima to število z novim letom podvojiti in da je tudi še v okolici prodrl glas upijočega. Kot Kamničan poznam Kamnik in vem, da je tu marsikaj mogoče, kar bi se drugej ne zgodilo — a to me je osupnilo. Dolgo časa preudarjal sem, ali naj molčim, ali naj oglasim to svetu in okruširn slavo, katero je Kamnik vedno užival kot zavedno narodno mesto. Bodi zadnje!
Nihče naj ne uživa slave, katere ne zasluži! Vedi toraj svet, da v Kamniku, od katerega se je vedno naj bolje slišalo, nij vse tako, kakor je bilo misliti. Za 16 naročnikov se uže sedaj ve, ki dobrohotno vzprejemajo tisti listič, kojega izdajatelji so slovenskega naroda zakleti sovražniki in ki žali ves slovenski narod pred vsem s tem, da skruni in zlorabi njegov jezik!
Pa ne mislite, da se tu kaj pretira! Stvar bila bi smešna, ko bi se moglo reči, da se je ta ali oni le za en čas tako „per hetzu naroČil. A temu nij tako. Imel sem priliko se prepričati, da lulika pada na rodovitna tla, in to je žalostno !
Poizvedoval sem, kako je bilo mogoče, da si je „Prijatelj" ravno tukaj pridobil toliko čestilcev. — „Jeden naročil jih je za vse", bil je odgovor. nKdoV" vprašam dalje in odgovori se mi: „No, tisti, ki zapira". Hm, tisti, „ki zapira", — lepa opisava to za tisto staro slovensko ime, čegar nosi-
vom razvil krasne misli o Preširnovej poeziji, misli, ki so bile osobito nadepolni mladini slovanski namenjene. Ker gospod govornik utegne ustreči mno gostransko izraženi želji ter priobčiti kje svoj govor, za to nam ne kaže objavljati sedaj posameznih stavkov. Le to omenjamo, da je bil gospod Majaron koj pri svojem nastopu s ploskanjem pozdravljen in je tudi ob koncu svojega govora moral se zapored prikazati na odru mej burnim odlikovanjem. Zabilježiti je tudi, da je občinstvo klicalo gospodu Stritarju veliko ovac;jo, ko se ga je gospod govornik spominal kot slovečega učenca Preširnovega. — Četrta točka je bila prekrasna kompozicija Nedve-dova „Luna sije", katero so pevci peli dovršeno in z občutkom, zlasti pa se je odlikoval gospod Mat. Hud ni k s tenor-solom. — Naslednja točka od-grne gospici Bogomili tisočero najprisrčnejših po-klonov. Ko na glasoviru odigra Chopinovo „Polo-naise", obsuje jo gospoda mlada in stara s tolikšno pohvalo, da se mora drugič, tretjič, četrtič prikazati na odru. Ali nij še dovolj!   Gospića Bogomila
ubere še jeden pot glasove, a tudi potem nij klicev konca ni kraja ... Ali je ljubka nje podoba, je-li umeteljna spretnost vnemalaV Oboje, dejali smo vsi. — Milobna pesen „Srdcu" [I, pl. Zaje) v hrvatski besedi, katero je potem zbor zapel, bila je kakor nalašč za to, da je malo pobožala in potolažila krv vročo. — Dalje nastopi gospod Hudnik ter zapoje arijo iz „Prodane neveste" (B. Smetana), spremlja ga pa na glasoviru blagovoljno gospica Bogomila. Gotovo, da smo ju bili veseli. — Um-laufova „Serenade" je bila v dobrih rokah. Gospod Jahoda-Krtinsky, „Sloveniji" jako blagovoljen in priljubljen Česk rojak, spremljal je po svojej kompoziciji na glasoviru gospoda * * ki se za temi zvezdami skromno skriva, če prav se vselej zmagovito bori s citrami. Velika pohvala. — A. Foersterjev čveterospev, ki so ga peli gospodje M. Hudnik, Fr. Dolenec, M. Brajša in D. ^Majaron, ugajal je tako dobro, da se je moral z nova zapeti. — „Finiš coronat operem" je dejal hudomušen kolega. In res konec je bil „izteklosem !u Koci-
jančičev „Venec nar. slov. pesnijl." ima v prvi vrsti zaslugo, drugi pa pevci s solistom g. M. Brajšo, članom hrvatskega akad. društva „Zvonimira". Zlasti pa je navdušena konečna pesen: „Ne udajmo sel Slovani, ne udajte se!" odprla vse zatvornic9 navdušenja in ploskanja, tako, da smo boječe pogledovali na uniformo tam doli zadaj. A ponoviti je bilo treba, prej nij bilo miru.
Tako zvrševan in končan I. del slavnosti do-vedel je vse do vrhunca veselosti, katera je vsem sijala raz obraze in očitovala se v živahnih pogovorih. Kazni telegrami našli so torej obdelano polje in bili vsi z navdušenjem v pomnjo vzeti. Bili so pa ti-le: iz Pariza: Jurij Šubic, Andrej Jurtela; —iz Lvova: Vladimir Dudykievič; — iz Inomosta: dr. Hočevar, Koder; — iz Ljubljane: Narodni ljubljanski Četrtoletniki; osmošolci ljubljanski; sedmo-šolci ljubljanske gimnazije; društvo „Sokol"; Klein, Kramar, Šubic, Volčič; — iz Novega Mesta; Čitalnica, Frankovič; iz Borovnice: Borštnik, Kos, Košir,  Kržič, Majaron, Papler, Podkrajšek,
raznih kiajih naše domovine, ako se slučajno snidejo, govorilo ravno toliko razrečij.
Sicer se nam pa izgovarjanje „šev, rekev, vi-dev, popraviv, raniv, brojiv" zdi biti popolnem neopravičeno ker nenaravno, kajti nikjer se te besede tako ne izgovarjajo; mej tem ko se / na mnogih krajih naše domovine, posebno pa po celem hrvatskem Zagorji — kjer stanujejo  po jeziku Slorenci
— polno in čisto izgovarja.
Naj bi tedaj pri prihodnjih predstavah — katere upamo zopet v kratkem na ghdališčuih deskah pozdraviti — izgovarjale se besede zopet čisto po pismenem jeziku. X.
Iz lludolfoveg-a 11. decembra. [Izv. dop.j
— Čitalnica naša priredila je v nedeljo 10 t. m. v dvorani „Prvega narodnega doma" dve veseloigri namreč: rBlaznica v prvem nadstropiiu in „Jedno uro doktor". Naši gospodje diletanti stopili so ta dan prvič na oder in moramo priznati, da smo bili z njimi jako zadovoljni.
Gospa Šulceva igrala je kakor navadno svojo nalogo v občno pohvalo. Jako hvaležni bi bili tej gospej, katera ima vso spretnost, če bi uas blagovolila večkrat podpirati in počastiti s svojim delovanjem pri gledališčinih igrah. — Gospodje: Perko, Tavčar in komik Vi ra n t igrali so dobro. Gospod Če sni k obnašal se je posebno dobro. Gospodično Jelo K . . . videli smo tudi prvič na odru in moramo priznati, da je v njej Čitalnici jako dobra moč zagotovljena. Gospodični A nt. R. in D. imele ste ta večer malo nalogo in upamo ju v prihodnje kmalu videti v večjih ulogah. — Vsem drugim gospodičnam novomeškim pa, katere imajo še vedno nekako nobel mržnjo do slovenskega našega jezika, povemo tu očitno, da mi čestimo le one mladenke, katere zaslužijo tudi častuo ime „Slo venkau. Zagotovljene bodite ve tujke našega jezike, da naši gospodje „samciJ, kateri so brez izjeme vsi pošteni slovenski sinovi, zberejo si danes ali jutri za svojo družico raje „našo Slovenko" nego oholo „kuheldajčarco". —
■z Itorovnice 11. decembra. [Izv. dop. Najstarejši ljudje ne pomnijo take jeseni, kakeršna je letos. Po štirimesečnem deževanji, ko nij dveh vkupe, da ne bi deževalo, nastajajo povsod velikanske povod nji iu nasledki neprestanega dežja so žalostni. Sedaj čitamo v tem, sedaj v drugem časniku, koliko škodo je napravila letos voda na Koroškem in Tirolskem, sedaj poplavi cele vasi in trge, sedaj vzame soboj močne železniČne mostove. — V noči od 10. do 11. t. m. lilo je vso noč in kov jutro vstanemo, vidimo našo dolino preplavljeno z rujavo vmazano vodo. Žage, katerih je v našej dolini ukolu dvajset, zalite so z vodo. Gospodarji gledajo od daleč potrtega srca, kako pridno jim voda trga jezove. Huda voda, ki naglo pridere raz hribe, izstopi na hip iz struge in travniki in njive, ležeče bolj v nižavi, so na jedenkrat pod vodo. Poreče mi morda kdo, zakaj si pa ne napravite globejših strug, a za odgovor ne bode treba dolgo misliti.   Ne trdim,  da bi
ničesa ne koristilo, ako bi se naša Borovni.?nica uravnala (regulirala), a dosegli bi le malo, kajti dokler m Ljubljanica ne iztrebi in ne odstrani znani jez, tako dolgo treba nam bode Jiveti, kakor dvoživke. Ako nam bode Bog milosti)iveji nego letos, t. j. da ne bo pošiljal taeega deževja in povodnji, bomo uže še izhajali; če pojde pa tako še naprej, bo slabo za nas davkoplačevalce, posebno če bodo davki vedno tako naraščali kakor letos voda. No, pa mislim, da bo kmalu boljši, saj odbor za obdelovanje močvirja prav pridno osuševa močvirje — ne misli čitatalj da praktično — ampak stvar je drugačna: osuša se na papirji in pri zelenej mizi. Gosp. pl. PoJhagsky napravil jt- načrt, po katerem se bode po prav nizki ceni — Borovnišniea iztrebila in poglobočila za 3 2.0 00 gld. Tedaj nas čaka razen davka, ki se je za močvirje uže čutno povišal še dober kos novega davka. Prav je imel po mojem prepričanji dopisnik, ki je nedavno bičal ta odbor, oziroma njegovega načelnika. A kolikor je meni znano, so glavne pušice, namenjene gosp. načelniku, zletele v uredniški koš. —
Domače stvari.
— (Iz Vrhnike) se nam poroča v 11. dan t. m.: Pri današnjej volitvi izvoljeni so v III. razredu narodni kandidatje iu sicer za odbornike: g. Ig. Mark. Jelo v še k iz Yrhnike s 18U glasovi, g. Peter Lenazi iz Vrhnike s 191 glasovi, g. Tomaž Javornik iz Vrhnike s 175 glasovi, g. Ignac Javornik iz Vrhnike s 105 glasovi, gosp. Gregor Sternad, Pogozenk iz Stare Vrhnike s 150 glasovi, Janez Perko, Bačar iz Iievk z 224 glasovi, Jernej Janša iz Stare Šrauge s 157 glasovi; za namestnika: Jakob Ilamovec iz Vrhnike in Janez Per iz Sapga. Nemškutarji so danes v tretjem razredu sramotno propadli. Narodni kandidatje dobili so 221 glasov, nasprotniki znani nekdanji žandar Maver 82 glasov in „der hofnungsgrUne" Kari (Obreza) cela dva glasa. Agitacija bila je na obeh Straneh nedosežno velikanska in ta je ravno pokazala, da ljudstvo naše, naš kmet in rokodelec, ki voli v tretjem razredu, se ne da več tako zapeljevati ko nekdaj, kajti pred 3 leti dobili so narodnjaki z največjim trudom samo 4 odbornike, nasprotniki pa 3. Živeli narodni volilci!
— (Slovar jugoslovanske akademije), do sedaj uredovan po pokojnem G. Duničiću, nadaljevala bosta vseučilišČni profesor Armin Pavič in slavni filolog dr. Jagie, profesor v Petrogradu.
— (KupčijBki ples) bode 27. januvarja 1883. v dvorani starega strelišča. V odbor so voljeni gg.: Juvančič Karol, Jeločnik Anton, Knez Janko, Ka-ringer Karol, Petričič Vaso, Sehantel Fran, Sos Miroslav, Schiffer J. in Till Karol.
— (Porotne obravnave) četrte sesije trajale bodo, kakor je to naznanil predsednik deželne sodnije g. Grčar včeraj /branim porotnikom, najmanj do 30. t. m. Samo tri božične praznike ne bode obravnav, potem pa se |)recej zopet začno.
telji se ga dandenašnji nekako sramujejo in se čutijo razžaljene, če se jim prideva! Torej uže zopet tisti, „ki zapira" ! Vedno pošiljali so se ti ljudje v boj zoper našo narodnost, nekedaj oficijelno in sedaj poslužujejo se jih vspešno privatna podjetja. Sicer g. KlanČniku ne zavidamo njegovih kompani-jonov in ne bavili bi se z njimi kot z njim samim ne, ker častno nikakor biti ne more, priti v dotiko s tako sodrgo: ko bi ne bili primorani, včasih ponižati se tudi pod naše stališče.
Zdi se mi, da smo Slovenci v tem oziru sadnji čas sploh nekoliko „prenobel", da neljube nam ose-bice take vrste kar ignoriramo.
Neprijetno je res s poti spravljati smeti, a če se jih vedno le ogibljemo, kopičijo se in jedenkrat le moramo zadeti obrije. Dobro bi bilo tedaj, da se tudi „kmetskemu prijatelju" včasih nasproti stopi in njegovim agentom po prstih da, tembolj, ker je to pravi „volk v ovčjej obleki" in nij zlasti pnpro-stemu ljudstvu mogoče priti mu do jedra, če se od druge strani primerno ne poduči. Temu najboljši dokaz so nam Kamničani, katerim se mora vsakako čestitati, da imajo takov rešpekt pred tistim, „ki zapira".
Iz LJubljane, dne 12. decembra. [Izv. dop.] Kar ste v poslednjej predstavi slovenskega dramatičnega društva rekli v včerajšnjem listu., govorili ste mi prav iz srca, kajti tako dovršene igre uže dolgo nijsmo imeli prilike v Ljubljani opazovati. Tem bolje občudovanja vreden je ta vspeh, ako se pomisli, da so razen treh predstavljalcev nastopile same nove moči. Vidno je torej iz tega, da nam nad bodočnostjo slovenskega gledališča uij obupati, temveč da zamoremo gojiti opravičene nade, da prej ali slej vendar pridemo do stalnega slovenskega repertoira. Za sedaj moramo pač biti hvaležni odboru dramatičnega društva, da je ustanovil dramatično Šolo; posebno pa moramo priznati vspeh gospoda Trstenjaka, ki je drage volje prevzel nemali trud učitelja te šole. —
Kar mi pa pri predstavi nij ugajalo, bilo je izgovarjanje glagolov. Doslej se je namreč na odru tako izgovarjalo, kakor se piše in to je imelo na naše občinstvo, katero je, žal! uže samo po sebi preveč navajeno raznih dijalektov, vsaj kolikor toliko dobrega upliva. Tudi je v poslednjih desetih letih sploh mej izobraženimi Slovenci prišlo v navado pravilo, da se imajo besede izgovarjati tako kakor se pišejo in v resnici so marsikake dijalektične spake uže popolnem izginile iz boljše slovenske družbe.
Gospod Trstenjak — vsaj kakor se nam je pravilo je on upeljal novi načiu izgovarjanja — pa odpira zopet na stežaj vrata vsem posebnostim naših neštevilnih razrečij ; kajti zaBtonj je misliti, da bode ostalo le pri nedolžnem l v tretjej osobi preteklega časa. Občinstvo, doznavši, da izgovarjanje po pisavi nij neobhodno znamenje izobraženega Slovenca, poprijelo se bode zopet raznih razrečij in tako utegnemo še doživeti, da bode deset sicer izobraženih Slovencev,  katerim so pa zibelke tekle v
Žitnik; — iz Kranja: A. Preveč; — iz Toplic: Topliški požarni brambovci.
Napovedana ie bila na programu tudi „Zabava". Zabavo je teško delati, zlasti če je občinstva na stotine. Ali ta večer je bila zabava preprežena čez in Čez, predno še je bila prišla „zabava". Tako se redkokedaj zgodi. Šumenje, tako nekako kakor pri čebelah v panji, blagodejno in domače, je prišlo samo ob sebi, da sami nijsmo vedeli kedaj. Gospod predsednik Pukl je imel povsodi svoje oko, toliko mu moramo reči v posebno pohvalo. Pevci so pa tudi vedeli, kedaj jim je poprijeti priliko, takrat namreč, kadar je občinstvo malo potihnilo, bilo je treba malo priliti. Obnašali so se jako častno in izbirčno. Kaj pa govorniki ? Le-ti so bili tudi srečni, nekateri menj, nekateri več, ali zdrave misli so povedali vsi in skoraj vsi so jih tudi lepo okrožili. G. Po lak je nazdravil damam; g. Maj aro n napije slovanskim gostom in slovanskim društvom; g. Babnik profesorjem, zlasti prof. Šumanu; Bolgar g. Nestorov Slovencem; Čeh g. dr. Le-noch  „Sloveniji"; g. prof. Švrljuga Blovenskej
domovini; g. Pukl narodu bolgarskemu; Bolgar g. dr d. Vojnikov Preširnovemu spominu; g. D o-lenec bratskemu društvu „Zvonimiru"; v imenu društev govorili so: g. Bianchini za „Zvonimir", g. Kochanovvski za „Ognisko", g. Iliedl za „Akad. Spolek", za „Bukovino" g. Le w icki, za „Zoro" g. DespotoviČ, Bolgar g. M i I a r o v vsemu občinstvu itd. Tako se je vrstila beseda za besedo, in pesen, umetna pa narodna, za pesnijo, da smo komaj dohajali. In vse neprisiljeno, naravno.
' Prav iznenada in le|>o prišla je ovacija, ki jo je občinstvo napravilo gospodu pevovodji Janu ,1 i i i k u Da so ga ob ugoduem trenutku dvignili ter nesli krog in krog, to se je vsakemu dobro zdelo. Gospod Jifik, česk rojak, je slovensk-m dijakom toliko priljubljen, kolikor jim je zuau. „Slo-venijino" petje skoraj od prvega začetka do sinoči se ne da ločiti od gospoda Jifika. Koliko lepih nastopov ima naše društvo zahvaliti temu blagemu in požrtvovalnemu možu! Zato ga dunajski Slovenci visoko čislajo, zato naj ostane vsaj njegovo ime znauo v daljni domačiji. — Za Binočnji večer pa so
si še posebnih zaslug pridobili nekateri gospodje pevci, člunovi hrvatskega „Zvonimira", ker so nam pri petji bratovsko segli pod pazduho in tako z dejanjem izpričali lepo vzajemnost hrvatsko-slovensko, katera bode le tedaj kaj vredna, ako je ne bodo motile znane pretenzije in utopije! Bratom Hrvatom izrekati je za sotrud vso čast in iskrena zahvala !
Po vseh teh užitkih zamogla je ločitev biti le pozna in prisrčna. To je res, harmonija je kraljevala do zadnjega mej nami in še pozne dni spomi-nali se bodemo z veseljem večera, na kateri smo zopet poljubovali Preširnovega duha, na kateri smo si prebirali idale, jedino prave zvezde na poti življenja, na kateri smo si trudili, pokazati Slovencev čast. Kdor trudil se je največ, tega spomin bode najslajši.
„Bratje slovenski in slovanski! Čuvajmo zaklad idealov !" — klical je sinoči slavnostni govornik. Zatorej čuvajmo jih, čuvajmo!
Na Dunaj i, 7. decembra 1882.
L -br.
— (Izpred porotnega sodišča.) Dne 11. decembra zatožen je bi! kmetsk« fant Matevž Hribar zaradi hudodelstva uboja in prestopka tatvine. Zatoženec Hribar se je v obče rad pretepava), bil uže zaradi pretepov štirikrat kaznovan in tudi županstvo opisuje ga kot človeka, kateri se rad pretepa. Dne 22. septembra t. 1. mSli so v KanderŠi proso in prišel je razen zatoženca na pod tudi kmetski f *nt Franjo Logaj, kateri je pred kratkim prevzel ljubico zatožencu Hribarju. Kmalu jela sta se prepirati Hribar in Logaj, in zadnji gre proti Hribaiju z nožem, Hribar pa odlomi nogo od klopi in udari Logaja po glavi tako silno, da mu prebije takoj črepino in se Logaj precej mrtev zgrudi. Za-toženi Hribar se je takoj drugi dan po storjenem hudodelssvu prijavil nkrajnej sodni ji v Litiji. Pri denašnjej obravnavi dejanje obstane in tudi prizna, kar je prej tajil, da je ubitemu Logaju, ko so ga prenesli na pod, ukral nekaj dvajsetic in druzega denarja, vsega kakih devet do trinajst goldinarjev. Od teh novcev je nekaj z drugimi fanti zapil. Zaslišanih bilo je osem prič, katere potrdili so izjave zr.toženca in dejanje. Porotniki so njim stavljena dva vprašanja jednoglasno potrdili in sodišče obsodilo je zatoženca Hribarja Matevža na štiri leta teške ječe, poostrene s postom vsaki mesec, vsacega 22. septembra pa s trdim ležiščem in samotnim zaporom.
— (Električno razsvetljavo) nameravajo upeijati v Trstu in se je uže izvolila posebna komisija, ki naj z upravnim odborom plinove tovarne Btopi v posvetovanje, kako združiti električno razsvetljavo z obstoječo plinovo tovarno. Vidi se, da gospodje, ki so temu dali prvi nagib, dobro razumejo zahtevanje našega stoletja in posnemajo druga mesta, kjer se povsod kaj snuje za uveden je električne luči. Kaj pa ti, Ljubljana bela?
— (Iz Ormoža) se nam piše v 6. dan t. m.: Kakor povsod, je tudi pri nas obilo neugodnosti in tacih značajev, ki obračajo plašč po vetru, ki piha sedaj od zgoraj, a ne daleč od zgoraj, sedaj pa od Savinje preko Slovenskih goric. Dolgo dolgo trajalo je to neprijetno stanje, sedaj pa se nekaj giblje v višjem ozračji, in kakor vse kaže, začetek je storjen in prestavljena je od nas osoba tja gori v Maren-berg. Prebivalstvo tukajšnje je to novico veselo vzpri-jelo in le to želi, da bi se vresničilo, kar je odhajajoči gospod v preroškem duhu pred množino sve-
dokov izrekel, namreč:  „K.....in jaz sva tukaj
nemogoča, narediti se mora tabula rasa, vsa sodnija mora se spremeniti, ljudstvo nijma nobenega zaupanja več......, kar jaz sam dobro vidim......"
Dobro je torej, da odide g. M. in vsi želimo le to, naj bi bil dober prerok in naj mu v kratkem sledi še drugi gospod zopet nekam tja gori v Oberzeiring mej Nemce, od koder prišel je v Ormož.
— (V o j skini naredbenik) priobčuje ob-mejenje in upravilno razdelitev vojaških teritorijalnih komand. Po njem obsega tretji corp, pod komando fzm. barona Kuhna (v Gradci) kronovine Štajersko, Kranjsko, Koroško, Trst, Istro, Gorico in Gradiško z divizijami 6, 7, 28 in dopol-nitvenimi okraji polkov 7, 17, 27, 47, 87 in 97. Načelnikom novega 87. pešpolka imenoval bo je polkovnik Henrik Scheucb, načelnikom 97. pešpolka pa polkovnik Nemečić pl. Bihačgrad. Nadalje so prestavljeni k novemu 87. polku majorji: Ignat vitez Schrott, komandant 35. lov-Bkega bataljona, Mihajl Miinzl pl. Munzthal od 47. polka, Henrink pl. Lenz od 7. polka, Emil vi tez Brasseur od 27. polka in Henrik Schaeffer od 47. polka. K novemu polku 97. so prestavljeni podpolkovniki: Adolf Monari pl. Neufeld od 33. lovskega bataljona in Otto Vogelerod 17. polka baron Kuhu; potem majorji: Adolf Lorenz od 79. polka, Karol baron Imhoff od 22. polka in Albert Strohmaver od domačega pešpolka baron Kubn. — Dne 15. t. m. ustanovil se bode v Celji komando dopolnitvenega okraja za novi 87. pešpolk, kojemu načelnik bode major Schaffer. Ta dopol-nitveni okraj obsegal bode glavarstva Celje, Brežice in Slovenji Gradec.
Telegram „Slovenskomu Narodu":
Vrhnika 12. decembra. Narodnjaki so zmagali v vseh treh razredih. Nasprotniki nijso niti jednega odbornika dobili.
Umrli ho v Iju tuljani:
7. decembra: Emil Rak, bivši trgovec, 43 let, Sv. Petra cesta št. 39, za krvav.-njeui pljuč. — Peter Marinka, delavčev sin, 2 '/• Emonska cesta št. 19, za vnetjem možganov.
9. decembra: Marija KonŠek, okrajnega sodnika hči, 29 1., Kolodvorske ulice št. 11, za sučico. — Simon Bernard, dninar, 64 1., Poljanska cesta št. 57, za spri-denjem droba.
V dežolmj bolnici: 5. decembra: Gustav Niderle, trgovsk pomočnik, 34 L, za božjastjo.
ti. decembra: Janez Jereb, dninar, 57 1., za vnetjem pljuč.
8. decembra: Jožefa Gregorič, gostija, 71 1., za starostjo. — Barbara Vovk, gostija, 73 1., za vodenico.
9. decembra: Helena KuržiČ, gostija, 63 1., za kron, pljučnim emphyseoiom.
10. decembra:  Marij ar a Nahtigal,  gostija,  42 1., za
jetiko.
11. decembra: Albina Winterhalter, šivilja, 27 1., za vodenico pri Brcni napaki.
Tujci:
11. decembra.
Pri Slonu : Blumbauer z Duuaja. — Bnlz iz Trsta. — Lampe iz Zagreba.
Pri Muli« i: Rudolf z Dunaja. — Birman iz Kočevja. — Kappel z Dunaja. —
Pri bavartikeiu dvoru t de Lucar iz Trsta. — Bohm iz Celja.
			64	
	*8	g	40	
4«/# državne srečke i/. 1. IS54    150 scl.l.	118	n	—	
Državne »rečke N 1. 18»',4           100 .	168		50	
i   , avstr. zlata renta, divka prosta .	94	r»	75	
	118	n	70	
	85		60	
„      papirnu renta 5°;0        .       . .	84		60	*
f>°/, Štajerske zemljišč, odvez, oblltf. ,	103	n	—	it
Dunava retr. srečke 5°/0    .   .    100 gld,	115		—	g
Zeuilj. obč. avstr. 4*/»Vi z'ttt' z,t8t- ''rit' •	11*		70	
Pnor. ohlig Elizahetine zt«pad. železnice	98		—	
Prior, oblig. Ferdinandove ne\. ž^K-znice	103	_	"i 5	"
	174		75	
	18		75	
Akcije anglu-avutr. banke .   .    120 „	120		_	
Trammway -drnšt, vel j. 170 gld. a. v.	219	•	75	
Poslano.			(54	-46)
Meteoru logično poročilo.
A. V LJubljani:
GLAVNO SKLADIŠTE J^T0NIJEVE
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas lakaian llek proti trajnom kašlju plućevine I želudoa bolesti grkljana I proti mčhurnlm kataru,
"".SE?" (PASTI LLEN)
m kod Hinke Mattonija (Karlovi vari u Češkoj).
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v min.
9. decembra	Ob T. ari zjutraj ob 2. nri popiludno oh 9. nri neior	735-82 mm. 7:J6-02mm. 786'98bm.	— 2-6" C -f 20°C -f 2-0° C	brez* vetrije slaboten jngozaho' ilabottn jugozahod	eblačno In'ii n oblafno	7-60 mm. dežja.
10. decembra	ob 7. ari ljntr&j «b 2. uri popoludne ob 9. uri utin	733-89 mm. 72891 mm. 727-74 mm.	-f 2 4° C -j- 4 4° C -f- 3-6° C	slaboten zahod ilaboten zahod slaboten zahod	oblačno oblaino oblačno	40-00ram. dežja.
11. decembra	ob 1. uri zjutraj ob 2. uri popoludnn ob 9. nri iftter	724-13 mm. 724-06 mm. 727-44 mu.	+ 40° C -f 6-4» C + 4-6° C	slabotna burja slabotna burja tlabotna burja	oblačno oblačno oblačno	6-70 mm. dežja.
B. V Avstriji sploh:
Zračni pritisk je ostal večinoma nespremenjen; bil je zelo jednakomerno razdeljen in je bilo stanje barometrovo zelo nizko. Vetrovi so bili še vedno zelo slabotni in sploh malo spremenljivi; vladali so skoraj izključlj ivo južni in zahodni. Temperatura je bila prejšnja; no posebno ekstremna; sploh pa povsod nadnorinalna. Nebo jo bilo večinoma povsod popolnem oblačno, vreme vsled nizkega stanja barome-trovega v nižavi vedno deževno, v višavi pa Bneženo.
\:i etiketo in /niiiiili,
kakor kaže podoba, £Ja^~ trebit ostro pit/iti.
MATTONI's GIESSHUBLER
V četrtek 14. clceerabra t. I. ob 3. uri
jjopoludne se bode v oskrbniškej pisarni križanske graščine v gosposkih ulicah št.. 18 drobni pesek, iz 14 rižaiiake Jame* v prostovoljno rabo in iz-peljavanje za 3 leta v najem dal.
K tej javnej dražbi se uljudno vabi. (775)
Čebularjeva fizika I. del
se dobiva po 8© kr. pri sledečih knjigarjih: V Ljubljani. Kleinmavor & Bamberg in J. Giontini; v Celji: T. L)rexl; v Celovci: J. Heyn; v Gorici: Ferd. Wokulat; v Mariboru: J. Leon. (774—1)
Št. 18.702.
Razglas.
(770—2)
H)-CLX^Swj©3s:a- loorza
dne" 12. decembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........76 gld. 60
kr.
Proračuni dohodkov in stroškov za leto 1883 mestne blagajnice, ljudske šolske zaklade, sirotinske zaklade, meščanske zaklade, ustanovne zaklade in pa zaklade o mestnem posojilu so, kakor veleva občinski red za ljubljansko mesto, od 11. do 19. de-Icembra t. 1. v magistratnem ekspeditu razpoloženi za splošno pregledovanje in se bodo kakeršne koli op:izke o tej zadevi tukaj sprejemale ia od mestnega odbora pretehtovale, ki ima izdelati preudarke.
Mestni magistrat i Ljubljani,
dne 9. decembra 1882.
Župana namestnik.
Srebrna renta ....       ..... 77
Zlata renta.......... 94
5°/0 marčna renta......... 91
Akcije narodne banko....... 826
Kreditne akcije......                               •   • 288
London   . .....                                    •   • 114
Srebro                . ....... —
Napol........... 9
30 90 40
60
46
Pekarija in vinotoč,
po dolgoletnem oskrbovanji, v najobljudenejšem delu mesta, t vso pripravo, obilo prostorov, klet in magacin, se da takoj v u.ijiui. V hiši nahaja se tudi vodnjak. — Natančneje izv6 bo pri opravništvu „Slov. Naroda". (764—3)
Kupčija
i volno in tapiserijskim blagom in predtiskarija
v Ljubljani, židovske ulice hiš. ht. 1,
Marije Drenik,
na tržaškej razstavi odlikovana s
srebrno m.©d_suli jo ~"Wf
priporoča svojo bogato zalogo: vozilj (štikarij) pričetih in izdelanih, za vezanje predtiakano omizno in drugo platenino; volno, preje, svile, koralde; vsakovrstno blago in orodje za vezanje, pletenje, vezenje in šivanje; volnate rute, nogovice, modrce, trakove; zrezlano, usnjato in drugo galanterijsko blago.
Pogrebni n-:thovi s zlatimi in srebrnimi napisi, prodtiskarljo,
kakor tudi vsako drugo Čast. naročilo izvršuje se takoj. (743 - 6)
:
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
k
32