160. Ma.
v ponedeljek. 16. julija 1906.
XXXIX. leto.
ishaja vaak dan zvečer, iahnči nedelj« ta praznike, ter relja po posti prejeman sa avstro-ogrske deftele aa *ae leto 15 K, aa pel leta i3 K, ti Četrt leta 6 K 60 h,   aa en mesee S K 30 h.   Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom sa vse let«
Se~K, za pol leta 12 K, sa četrt leta 8 K, sa en mesee S K. Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 28 K, sa pol leta 11 K, sa četrt leta 6 K 60 h, za en mesee 1 K vO h. — Za tuja dežela toliko več, kolikor znala poštnina. — Na naročbe feres istodobna vpošiljatre naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, Če ae oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če ae tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — &ekepisi ie na vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo Je v Knaflevih aiieah St 6, in aieer uredništvo v I. nadatr., uprsvniitvo pa v pritličja. — Upravnifitvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št 34.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telefon št 85.
Contre coeur!
„Jaz konstatujem, kar sem vs»em gospodom tudi takoj povedal, da je situvacija, da je javno mnenje pri nas vsled razburjenja Štajerskih in koroških Slovencev tako, da nam je — meni contre coeur — nemogoče sprejeti za kočevski mandat kompenzacijo na Kranjskem, temuč se je mora iskati izven Kranjske. Jaz sem s svojim nasprotnim mnenjem ostal čisto sam."
Dr. Šusteršič v odseku za volilno reformo dne 12. julija 1906.
Tandem aliquando! Nič ne pomaga — resnica je kakor olje, ona mora na površje. In ako drug ne, izda jo izdajalec sam. To je tragični moment komedije; tako veleva neizprosni narave zakon. Tudi v našem slučaju!
Od tedaj, odkar je blagopokojni ministrski predsednik baron G-autsch razkril strmečim avstrijskim narodom arcanum miru in sreče, svoj načrt volilne reforme, od tedaj koncentro-vala se je vsa pozornost slovenske javnosti na vprašanje, je-li vodila slovenskega pomagača v Gautschevem laboratoriju res le skrb za narodov blagor, ali pa je žrtvoval usodo ter bodočnost koroških Slovencev za to, da je smel v posebni retorti v prah in prvotne atome skuhati kranjske naprednjake? Mnenja bila so različna. Koroški Slovenci so verovali v solzorosna zatrjevanja načelnika kranjske S. L. S. (čitaj ad libitum!), da je s krvavečim srcem in le pod pritiskom „sile razmer" moral dopustiti infamno teptanje njihovih narodnih pravic, poosebljeno v Gautschevi volilni reformi, da bo pa zastavil vse svoje nemale moči v to, da se ta krivica če že ne popravi, pa vsaj ublaži. In da mu to nalogo olajšajo, prirejali so koroški Slovenci na tucate viharnih in navdušenih shodov, sklepali so ogorčene resolucije ter odposlali tja na cesarski Dunaj posebne
deputacije, katere je dr. Šusteršič milostno sprejemal in tolažil, ko so se mu klanjale ponižno in udano, njemu, edinemu odrešeniku. Mi korumpirani, „na gnojišču slovenske zgodovine umirajoči" slovenski naprednjaki pa smo bili drugega mnenja. Tako smo trdili, kakor je zgoraj zapisano, da je dr. Šusteršič prodal koroške Slovence za lečo kranjske hegemonije in da na tisti koroški zemlji, kamor je stopil on, ne bo izlepa več rastla slovenska trava. — Hej, kako je završelo tedaj v našem trobojno prepleskanem rimskem lesovju! Lopovi in nesramni obrekovalci smo bili, ker nismo mogli slepo verovati v zatrjevanje, da stoji dr. Šusteršič ob braniku pravic koroških Slovencev prav tako, kakor je stal ob Ter-mopilah helenski Leonidas. Ali pa kakor helveški Winkelried, ki bo v lastna junaška prsa zasadil toliko sovražnih sulic, da bo prosta cesta koroškemu s'ovenstvu. — Še pretekli četrtek so frčali v „Mestnem domu" ljubljanskem stoli po zraku v Čast in obrambo neizkaljenega slovenskega rodoljubja gosudarja in imperatorja iz Ovijačeve hiše. In ne samo iz rok klerikalnih backov, temveč tudi iz onih v znamenju -svobode" organi-zovanega delavstva. Tužna nam majka — prijatelj Etbin Kristan!
Končno pa je vse to postalo pre-neumno njemu samemu, njemn dr. Šusteršiču. Komedij antstva se naposled vsakdo naveliča — posebno, če ga mu več treba ni. In tako je izdal, Česar vsled indiskrecije svojih nemško -socialnih zaveznikov ni mogel več prikriti. Na dobrovernost in diskrecijo svojih slovenskih tovarišev pa se je vsedel, kakor se vsede zarobljen kmet na svetel eilinder — Če mu je slučajno na poti. Pa kaj je izdal? Nič posebnega. Samo to, da je bilo celo njegovo katonstvo za narodne pravice koroških Slovencev proklet humbug in drugega nič. Da je bil on vsikdar zoper vsako kompenzacijo kočevskega mandata izven Kranj-
ske sploh in da bo glasoval za tako kompenzacijo le vsled pritiska kluba, proti velevanju svoiega srca — contre couer. In pač, tudi proti svoji zavezi napram Lemischu in Wastianu. Kaj njega briga ogoljufani poštenjak dr. Ploj, kateremu je zahrbtno podiral in podrl vsak načrt v obrambo pravic koroških in štajerskih Slovencev ! Kaj celi lepi klub, Čigar statut mora biti v enem edinem paragrafu: sic volo, sic jubeo. Kaj slovesna enuncijacija ministrskega predsednika Becka samega, da je in bodi pravična kompenzacija za nemški kočevski mandat edinole nov izven -kranjski slovenski mandat, sc. v prvi vrsti koroški. Noli me tangere... SI ovenski šovinisti a la baron Beck ne bodo motili in zadrževali orlovskega vzleta kakega Šusteršiča. Preko mrliče v je treba korakati onemu, ki hoče vladati — tako pravi Cankarjev kralj na Betajnovi. In naj bodo ti mrliči tudi oni — koroških Slovencev. Kaj za to? Mundus vultdecipi, ergo decipiatur. Prišla je doba ministrov-rojakov in med Jugoslovani bo na vrhu lestvice oni, ki je dokazal največ nacijonalne „zmernosti". In morda v doglednem času tudi oni, ki stoji najbližje — Rimu. V zadnjem pogledu je dr. Šusteršič svojega spričevala že zdavna lahko gotov, v prvem pa je doprinesel dokaz sposobnosti v četrtek 12. julija v odseku za volilno reformo. Contre coeur! Naj se mi ne prihaja z naivnim ugovorom, da je s tem zaigral in izkrvavel zadnjo kapljico narodne časti, da je bila ta njegova izpoved pravi pravcati narodni harikiri. — Kako že pravi Fal-staff? „čast, kaj pa je to ? Ali se jo zamore jesti ?" Na Kranjskem je svoje stvari lahko gotov. Tretji slovenski katoliški shod bo tudi to in-famijo pokril z Jegličevo mitro. In naj se Še tako brani rimski abstinent dr. Krek. Non licet!
Jaz sem pri kraju! — Besedo imajo sedaj člani takozvanega jugoslovanskega kluba — prodane neve-
ste. Iz ust onega dr. Ploj a, v Čigar najčistejše rodoljubje in absolutno osebno in politično integretito verujem in prisegam, iz ust v poštenem narodnem boju osivelega R o b i Č a , iz ust neizprosnega istrskega Sokola Spinčiča pričakujemo odgovora, je-li zamorejo še ob isti mizi sedeti ž njim, Šusteršičem — contre coeur. — In kaj poreče sedaj tista jugoslovanska socijalna demokracija, ki jo emisar dr. Adler-jev, Etbin Kristan, vedoma in hotoma zapeljuje v narodno nirvano, klanjajoč se brezdomovinstvu načelnika slovenskega klerikalizma. Mari je v resnici tudi vaša kri že zvodenela v rdečo potočnico ? V nas, toli opso-vanih in opljuvanih slovenskih napreduj akih ni, navzlic vsem grehom, katerih ne tajimo, ki pa ne presegajo mej fatalizma, lenobe, letargije — in morda napačne taktike. Zoper te b o-lezni pa je najboljši rimedij ostroga Šusteršičevega izdajstva. Vsi na krov in v bratski krog, vsi vi, ki imate vtisk in občutek, da dne 12. julija 1906 v državnem zboru dunajskem sicer ni tekla slovenska kri, pač pa slovenska čast v potokih. In ne-cessariis unitas!
Dr. Karel Triller.
Volilna reforma.
Dunaj, 15. julija. Ministrski predsednik baron Beck odpotuje koncem prihodnjega tedna v Išl, da poroča cesarju o stanju volilne reforme. Dne 1. avgusta gre ministrski predsednik na dopust. — Zadnje posvetovanje posl. A*. Kramara z ministrskim predsednikom seje tikalo kompromisnih pogajanj zaradi Češke in Moravske. Kramarovi predlogi so baje tako zmerni, da bo mogoče dognati obravnave v volilnem odseku pred poletnimi počitnicami. PospeŠevatelji volilne reforme se trudijo, da bi se dognala do 20. t. m. razdelitev mandatov in volilnih okrajev za vse kronovine. —
Nove težkoče so nastale zaradi Tirolske, kjer zahteva dr. Erler nov nemški mandat. Italijani izjavljajo, da bodo v tem slučaju zahtevali zase tudi še en mandat. Na ta način bi bil nemški blok ojaČen za dva nova mandata. Seveda tudi Slovani ne bodo molčali ter za kompenzacijo tudi zahtevali še dva mandata.
Boj za 7. slovenski mandat na Štajerskem.
Dunaj, 15. julija. V zadnji konferenci politične komisije nemške ljudske stranke z ministrskim predsednikom se je razpravljalo o 7. slo-venskem mandatu na Spod. Štajerskem. Nemški poslanci so se delali zelo ogorčene ter zahtevali, naj se 7. slovenski mandat zopet odpravi. Ministrski predsednik je izjavil, da si bo prizadeval, da se zadeva vendar poravna in da se dožene povoljni kompromis. On tudi upa, da se bo dal novi mandat vendar prenesti na Kranjsko. Nemški poslanci so opetovano naglašali, da nikakor na sme ostati pri sklepu volilnega odseka z dne 12. t. m. Nemškim poslancem sta sekundirala ministra Derschatta iu Prade. Obenem se je razpravljalo o petem mandatu za Gradec.
Maribor, 15. julija. „Nemško društvo za Maribor in okolico" je sprejelo ostro resolucijo proti 7. slovenskemu mandatu ter izreklo, da se tudi na nemške ministre ni zanašati.
Iz klubov.
Dunaj, 15. julija. V včerajšnji seji poljskega kluba je bil posl.
Stwiertnia pooblaščen, da predlaga v poslanski zbornici, naj se plače uradnikom zvišajo na minimum letnih 2400 K. Posl. Glabinski je zaprosil pooblastila, da interpelira zaradi terorizma socijalnih demokratov v Lvovu.
Ogrsko-hrvatski drž. zbor.
Budapešta, 15. julija. Neodvisna stranka je razpravljala o drž
LISTEK.
Osvetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
Že je bil vitez Pyrso vstal, da primerno pozdravi zborovalce, ko sta v spremstvu Krvosrda vstopila še dva moža v podzemsko dvorano. Vsi navzoči so ju pozdravili s posebno radostjo. Vse je sililo k njima, vsakdo jima je hotel stisniti roke in slišati od njiju kako prijazno besedo. Tidelo se je, da sta imela moža med kamniškimi mestjani mnogo pristašev in vdanih prijateljev, kajti z vseh strani so doneli klici: Živela grofa Stern-berg!
Došelca sta bila najmlajša člana rodovine grofov Sternberg in sta živela na gradu Goričane, ki je bil takrat last še mogočne rodbine. Bila sta bojevita in častilakomna in zato so ju starejši bratje poslali nekako v pregnanstvo na Kranjsko.
Tudi stari vitez Pyrso je oba grofa Sternberga kot svoja prijatelja in zaveznika prav presrčno sprejel in potem,  ko je s kratkimi besedami
otvoril zborovanje, pozval Krvosrda, naj pove, kake novice da je prinesel v Kamnik.
„Izpolnil sem, gospoda, vsa vaša naročila," je rekel Krvosrd, ki je stal tik viteza Pyrsa. „Bil sem v Ljubljani in naročil orožja. Bil sem potem v Begunjah in Engelbert plemič Rain je prišel z mano in je pripravljen Vam naznaniti, da poj de z vami v boj proti tiranstvu in roparstvu mejnega grofa kranjskega in patrijarha oglejskega, ki sta poslala Nikolaja Kolovškega, da stare neodvisnost plemstva in upornost meščanstva na Gorenjskem. Poslali ste me bili, da poiščem junaška grofa Sternberg in evo ju, prišla sta. Končno sem prekoračil Crni graben in pridobil celo vrsto štajerskih plemicev za našo pravično stvar. Pridružijo se, ker vedo, če zmagamo mi, se bodo mogli potem z našo pomočjo upreti samovolj -stvu celjskih grofov. Naposled sem se spravil še na Dolenjsko iskat slavnega junaka in zmagovalca v brezštevilnih turnirjih, grofa GaŠparja Khisla. Našel sem ga na njegovem gradu T urnu tik Litije in mu izročil Vaše pismo. Prisegel mi je na svoj meč, da pride Kamniku in njegovim zaveznikom na pomoč, kakor hitro poteče leto, za katero je storil obljubo, da se ne bo
udeležil nobene vojne in nobenega boja."
„Čast Gašparju Khislu," je za-klical Bernard Sternberg. „Sedem mesecev imamo torej časa, da se lahko sami vojskujemo zoper Kolovškega in si sami pridobimo nevenljivih zaslug. Kadar bomo delili uspehe naših žrtev, tedaj pride Khisel gotovo in morda bo tako velikodušen, da bo celo vzel kak delež, če mu ga bomo dali."
„Ljubi grof Sternberg, ne sodite Gašparja Khisla tako krivično," je nejevoljno zaklical stariPyrso. „Khisel je eden najhrabrejših junakov naše dežele in se je odlikoval v tolikih bojih in na tolikih turnirjih, da o njegovi neustrašenosti ni dvoma."
„Saj ne dvomim o njegovem pogumu," se je opravičeval Bernard Sternberg, „pač pa o njegovi volji, se udeležiti našega boja. Za kaj pa se gre? Malo plemstvo v tej deželi je preveč odvisno od cesarja in od cerkve, od svojih velikašev in od svojih škofov. Tudi mesta si skušajo pridobiti čedalje več neodvisnosti in razširiti svojo oblast. To je pravi vzrok, da sta cesar in papež, da sta mejni grof kranjski in patrijah oglejski poslala nad plemstvo in nad mesta Nikolaja Kolovškega in prelata Orsana, pokorniki in njih nauki so le dobro-
došla pretveza za to vojno. Khisel ve to dobro in boja našega se zato ne če udeležiti, ker neče dvigniti svojega meča proti pooblaščencema posvetne in duhovske oblasti. Pred križem, ki ga nosijo ti naši sovražniki na čelu svojih Čet, omahne pač marsikaka roka. Gašpar Khisel je prisegel na svoj meč, da nam pride na pomoč ? Bežite vendar, gospoda! Kaj ne veste, da ga papež lahko odveze te prisege in mu lahko celo prepove, jo izpolniti. Pomislite dalje, da je Gašpar Khisel velik čestilec ženskega spola. Že marsikdaj ga je par lepih oci premotilo. Ali mar ne veste, da je celo Mariji Salomi, edini hčeri Nikolaja Kolovškega, že jako globoko pogledal v njene skrivnostne oči in najel znanega pesnika, da je opeval oči in usta, lase in stas, roke in noge Marije Salome ? Če hoče Marija Šaloma, pridobi Gašparja Khisla prav lahko na stran svojega očeta Za eno uro ljubezni lepe Marije Salome proda Gašpar Khisel še zveličanje svoje duše."
Pac je stari Pyrso še nekoliko ugovarjal in branil svojega prijatelja, grofa Khisla, toda trudil se je zaman. Navzočni zborovalci so bili skoro vsi istega mnenj a, kakor Bernard Sternberg in tega tudi niso prikrivali.
„Za nas je gotovo velika škoda,
da se Gašpar Khisel ni odzval našemu povabilu in da ni uslišal naše proš-nJe?u Je končno menil stari Pyrso. „Že samo dejstvo, da stoji na naši strani, bi nam bilo mnogo koristilo. Moja misel je, da ga pustimo v miru in prosim vas vse, pozabite pikre besede, ki jih je izrekel Bernard Sternberg. Ako bi Gašpar Khisel vedel, kako se je danes tukaj o njem govorilo, bi se že iz same maščevalnosti pridružil našim nasprotnikom."
„Upam celo, da bomo grofa Khisla lahko pogrešali," se je oglasil Engelbert plemič Rain, „kajti slišal sem, da je Krvosrd pridobil za našo stvar moža, ki je bil deset let strah Sara-cenov, ki je izvršil vprav čudežna dela hrabrosti in ki ima pred Bogom dolžnost, da maščuje svojega očeta in svojo sestro."
Krištof Zlatopoljec, ki je ležal na tleh cerkvene rakve in gledal skozi odprtino v podzemsko zborovalnico, je vedel, da se bo zdaj začelo vsakovrstno tolmačenje njegovega postopanja in zbral je vso svojo eneržijo, da bi mirno poslušal, če bi ga zborovalci sumničili in žalili, ker je staremu Davidu izjavil, da se zdaj ne more udeležiti vojne.
(Dalje prih.)
16
proračunu. Minister Kossuth je izjavil, da bo vlada z vso silo delovala na to, da se pospeši mir v deželi in da postane armada neodvisna in v vsakem oziru madžarska. Enako si prizadeva vlada tudi glede trgovine. Pred vsem se mora napraviti izvoz cenejši. V tem oziru predloži v jeseni zbornici več zakonskih načrtov, da se kmetijsko povzdigne in napravi neodvisno. Pri proračunu ministrstva notranjih zadev so zahtevali nekateri poslanci, naj se budapeštanski vrhovni poglavar dr. Botha odstavi, ker je podpiral absolutistično vlado barona F e-jervarvja. Minister grof A n d r a s s y je izjavil, da ni Botha storil nič nezakonitega, in ako se bo zahtevalo, da mora odstopiti, odstopil bo tudi on. Klub je na to izrekel ministru popolno zaupanje ter odobril proračune vseh ministrstev. Nato je zbornica imela sejo ter sprejela v tretjem branju trgovinsko in veterinarsko pogodbo s Švico. Potem se je pričela generalna debata o drž. proračunu ter se je v splošnem sprejel brez debate.
Carinska vojna s Srbijo.
Bel grad, 15. julija. Srbski poslanik dr. Vujić je prišel z Dunaja, da poroča skupščini o carinskem konfliktu z A v s tri j o. Pred vsem obrazloži pogoje, pod katerimi bi se mogla obnoviti pogajanja za trgovinsko pogodbo. V tem pogledu bi bilo treba uravnati dobavo topoy po avstrijskih zahtevah. Ker se je vojna komisija z večino izrekla za nemške tovarne, zahtevati hočejo neodvisni radikalci, naj vlada precizno izjavi, ali res namerava vkljub temu naročiti topove v Franciji. Napetost med Srbijo in Avstrijo je povečalo dejstvo, da je avstrijski poslanik baron Czikaun ravno za god kralja Petra odpotoval iz Belgrada.
Sofija, 15. julija. Srbski poslanik Dimic si zelo prizadeva, da pregovori bolgarsko vlado, naj se postavi v srbski carinski vojni z Avstrijo odločno na stran Srbije ter naj omogoči izvoz srbskih produktov v Turčijo po morju, nadalje v Italijo in Anglijo. Med obema vladama je že popolno sporazumljenje.
Dogodki na Ruskem.
Varšava, 15. julija. V Sosno-vicah je vdrlo v poslopje državne železnice 20 zakrinkanih revolucij o-narjev, ki so ustrelili dva uradnika ter oropali blagajno za 25.000 rub-ljev. Policija je odpovedala službo, ker je dobila več pretilnih pisem.
Petrograd, 15. julija. Morilec admirala Čuknina je skoraj gotovo neki vojak vojne mornarice, ki je bil neposredno pred atentatom pri telefonu, a ko je hotel Čukninov adju-tant po napadu telefonirati policiji, je bil telefon popolnoma pokvarjen. — Vdovi umorjenega generala so izrazili sožalje car, carica mati in grška kraljica Olga. — Revolucij onarna stranka v Sebastopolu je zagrozila ondotnim tiskarnam z bombami, ako bi tiskale na trakove za Čukninove vence. — Matrozi v Kronštatu so se soglasno zoperstavili glede udeležbe pri maši zadušnici za pokojnim ad m i ralom Oukninom.
Odesa, 15. julija. Po mestu in okolici se širijo tiskani oklici na vojaštvo, naj pokolje Žide, dokler ima še revolucij onarna stranka moč; ako se ta prilika zamudi, bodo Židje vrgli carja ter spravili na prestol svojega vladarja.
Mobilizacija v Cuatemali.
London, 15. julija. V republiki Guatemala je proglašeno vojno stanje ter so vsi moški od 21. leta naprej poklicani pod orožje. Dosedaj ima predsednik Cabrera 40.000 oboroženih mož. Njegov korak se smatra za grožnjo sosednjim državam, ki nočejo njegove izvolitve pri-poznati, v prvi vrsti se napove vojna republiki Salvador.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 16. julija.
— Javen ljudski shod so sklicali naši socijalni demokratje včeraj dopoldne v Hafnerjevo pivovarno. Shod je bil prav dobro obiskan; ude-
ležilo se ga je tudi veliko število na-prednjakov,   navzoča  sta  bila tudi gg. dr.  Tavčar  in  dr. Triller, Na dnevnem redu je bilo: „Volilna reforma in liberalci." Shodu je predsedoval sodrug K ordel ič , kije pozival tovariše, naj se mirno zadrže, da se shod izvrši do konca in da bosta govorila   tudi   dr. Tavčar  in dr. Triller. Glavni govornik je bil sodrug Etbin Kristan, ki je govoril nad poldrugo uro in je v svojem govoru o volilni reformi šČipal le napredne poslance,   dočim je klerikalnim delal globoke   poklone   in   hvalil njihovo postopanje.   Kristan se je zavzemal za proporcijonalni sistem, ki je   po njegovih   besedah naj-pravičnejši,   ki  se da uporabiti, kar smo mi  že od začetka trdili ! Kristan vidi v volilni preosnovi rešitev  avstrijskih  narodov, zato je grozil z generalnim štrajkom,  če se ne doseže ta volilna reforma.  Da se koroškim Slovencem z volilno reformo odvzete vse pravice in  da ne dobe nobenega   mandata, Kristan ne verjame, ampak je nasprotno prepričan, da imajo zagotovljeno veČino. Zato se je   norčeval  iz  naših  člankov, v katerih smo pisali, da so koroški Slovenci poteptani!   Seveda mednarodnemu   Kristanu  je  itak  vseeno, če dobe  koroški  Slovenci kak mandat ali pa ne.   V  srcu  je prepričan, da ga   ne   dobe,   vendar  si   upa trditi javno, da ga dobe in pridobe s tem na svojih pravicah! Kar se tiče tržaškega slovenskega mandata,   se Kristanu zdi zlodejstvo, če bi se zaradi zgube tega hotelo strmoglaviti volilno reformo,   ker  goriški   Slovenci itak pridobe 2 mandata.   Nato je Kristan tožil, da nočemo  z   „Rdeciin praporom^ polemizirati in ubral „Sloven-Čevo"   struno,   da Plantan podpira vsenemško in italijansko obstrukcijo, docim za Slovence ni storil ničesar. Kristan je vzel na rešeto dr. Trillerjev govor v Mestnem   domu   o koroških Slovencih   in   se   norčuje   kot pravi mednarodnjak glede njih. dasi trdi v isti sapi,  da so socijalni demokratje Slovenci ! Kristan se je nato pečal z vprašanjem dr. Trillerja: Ali identifi-kujejo socijalni  demokratje s postopanjem dr. Adlerja v odseku za volilno reformo glede koroških Slovencev ? „Mi se popolnoma strinjamo z njegovim   postopanjem,"   je izjavil Kristan,   „ pomanjkljivo s t opazovanja postopanja soc.   demokratov je, ako dr. Triller tega ne razume." Socijalni demokratje  se  ne morejo strinjati z dr. Tavčarjem,   ki se je zavzemal za delavsko kurijo, češ,  da bi delavci ž njo največ dosegli. Tudi če bi dobili 100 mandatov, je dejal govornik, bi ne bilo toliko, kot dosežemo z volilno reformo, ker se bo demo bojevali pri volitvah z nasprotniki. Dr. Adler je  rekel,   da   se   drži Gautschevega načrta, če se ne da doseči kompromisov, ker je  ta načrt sam na sebi kompromis, ki ga je vlada dogovorila z vsemi strankami.  (Klizsi: To ni res glede nas Slovencev!) Dr. Adler stoji vsled tega na stališču,   da se volilna reforma ne sme zavlačevati na noben način in na tem  stališču stoje socijalni demokratje, ki zahtevajo, da se sprejme volilna reforma v bistvu, kot je.  Postopanje  Šusteršiča in tovarišev   se    zdi Kristanu modro. Kristan se je potem zaletaval v „Slov. Narod". Socijalni demokratje v četrtek  v „Mestnem domu" niso  bili  tepeni, pa niso bili. Naša pisava   da je bila surova, naša sredstva da so podla, zato pa je ljudstvo poživinjeno,  dočim je   Kristan par minut preje trdil,   da  to ljudstvo ni bilo nikdar na stališču z nami. Kakor bi bil   Kristan hodil v „Slovenčevo" šolo!   Govornik je nato prebral resolucijo, v kateri se priznava velika pomanjkljivost načrta volilne reforme, a se obsoja vsako dejanje, ki bi   zadrževalo   to   volilno reformo. Shod svari slovenske poslance,  ki bi ovirali to reformo  in bi delavstvo iz takega Dostopanja izvajalo brezobziren konsekvence. Kristanu je prvi odgovarjal   dr.   Triller,  ki je smatral dolgi njegov govor  za tehnično obstrukcijo.   Narodnonapredna stranka je   bila  vedno    za proporcijonalni zistem   in se Čudi govornik, zakaj se Kristan tako zaletava vanjo, ko smo si s socijalnimi demokrati v do-
sego tega  cilja samo v  taktiki različni. Kar so tiče trditve, da dobimo Slovenci mesto sedanjih 15 po volilni reformi  23  mandatov v državnem zboru,   naj   bi   bil   Kristan tudi povedal, da se je število mandatov sploh pomnožilo.  En koroški mandat je  za nas  Slovence več vreden nego 5 kranjskih.   Na Koroškem  se  mora  roditi   del narodnih pravic. Glede obstrukcije omenja govornik, da, kar so Italijani dosegli z obstrukcijo, bi bili tudi Slovenci. Za kočevski  mandat bi bila za Slovence edina kompenzacija na Koroškem in je pravo narodno  izdajstvo,   Če naši poslanci niso storili tega. Vodstvo avstrijske socijalne demokracije je zvabilo jugoslovanske soc. demokrate na krivo pot. Povsod seje pojem demo-kratizma izcimil iz naprednega meščanstva, le slovenski soc. demokratje ščuvate   na   boj   proti meščanstvu. Kristan ni nepristransko  govoril, ko je napadal le nas,  dočim se je lizal klerikalcem in jih hvalil.   Narod slovenski je na sebi demokratičen in ni pri nas nobene razlike med nami, ker smo vsi delavni sloji. En del naroda mora priznati obstoj tudi drugim delom.   Nas tlačita nacijonalna nemška in rimske cerkve hegemonija in zoper obe moramo iti. Soc. demokratje morajo priti do prepričanja, da je treba narod slovenski nacijonalno organizirati.   Poleg rdeče mora pri soc. demokratih vihrati tudi slovenska zastava.  (Živio-klici).   Dr. Trillerju je odgovarjal Kristan, ki je zatrjeval, da soc. demokratje niso nikaki zavezniki klerikalcev. (Klici: Ste, ste!) Liberalci ste nas imenovali „Pobel", ko smo se poganjali za volilno reformo (dr. Triller: To je hujskanje, naročeno z Dunaja). Kristan seje nato lotil tiste „disciplinarne"   preiskave   o nekem uradniku   deželnega   odbora, kateri uradnik je prišel vanjo,  ker je 28. novembra   pogledal    rdeče zastave. (Klici: Ni res!) Kristan je nato lagal vsakovrstne reči  o narodno-napredni stranki in  se zaletaval   v   dr. Tavčarja, ki je nato v svojem govoru poudarjal, da sedanja volilna reforma ni   ne  splošna   in   ne enaka. Z njo se ustanovi privilegij Nemcev za mnogo vrsto let.   Vsakdo se ima pravico  braniti in menda  tudi mi. Korošci se nam nalašč zadavijo, da more nemška ljudska stranka dobiti neomejeno premoč na Koroškem. Na Kranjskem hočejo uničiti mesta in to naj bi se imenovala pravica, da smo izročeni klerikalcem na milost in nemilost? To se nam zdiodiozno! Slovensko meščanstvo hočejo zadušiti na vsak način in Šuklje je rekel, da, ko bodo slovenski liberalci uničeni, bodo imeli klerikalci lahek boj s socialnimi demokrati.   Ne morete zahtevati od nas, da bi bili prijatelji take volilne reforme." Dr. Tavčarjev govor je naredil  velik utis na vse navzoče in tudi na Kristana, ki je po premišljevanju dejal, da so tudi socialni demokratje  očitali kranjskim klerikalcem požrešnost do skrajnosti, a protestiral, da mi pozivamo na obstrukcijo proti volilni reformi, da se jo pokoplje. Ko je še dr. Tavčar pojasnil, da je prej omenjena disciplinarna preiskava  deželnega uradnika že pred 6 meseci ustavljena, je bila od   Kristana   predlagana resolucija sprejeta z veliko večino. Kordelič se je zahvalil navzočim za udeležbo in jih pozival na shod narodno-napredne stranke v petek v „Mestni dom".
— Lepo sodbo o dr. Šusteršiču je izrekel v odseku za volilno reformo posl. Malik. Dejal je: „Svaril sem poslanca Wastiana pred dr. Šuster-šičem, ker poznam tega človeka in njegov značaj; ker vem, da ne zna pogajati se pošteno, ker ne drži svojih obljub in je z eno besedo v svojih političnih dejanjih nepošten."
— Delravdacija v »Glasbeni Matici11- nSlovenec" ne zataji nikdar svojega podlega značaja. Tudi de-fravdacijo, ki se je zgodila v „Glas-beni Matici", skuša ta sramotni list politično fruktificirati in to z in farni-jami, ki jih je zmožen samo dr. Lampe. Ta Človek predstavlja vse liberalce kot defravdante in dolži družbo, v kateri je občeval pokojni blagajnik, dolži liberalno stranko, da ga je izpridila in pokvarila. Prelat Drozdje v katoliški posojilnici
v Pragi kradel  deset let in pokradel osem milijonov kron.   Ž njim vred so kradli  drugi duhovniki. Ali je prelata Drozda  pokvaril milje, v katerem je živel? Ali so ga izpridili škofje, prelatje in kanoniki, župniki in kaplani, s katerimi je živel ? Ljubljanski škof Jeglič je vedel in je moral vedeti, da je polica župnika Kle-menČiča prišla na nepošten način v njegove roke, a vendar je poskusil polastiti se zavarovanega denarja. Da milje!  Škof občuje z dr. Lampetom, s kanoniki, fajmoštri in kaplani in ta korumpirana   klika   izpridi vsakega, kdor vanjo zaide. Koliko je na Kranjskem duhovnikov, ki so bili vrli, pošteni in častivredni  mladeniči, ko so vstopili v semenišče,  zdaj  pa  so do kosti  izprideni,   love  testamente in hranilnične knjižice, defravdirajo cerkveni denar in po  konsumih, imajo na vesti krive prisege in nebroj nravno pokvarjenih otroških žrtev svoje po-hotnosti. Da, milje. Duhovniki občujejo med seboj, drugi  ljudje   se jih ogibljejo kakor bi bili kužni, in ta duhovska klika izpridi  vsakogar, kdor vanjo  zaide.   Rajni škof Vidmar je moral pač poznati svoje  ljudi, ko je rekel: „ Wenn gefalschte Kirchenrech-nungen ein Hindernis  fur das Him-melreich sind, dann gibt es dort keinen krainischen Pfarrer".   Toda — čemu bi se jezili?   Klerikalci  so ljudje, ki ne morejo nikogar žaliti. Za spodobnega človeka je ni večje sramote, kakor če ga hvali vSlovenec" ali njegov dr. Lampe.   Kar  se  tiče „Glasbene Matice",je samo ob sebi umljivo, da ne sme  trpeti  nobene škode. Defravdacija je   bila  mogoča vsled prevelike   zaupljivosti odbora in  nadzorstva  in  vsled lahkomiselne površnosti, s katero se navadno pri   društvih  izvršujejo revizije.   Temeljita   revizija, to  je jako resno in jako  težavno  ter naporno delo.   Če ima društvo količkaj prometa, je temeljita revizija Čisto nemogoča, če se izvrši le  enkrat  na leto. Revidirati bi se  moralo vsak drugi ali tretji mesec in blagajniki bi morali to sami zahtevati v svojem lastnem interesu. Pri „Glasbeni Matici" so pač revizorji pregledali knjige in račune, ali nikdar se niso prepričali, če je denar tudi res v blagajni ali če je pravilno naložen. Smatrali so pač blagajnika za popolnoma zanesljivega in zaupanja vrednega. Ta zaupljivost in površnost revizorjev in odbora je kriva, da se je mogla   zgoditi   defravdacija   in so seveda revizorji in odbor za škodo odgovorni.   Naj   bi   bil   slučaj v ^Glasbeni Matici" v poduk in svarilo vsem drugim društvom. Pri nas velja nazor, da ljudje, ki delujejo pri društvih, se žrtvujejo in da so vsled tega vzvišeni nad vsako kritiko in ne sme nihče kontrolirati.   Temu se mora narediti konec.   V vseh društvih mora  obveljati  načelo: Prevzete dolžnosti   se   morajo izvrševati točno in n a tančn o, t u di če se   jih    izvršuje brezplačno. Kdor brezplačno prevzame kako dolžnost, jo mora izpolnjevati ravno tako, kakor če bi bil plačan. Kadar bo obveljal v društvih ta   nazor in se bo vse po njem ravnalo, tedaj bodo nemogoči taki slučaji, kakor so se zgodili v „Glasbeni Matici".
— Ljubljanska plinarna je z
današnjim dnevom prešla v slovenske roke. Kakor znano, je bila plinarna na ponudbo mestni občini, ki pa te ponudbe ni sprejela, ker je bila zahtevana kupnina previsoka. Med tem pa se je posrečilo dobiti mnogo akcij in na današnjem občnem zboru so imeli veČino — slovenski delničarji. V upravni odbor so bili izvoljeni gg.: Fr. Grošelj, Jaromir Hanuš, Fr. Kollmann, dr. Maja r o n, dr. O r a ž e n, Andr. S e n e k o -vič in dr. Triller. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen župan Hribar, za podpredsednika ravnatelj SenekoviČ.
— Občinske volitve v Krškem.
Iz Krškega se nam piše: Ravnokar se vršijo volitve v občinski odbor krški, in sicer voli IH. razred dne IG. julija, H. in I. dne 18. julija. S. L. S. je poskušala že pred več meseci sejati seme nesloge med naprednimi voliloi ter je prodajala županski stol zdaj  temu, zdaj  onemu. Geslo
je bilo: Sedanji  župan je brezverec, in kot tak ne more  biti,   in ne sme biti župan'.  Seveda niso našli nobenega   volilca v 'naših  vrstah  — v svojih  sploh  nimajo nobenega sposobnega — ki bi hotel biti župan, dokler   sedanji   sam  ne   odloži tega častnega mesta.  Ker se jim ta kupčija ni posrečila,   ponujali  so nekak kompromis, ter zahtevali od župana, da   naj   svoje   najboljše prijatelje — baje tudi brezverce — izpusti iz vrst odbornikov, ter naj mesto njih sprejme    nekaj    nasprotnih ničel. Umeva se, da se jim tudi ta nakana ni posrečila.  Na vse zadnje so poskušali z grožnjo, ter napisali sledeče pismo svojemu posredovalcu: „Recite da imamo že 200 podpisov.   Ali, ker Vam  tega   najbrže ne bodo verjeli, recite rajši, daje okoli 100 pooblastil podpisanih,  zlasti iz cerkljanske občine ; ker ima vsak že svoj glas, je to 200 glasov. Denarja za volitve pa imamo iz Ljubljane v resnici obljubljenega   okoli 2 00 kron. Kdor ima pa   denar,   ta s pijačo   lahko dobi glasov,  kolikor  le  hoče!  To župan sam najbolje ve." — Potem navedejo svoje ničle ter končajo: „Ako župan noče teh 8 ali vsaj 2 ali 4 vzeti v odbor,   potem je zanj  velika nevarnost,  da mu z denarjem in s pijačo dobimo vseh 20 odbornikov v II. in HI. razredu. Rečete  lahko,  da krški kaplan  dela na vse kriplje,  saj kaplana se najbolj   boji."   Koncem Š9 prav lep ligurijanski poduk, kako naj se dotiČnik laže, od kod ima vsa ta poročila.   In   takim   ljudem, pravim zastopnikom  S. L. S., bi naj krški volilci odstopili le eno mesto v občinskem odboru?! Nikoli ne!! Upamo, in prepričani smo, da bode S. L. S. v Krškem doživela velik poraz.
—ht—
— Poraz klerikalcem. V veliki občini Stari trg na Kočevskem so bili klerikalci v vseh treh razredih popolnoma tepeni. Klerikalci so napeli vse sile, da bi zmagali vsaj v tretjem razredu, a izpodletelo jim je tudi tu in je napredna stranka zmagala tudi v tretjem razredu z veliko veČino. Tudi v zapuščenih okrajih, na Kočevskem in tam do Kolpe se je začelo svitati. „Slovenec" je imel vedno dolge dopise iz teh krajev, a o porazu klerikalcev v Starem trgu molči kot grob. Altroche Trzin!
— Devet javnih shodov so
sklicali goriški Slovenci — liberalci in klerikalci, ki so se združili — z dnevnim redom ^Bohinjska železnica, njena važnost in njen pomen za slovenski narod." Ta odpor je povzročil tak strah pri nemški gospodi, da je dala odpraviti slovenski narod žaljive nemško-laške napise na goriškem kolodvoru. Ker je s tem odpadel glavni povod za omenjene javne shode, so bih ti odloženi.
— Netaktnost „kulturtr&ger ja11
dr. Wedana. O priliki sklepa mature se je zahvalil tovariš Pavlin najprvo v slovenskem, potem v nemškem govoru pričujočemu dež. šol. nadzorniku, ravnatelju in profesorjem. Ali ko zasliši dr. Wedan slovensko govorico, se odstrani iz sobe ter čaka zunaj konec govora. To je tako ostentativno uČinil, da se mu ni moči z nobenim izgovorom oprati. Če mu ni po volji slovenska govorica, naj gre iz Ljubljane. Ni še pozabljena afera, ki se je vršila v neki gostilni. — Več užaljenih abi-t ur i j en to v.
— »Glasbena Matica". Poroča se nam, da so se požrtvovalni prijatelji „ Glasbene Matice" zavzeli za pokritje vse po rajnem njenem blagajniku provzročene ji škode in da obeta ta začeta akcija popolen uspeh.
— Promocija. Dne 14. t. m. je bil promoviran na c. in kr. živino-zdravniški šoli na Dunaju g. Adolf Ribnikar živinozdravnikom. — Dne 18. t, m. bo pa na dunajskem vseučilišču promoviran cand. phil. gosp. Franc Kidrič doktorjem tilozohje. Čestitamo!
— Šolske vesti. Za člaDe dež. šolskega sveta istrskega za prihodnjih 6 let so imenovani: Vincenc Z a m -lič, župnik v Voloski, Peter Marež in Ivan Bizjak, gimnazijska ravnatelja v P ulju, oziroma Kopru, in Viktor B e ž e k, ravnatelj moškega učiteljišča v Kopru.
— .Ruski kružok" priredi jutri torek dne 17. julija 1906 v mali
jvorani  ^Narodnega   doma v Ljubljani  ruski  večer s tem le sporedom : 1. Nekrasov: Solze matere, deklamuje Ana Ivanovna. 2. Ler-niontov: Pesem, deklamuje Danica fVanjevna.   3. a) Breza solospev s spremljevanjem klavirja, b) Škrj an-č.ek poje Marija Ivanovna. 4. Ptička in doc a, deklamuje Anton An-tonovič. 5. * * * Dvakrat se sreča ne vrne. Igrokaz v 2 dejanjih. Osebe:  Nadežda Ivanovna, graščaki-nja Albertina Miroslavovna. Barbara Dmitrijevna,   njena nečakinja, Karo-Hna Matejevna.   Lesnicky, grajščak, sosed, Vladimir Pavlovič. Pižov, stotnik, Dominik Dominikovič. Ratafjev, pesnik, grajščak, Osip Ivanovič. Sluga Fran Antonovič. Godi se v moskovski guberniji. — V lažje razumevanje pri-"bčujemo v nastopnem kratko vsebino te hire:  Nadježda Ivanovna, vdova po Osininu, je že v mladostnih letih ljubila Lesnickega, a se žrtvovala za vojega očeta in se omožila z Osminom, ki jo odpelje iz mesta na svoje posestvo na  deželi. Ko postane Lesnicki po naključju njen sosed, obnovita mladostno  ljubezensko vez. Pri iSadeždi Ivanovni biva sorodnica Va-renjka, ki tudi ljubi Lesnickega, a ker vidi. da ljubi Lesnicki Nadježdo, hoče vzeti Ratafjeva, lahkoživega človeka, dasi ga ne ljubi, ampak ji je celo zo-peren.   Ko pa  izve Lesnicki, da Va-renjka  njega  ljubi, ji razodene tudi on v  hipni  strasti svojo ljubezen a še o pravem času zave svojega dejanja.   Prepir s Pižovom, umirovljeni stotnikom,   ki je zelo naklonjen 2sa iezdi Ivanovni  provzroči, da Va-renjka ne da Ratafjevu roke in da ta odide, dalje  tudi, da se razbere ljubezenska  vez med Lesnickim in Nadježdo. Lesnicki odpotuje, Nadježda, Varenjka   pa  se  zopet sprijaznita in ostaneta   na deželi s Pižovom,   ki ji ma je odslej edin družabnik. Začetek je ob osmih   zvečer.   Vstop imajo člani in   po članih  vpeljanih gostje. Vsi prijatelji društva, kakor zlasti prijatelji ruskega naroda in jezika, so vobče vljudno vabljeni   na ta večer. Vabila lahko dobe   pri gospe T e r e-zini dr. Jenkovi ali pa zvečer v -Narodnem   domu".  Pripomnimo, da je  ta večer prva prireditev te vrste v Ljubljani, za to se nadejamo, da   bo   slovensko narodno občinstvo   posetilo   ta večer v Čim največjem številu, ker baš   „Ruski  kružok" je  eno izmed tistih naših društev, ki zaslužijo naše največje pozornosti!
— Matura na II državni gimnaziji je bila 12. t. m. končana. Maturo so dovršili: Aleš Fran, Borštnik Vladimir, Bratina Fran, Gerne Josip, Domicelj Ivan, Grebene Oton, Kavčič Fran (z odliko) Korošec Josip, Oblak Valentin, P o ž e n e 1 Karel, Prijatelj Ivan, S e 1 a n Fran, S o v r e Anton (z odliko) Stare Bruno (z odliko), V a d n a 1 Ludovik, Z 1 a t n a r Fran. Eden (eksternist) ima ponav-Ijalni izpit, in eden je padel za celo leto. Čudno pač, da je rezultat še tako ugoden, ko je vsem znano, kake neznosne razmere da vladajo ravno na tej „slovenski" gimnaziji. Če-
bam pa vsem abiturijentom II. drž. gim. ker so se tako krepko držali, vkljub zasledovanju, in upamo da ne pojde  nihče v semenišče.     —O.—
— Epidemija legarja na Rakovniku. Zadnje 3 dni obolelo je v zavodu Salezijancev na Rakovniku v vsem 17 dečkov za legarjem. Mestni magistrat je takoj po naznanilu bolezni odredil najstrožje zdravstvene odredbe, da se zabrani razširjevanje te bolezni. Desinfekcija vrši se ne le ob bolniških posteljah in v bolniški sobi, temveč po celem zavodu. Posebna straža zabranjuje vstop vsakemu tujcu. Prepovedano je občinstvu obiskati kapelico in svetišče v zavodu. Ker je prav mogoče, da so zanesli dečki iz nekega izleta kal te bolezni v zavod, ter da so vodnjaki okuženi z bacili legarja, dal je takoj mestni magistrat vodnjake uradno zapreti, vodo iz njih pa bakterijolo-gično preiskati. — Velika spalna soba v stranskem poslopju določena je za bolniško sobo; bolniki so v oskrbi zavodnega zdravnika, strežejo jim strežnice-redovnice. Mestni magistrat Nadzoruje strogo izvršitev podanih Varstvenih odredb in je trdno upati, <la se epidemija omeji.
— Veselica v Sori. Včeraj naj bi bili prišli v Soro brumni uredniki flSlovenčevi" in prepričali bi se bili, koliko vpliva ima pisarenje ,Slovenca'. Dan za dnevom je pozival ta „SJo-venec" vlado, okrajno glavarstvo, sodnijo, orožnike in Bog ve, koga še Tse, da se mora veselica prepovedati *u če že ne bi mogel doseči tega, hotel je izzvati zopet kako prelivanje Nedolžne krvi. Toda ta podli namen Se „Slovencu" in njegovemu posvetnemu dopisniku ni posrečil. Pisanje ^Slovenca" je imelo baš nasprotni Jtainek, kakor ga je hotel imeti, pavno vsled tega pisanja se je udeležilo veselice toliko občinstva, to-l&o  društev,   da Sorani  sami tega
niso pričakovali in da je bil vese-liČni prostor veliko premajhen. Gasilna društva iz Sp. Šiške, Dravelj, Vižmarjev, Tacna, Pirnič, Šk. Loke, Stare Loke, in celo iz Šenčurja so prihitela, da pokažejo mlademu društvu, da simpatizujejo z njim, da ga ukrepe v njegovem stremljenju in mu zakličejo; „Neustrašeno naprej, ne bojte se nikakih napadov od te ali one strani; mi vsi čutimo z vami in vas hočemo podpirati." Vsi so se zgražali nad nesramnimi napadi v „Slovencu", ki kažejo, da so mazi-Ijenim gospodom na poti celo taka društva, ki je njih glavni in edini namen: pomagati bližnjemu v sili, ako jih je vstanovil svobodomiselc. Med burnim pritrjevanjem in „fej" klici na „Slovenca" in njegove dopisnike je ožigosal g. župnik Berce v svojem govoru tako pisanje in je priporočal — ljubezen do bližnjega. Genljivo je bilo videti, kako so hodili sivolasi možje in žene za župnikom, ga prosili, naj pride zopet med nje in klicali: Vas hočemo imeti, drugega ne maramo. Po končanem govoru so ga dvignili na rame in da bi bili videli njegovi nasprotniki, kako burno so ga ljudje pozdravljali, popokali bi bili od jeze. Veselica je bila najboljše aranžirana. Kranjska godba je svirala v splošno zadovolj-nost, zapel je mešani zbor iz Sore par ljubkih pesmic, sestavil pa se je tudi zbor iz vseh pevcev, ki so bili navzoči pri veselici in je zapel tri mogočne zbore: „Jadransko morje", „Lepa naša domovina", in „Slovenec sem". Domača dekleta so prodajala srečke; dobitki so bili mnogoštevilni in lepi. V mraku se je razsvetlil ves prostor s pisanimi lampijončki. V gostilniški sobi se je razveseljevala mladina s plesom. Neradi so se ločili gostje od prijazne Sore in z veseljem se bodo spominjali na ta dan; neizbrisen pa bode ostal tudi Soranom, ki so se včeraj prepričali, da niso osamljeni v boju za pravico, da imajo veliko prijateljev, ki jih bodo podpirali v njihovih težnjah. H koncu naj še omenimo, da ima za izvrstno prireditev veselice največ zaslug od Brajca toliko zaničevani in preganjani učitelj g. Grmek. Vsa čast mu!
— Prijatelji pa taki! V Ljubljani sklepajo klerikalci z rdeckarji pobratimstvo in se jim vsiljujejo kot največji prijatelji. Ni baš težko uganiti, da radi tega, ker so v manjšini. Kjer so pa Črnuhi v premoči, tam jih pa brezobzirno preganjajo. V Št. Vidu na Dolenjskem, kjer kraljuje in ukazuje v vsej svoji mogočnosti slav-noznani Marinekapitan, je mlekarna, v kateri je za mlekarja neki socijalni demokrat. A glej! Naenkrat se je zazdelo farovški gospodi preveč, da bi ta tu služil svoj kruh. Kaplan Gni-dovec je začel napenjati strune, in na pomoč mu je prišla še neka dolga farška prekla — župnik iz St. Lovrenca. Gnidovec je nagnal svoje ki-movce okoli „pristno katoliških mož," ki so nabirali podpise, češ, da socijalni demokrat ne sme biti v mlekarni. In odpovedali so mlekarju, očetu štirih nepreskrbljenih otrok, službo radi tega, ker je — socijalni demokrat. Tako se godi tam, kjer imajo klerikalci oblast v rokah. Naši rdeckarji ne sodijo po dejanjih, ampak le zgolj po besedah; sicer pa še lahko dalje pojete: „Wir halten fest und treu zusammen." Hura!
— Iz St. Ruperta se nam poroča: Tukaj sem našel v okolici Št. Ruperta in Mirne več prazgodovinskih grobov, katere sem bil svoječasno pokazal Pečniku. Vse izkopanine so romale na tuje. Zdaj sem našel zopet več gomil, po mojih mislih jako znamenitih. Ali bi ne bil kdo, da bi se s tem bavil, da bi prišle izkopanine v kranjski muzej, ne na tuje? Kdor bi želel več izvedeti, naj sey obrne na Josipa Rugela št. 15, pošta St. Rupert dol. Kranjsko.
— Spored slavnostne otvoritve železniške proge Jesenice-Oorica-Trst. Kakor smo že poročali, se nova železniška proga Jesenice-Go-rica-Trst slovesno otvori v četrtek, 19. t. m. v prisotnosti prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda kot zastopnika njegovega veličanstva cesarja. Nadvojvoda dospe na Jesenice v četrtek 19. t. m. ob 12. uri 25 minut popoldne. Na kolodvoru ga sprejmo: železniški minister dr. pl. Derschatta, deželni predsednik kranjski T e o d. S c h w a r z, deželni glavar kranjski Oton plem. D e t e 1 a, poveljnik 3. armadnega kora podmaršal vitez Succovatv, okrajni glavar radovljiški, nadškof goriški dr. Fr. Se dej, ljubljanski škof dr. Jeglič, župan jeseniški in drugi dostojanstveniki. Na kolodvoru pozdravi nadvojvodo deželni glavar Oton pl. D e t e 1 a in železniški minister dr. Derschatta. Nato blagoslovi železniško progo nadškof dr. Fran Sedej. Dvorni vlak se odpelje z Jesenic ob 1 uri 25 minut in dospe na Bled ob 1 uri 49 minut. Na kolodvoru sprejmo nadvojvodo župan bleski z občinskimi odborniki, duhovščina, uči-
teljstvo s šolsko mladino in drugi dostojanstveniki. Z Bleda se odpelje dvorni vlak ob 1. uri 43 minut in se ustavi v Bohinjski Bistrici ob 2. uri 13 minut, kjer je določen enak sprejem kakor na Bledu. Odhod dvornega vlaka iz Bohinjske Bistrice je določen na 2. uro 21 minut. Ob
3. uri 1 min. se dvorni vlak pripelje v Tolmin. Na kolodvoru sprejmo nadvojvodo: namestnik tržaški princ Hohenlohe, tolminski glavar P r i n-zig, uradniki in častniki tolminski, učitelj stvo s Šolsko mladino, duhovščina in drugo občinstvo. S postaje Sv. Lucija-Tolmin se odpelje dvorni vlak ob 3. uri 6 minut in dospe v Kanal ob 3. uri 24 minut. Na kolodvoru pozdravi nadvojvodo vodja goriškega okrajnega glavarstva dvorni svetnik grof Attems in druga oblastva. Odhod iz Kanala je določen ob 3. uri 2 9 minut. Vlak se ustavi ob železniškem mostu preko Soče pri Solkanu ob 3. uri 48 minut. Ob 4. uri 4 min. dospe vlak v Gorico, kjer sprejmo nadvojvodo : deželni glavar goriški dr. pl. Pajer z deželnimi odborniki in deželnimi poslanci ter drugi dostojanstveniki. Iz Gorice se odpelje vlak ob
4. uri 24 minut, se ustavi v Ri-fenbergu ob 4.uri 50minut(od-hod ob 4. uri 5 5 minut) in dospe v Štanijel-Kobdil ob 5. uri 13 minut, kjer sprejmo nadvojvodo: sežanski okrajni glavar Anton Re-b ek, uradniki, uČiteljstvo, duhovščina in drugo občinstvo. V Trst-Šent Andrej se pripelje dvorni vlak točno ob šestih zvečer. Na kolodvoru pozdravita prestolonaslednika nadvojvoda L j ude vit S al v a tor in župan tržaški dr. Sandrinelli. Pri sprejemu bodo navzoči razni vojaški in civilni dostojanstveniki, tržaški škof dr. Nagi s kapiteljem, predsedniki trgovske zbornice, „Lloyda" in raznih patrijotičnih društev. Po predstavi dostojanstvenikov se prestolonaslednik odpelje v spremstvu župana in policijskega ravnatelja v namestništvo, kjer bo ob osmih dvorni diner in ob poludevetih veliki sprejem. V petek, 20. t. m. se odpelje nadvojvoda iz Trsta ob 12. uri 30 minut ponoči. V spremstvu nadvojvode bodo komorni predstojnik baron Rumers-kirch, pomorski častnik grof Har-t i g in revident dvornega plačilnega urada Mar eš.
— K otvoritvi bobinjske železnice. Oni udeleženci slavnosti, ki jih je povabilo železniško ministrstvo in ki se peljejo z Jesenic v Trst s posebnim dvornim vlakom, oziroma z otvoritelnim vlakom, najdejo vsa potrebna pojasnila v programih, ki so priloženi vabilom. Za vse one pa, ki so dobili povabila od deželnega predsedstva in ki se udeleže slavnosti samo na Jesenicah, ozir. na drugih kranjskih postajah, naj služi v ravnanje obvestilo, da iz Ljubljane v Jesenice 19. t. m. ne bo vozil posebni vlak, nego da bodo gostom na razpolago rezervirani kupeji v vlaku, ki odhaja ob 7. uri 10 min. iz Ljubljane. Ta vlak dospe na Jesenice ob 9. uri 16 min., daje torej še časa dovolj, da se lahko gostfe spreoblečejo in obedujejo. Slavnost se prične ob 12. uri 25 min. Oni gostje, ki se ne udeleže vožnje v Gorico in Trst, se lahko vrnejo v Ljubljano z rednim vlakom ob 2. uri 32 min. popoldne. Vabila, ki jih je izdalo dež.predsedstvo, veljajo kot vozne legitimacije.
— Letoviški Ust za Bled. Št 3.
tega leta izkazuje, da je bilo v času od 1. do 8. julija 647 tujcev na Bledu.
-— Umrl je kan celiš t pri okr. glavarstvu v Celju g. Fr. Janežič, rodom Kranjec, po daljšem bolehanju v 43. letu svoje dobe. Čeravno drž. uradnik, bil je vsekdar značaj en mož. Blag mu spomin!
— C. kr. samostojni gimn. razredi s sloven. poučnim Jezikom V Celju imajo letos lastno šolsko izvestje. To prinaša prof. Fona spis „Latinsko-sloven. frazeologija k IV. knjigi Cezarjevih komentarjev de bello Gallico za naše četrtošolce". — Ob koncu šol. leta je bilo 193 rednih učencev. Profesorjev je bilo na zavodu 8, stranski učitelji 3. —' Napredek: odlikašev 22, 1. red 112, po-navlj. izpit 23, 2. red 25, 3. red 9, naknadni izpit 2. Po narodnosti vsi Slovenci. Po bivališču: 33 iz Celja, 160 vnanjih (iz Štajerja 183, s Kranjskega 7, s Koroškega 2, iz Bosne 1).
— Hitrost pri celjskem poštno-brzojavnem uradu.  Okraj, učitelj.
konferenco v Celju je dne 14. julija t. 1. brzojavno pozdravil okr. šolski nadzornik Schmoranzer v Mariboru. Telegram je bil oddan v Mariboru ob ,/29. uri zjutraj, a dostavljen je bil tu v Celju ob y85. uri popoldne. Konferenca se je bila — seveda vže davnaj razšla. — Schneller geht's nimmer . . .
— Nova luteranska cerkev.
Iz Celja se nam piše: Danes dne 15. julija ob 5. uri popoldne so naši in drugi protestantje z velikim vikom in krikom „žegnali" novo svojo cerkev
na takozvani „Insel". Tudi bodoči stadtvorstand, znani prejšnji redakter „vahtarce", Oton Ambroschitz, je v gali asistiral pri tem vsenemškem di-rindaju. V poveličanje vse te demonstracije pa je vihrala iznad mesta velika irankfurtarca na Šmiklavškem hribu, torej na terenu slovenske okol. občine. Quousque tandem?
— teleznlca  Ptuj - Radgona.
Pripravljalni odsek za gradnjo nove železnice v Ptuju je v svoji zadnji seji upošteval želje mestne občine v Radgoni ter sklenil, da se zgradi za sedaj le proga od Ptuja do Apač, ne pa tudi do Purkle, da se ne odvzame Radgoni glavnega prometa.
— Zopet gorski župnik. Kakor
je „Slov. Narod" v svoji Štev. z dne 16 junija t. 1. poročal so v župniji Griže v Savinski dolini v teku maj-nika t. 1. šli od hiše do hiše rubit naše posestnike na prispevke za nove . svinjake našega „dušnega pastirja." Prišli so tudi k tovarnaju g. Schuttzu, kateremu so rubili neki koleselj; vsled tega se je dotična rodbina tako razburila, da je te dni prestopila k protestantski veri. V naši župniji vlada vsled postopanja našega „dušnega pastirja" sploh taka razburjenost, da nameravajo — kakor se sliši — tudi Še nekatere druge osebe prestopiti k drugi veri. V četrtek dne 5. t. m. se je vršila v Grižah birma. Postavili so kakor običajno mlaje z zastavami; pri postavljanju največje teh smrek pa se je odlomil vrh in ž njim vred je padel tesar in posestnik Andrej Kač-nik na tla in se pri priči ubil. Griški „človekoljubni" župnik je naroČil, da se mora ponesrečeni KaČnik zaradi prihoda knezoškofa tihoma spraviti v shrambo za mrliče, da se ne bode motil slovesen sprejem in slavnost. Ubogi Kačnik je torej ležal v navedenem žalostnem prostoru, pri njem je žalovalo njegovih pet malih otrok z vdovo vred, zunaj pa so zagrmeli topiči in pozdravjal došlegaknezoškofa. Zopet vlada v naši župniji vsled te nove netaknosti našega „dušnega pastirja", čigar dolžnost je bila ravnati z žrtvijo župnijske slavnosti po človeško in ustaviti zapovedano streljanje, občna razburjenost in tudi taki ljudje, kateri so dosedaj še bili slepe ovčice griškega „dušnega pastirja" se začudeno vprašujejo : Kampa jadramo pod vodstvom sedanjega „gospoda" ? „Tako ne bo več šlo naprej !"
— Slep arka. Po Mariboru se potika kakih 40 let stara, elegantno oblečena ženska, ki obiskuje uradniške žene, kadar ni mož doma. Izdaja se za sestrično odsotnega moža ter obžaluje, da ni našla doma svojega dragega sorodnika. Potem pove, da je njen oče, bogat posestnik nekje v Ljutomeru, že odposlal za sorodnika zaboj živil, za katera ni treba drugega plačati kakor poštnino. Seveda dobi povsod v ta namen takoj 3 do 5 K ter odide. Ko pride mož domov, sledi razočaranje.
— 10 metrov globoko je padel
v tržaškem arzenalu 171etni tesarski vajenec Josip Skrlj in se pri tem tako zunaj in znotraj poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico.
— Nedeljska kronika. Mestna policija je aretovala od sobote pa do danes zjutraj 16 oseb, in sicer večinoma zaradi razgrajanja in manjših prask. V soboto popoldne se je bil neki slikarski pomočnik splazil v klet na Rimski cesti št. 9 in nabral v vrečo 25 praznih steklenic. Bil je pa še v pravem času zasaČen in aretovan. Oddali so ga sodišču. — V soboto zvečer je šla z Žabjeka po Bregu v Kri-ževniške ulice tropa mladih fantov, ki so se med seboj začeli prepirati in tepsti. Ob pravem Času je pa še prišel k prizoru policijski stražnik in sedem pretepaČev odpeljal pod ključ. Tudi v Prešernovih ulicah so bili isto noč aretovani trije vroČekrvneži. — Včeraj popoldne so se začeli na Fran-covem nabrežju pekovski pomočniki Ivan Šunko, Pavel Filipovic in Anton Sitar prepirati, slednjič pa so si skočili v lase. Med tem ko je Sitar moral čutiti od svojih nasprotnikov gorke zaušnice, mu je prišel na pomoč polic, stražnik, ki je Filipoviča aretoval, Šunko je pa Še pravočasno odnesel pete. — Snoči so se vračali iz Plan-karjeve gostilne po Dolenjski cesti štirje mladi gosti, katere sta na cesti napadla dva rogovileža. O napadu je bil obveščen v obližju službujoči policijski stražnik, ki je šel takoj mirit, a je naletel na slabo. Komaj je prišel zraven, že je ležala njegova kapa na tleh. Ker ju sam ni mogel ukrotiti, poklicali so očividci Še njegovega tovariša in šele potem jima je bilo mogoče suroveža ukleniti in odgnati v „špehovko". Vsi pretepači so bili občutno kaznovani in imajo danes baje hudega mačka, ki ga morajo pa žal kurirati samo z vodo.
— Iz Amerike se je včeraj pripeljalo 15 Slovencev.
— Izgubljeno in najdene reči. Marija SkrabČeva je izgubila majhno rjavo denarnico, v kateri je imela 24 kron denarja. — Prostak c. in kr. 27. pešpolka Fran Gruber je izgubil srebrno uro z verižico, vredno 25 K. —
Sodni pristav g. dr. Oton Papež je našel v tivolskem gozdu vijolino z lokom. Lastnik jo dobi na magistratu. — Finančni sluga Ferdinand Kindl-hofer je našel denarnico z manjšo vsoto denarja in jo oddal na magistratu. — V četrtek je bil na shodu v „Mestnem domu" najden svilnat dežnik. — Na južnem kolodvoru so bili izgubljeni, oziroma najdeni trije dežniki, zimska suknja, par rokavic, črn, mehak klobuk, kovčeg s staro obleko, prazen kovčeg in bambus-palica. — Našla se je srebrna ura z verižico. Kdor jo je izgubil, jo lahko dobi nazaj med polu 2. do polu 3. popoldne in po 6. zvečer pri Ivanu Robidu v Spodnji Šiški Štev. 111 tik državnega kolodvora.
— „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer v meščanskem hotelu „Lloyd" (Sv. Petra cesta) društveni koncert z a člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jutri zvečer je na vrtu restavracije pri „Levu" (Marije Terezije cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— V restavraciji Friedl igra jutri zvečer začenši ob 8. uri vojaška godba. Vstopnina 30 kr.
— Kvartet ljubljanskih šram-ljev koncertuje jutri zvečer v restavraciji „Kramar" v Dolenjem Logatcu. — V sredo zvečer koncert v restavraciji gosp. de Schciava v Cerknici.
* Najnovejše novice. N a j s t a-
rejši avstrijski general umrl. Na Dunaju je umrl upokojeni podmaršal tajni svetnik baron Weber star 93 let, ki je bil najstarejši general avstrijske armade.
— Drevfusova afera. Pi-cquart je odklonil ponujeno mu generalsko šaržo z izgovorom, da ne more vstopiti v armado, dokler služi v njej general Mercier. Drevfus je imenovan za načelnika eskadrone ter obenem vpisan v listo onih, ki imajo pričakovati red častne legije.
— Nesreča z avtomobilom. V New-Yorku je ponesrečil z avtomobilom večkratni milijonar Shaffer. Obležal je mrtev.
— Rojstvo prvega slona v Evropi. V zverinjaku v Schon-brunnu se je rodil te dni slon, in sicer je to prvi slučaj v Evropi. Mladič je meter dolg in 60 cm visok.
— Nečloveška mati. V Trieru (Nemčija) so zaprli neko žensko, ki je pustila šest svojih nezakonskih otrok gladu umreti.
Telefonska m uravna poročila.
Krško 16. ju'ija Pri občinskih volitvah v III razredu je narodno napredna stranka sijajno zmagala. Njeni kandiiatje so bili iz voljeni soglasno, dočim si S L. S ni niti na volišče  upala Živeli napredni volilci!
Dunaj 16. julija. V odseku za volilno reformo je bil danes v razpravi načrt za Tirolsko. Govorilo se je mnogo, a ker se bara n taci niso mogli porazu meti, se je vsa stvar odložila in se za sedaj ne bo nadaljevala razprava o Tirolski, marveč pride popoldne na vrsto Šlezija.
Dunaj 16. julija. Ministrski predsednik Beck in njegovi agentje so zopet na delu za nove kompromise, in sicer se gre zdaj za kompromis med Čehi in Nemci zastran Češke iu Moravske.
Dunaj 16 julija Grajalni odsek v zadevi Malik - Eldersch tudi danes ni bil sklepčen.
Potrograd 16. julija. General Kozlov je bil včeraj v Peterhofu spričo velike množice na promenadi ustreljen. Morilec je eleganten mlad mož. Ustrelil je dvakrat in obakrat zadel. Kozlov je bil na mestu mrtev. Morilec je poskušal uteči in je trikrat ustrelil na svoje zasledovalce, a končno so ga vendar zasačili. Dognano je, da je morilec nameraval ustreliti generala Trepova. Umorjeni general Kozlov je bil dodeljen generalnemu štab u in je veljal za najboljšega ruskega teoretika v svoji stroki.
Petrograd 16 julija. Teroristi so preklicali svoj sklep, da ne vprizore več atentatov in razglašajo, da bodo poskušali s krvavimi dejanji zlomiti vladno nasilje
3 besede „Altvater"
1334—15
Gessler Krnov (Jagerndoif).
Borzna poročila.
„Kreditna banka v Ljubljani",
Uradni kurzi dun. borze 15. iulija 1906.
N.loibeni papir}*.
Dcnu
99 65 99 60 9070 117 85 95 05 1*3-10 99-15 100*50 99 70
4*2% majska renta.... 4*2°/„ srebrna renta . . . »!•/« avstr kronska renta. . 4°/0 v zlata , . . 4#/8 ogrska kronska renta . 4% „ zlata n 4°/0 posojilo dež. Kranjske 4l/,°/0 posojilo mesta Spljet 4,/i°/o      ■ ■ Zadar
€*/•% bos.-herc. železniški
posojilo 1902 . . . |j 10055 4*/. češka dež. banka k. o. j 99 50 H . . . ž. 0. (i 100-85 4Vj*/0 zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . II 100 10 pešt. kom.   k. o. z
10»   pr......I 106 30
zast. pisma Innerst.
hranilnice.....I 100 20
zast. pisma ogr. centr. j dež. hranilnice ... 100-— z. pis. ogr. hip. ban. 100-— obl. ogr. lokalnih že- i leznic d. dr. ... 100-obl. češke ind. banke | 10050 prior. lok. želez. Trst-
Poreč..... 99 90
4% prior, dolenjskih žel. . 99-50 3°/0 prior. juž. žel. kup. */,Vi 320 90 41/«0,« avstr. pos. za žel. p. o.    100 35
Srečke.
Srečke od L 1860»/,  .  . . u    od 1. 1864 ....
„ tizske......
_     zem. kred. I. emisije II
„ ogrske hip. banke . ,    srbske a frs. 100 —
„ turške......
srečke .   . .
4V,e/o 4»/,°/. 4V,°/o
/s to 0
4%
Basilika
Kreditne m . . .
Inomoške , • • .
Krakovske        „ • • .
Ljubljanske        , . . i
Avstr. rdeč. križa m • • •
Ogr.        . mm       •    • •
Rudolfove ,    .  , .
Salcburške 9     •  • .
Dunajske kom.   B     •  • .
De.:ilc##
Južne železnica ..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke   . . Ogrske     „ „        . •
Zivnostenske „ Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan   .  .  . . Praške žel. ind. dr.   .  . . Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
213 — 279 50 155 65 286 — 286 50 258 -97 — 1P3 50 2225 464-79 -85-— 56 — 49 20 30-20 58-75-515 40
B'sgo
99 85 99 80 99 90 118 05 95 25 113 60 10015 101 50 10070
101 55 10030 101 85
101-10
106-30
106 70
100 20
100 40
101 — 101-60
100 -
322 90 101-35
219 — 28160 157 65 293 — 293-50 266' 103*-164 50 24 25 474 — 8*-92 — 61 50 51 20 32 20 63 -8t — 525 40
167 673
1685 667 806 242 677 672
2740 669 268' 590 137
168 — 674 90 1695 — 668 50 8 »7 50 243 — 681 -573 50
- 12742*— 76 67075 —I 269 50
- 594 —
- 139 —
90
BO 50
50
11-38 1913 2354 2404 117-57 9575 262 25 6*—
Valute.
C. kr. cekin...... j H'34;
20 franki   ....... 19-10
20 marke....... 2346
Sovereigns....... 23*96
Marke........ 117-37
Laški bankovci..... 9655
Rublji........ I 261251
Dolarji........ I 4-84|
žitne cene v Budimpešti.
Dne 16. julija 1906. Termin.
Pšenica za oktober .   .   za 50 kg
Rž        „ oktober .  .   „ 60 ,
Komza   . julij   ...   m 60 ,
9       9  maj za 1. 1907 , 50 ,
Oves     »     oktober .   „ 60 „ Efektiv. Neiipremenjeno.
Meteorološko poročilo.
Vittn. nftd morjem   Ofl*a    Brodnjl »rmcni tl*k 7M.0
K ■
w u
7-62 646 607 6-37 6 51
Juli	Čaa opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	Temperatura v C°.	Vetrovi	N-jbo
14.	9. ■▼.	735 1	134	p. m. Bzah.	oblačno
15. *	7. «J. 2. pop.	735 5 736 2	155 BI	si. j zahod brezvetrno	sk. oblačno pol. oblač.
■	9. zv.	736 9	15*5	al. sever	jasno
16. |7. 8} • |2. pop.		737 8 7369	11*7 26 5	brezvetrno' jasno si. jzabod del. oblač.	
Srednja predvčerajSnja in včerajšnja temperatura: 12 6° in 19-7°; norm.: 17 7° in 1980; Mokrina v 24 urah 5 5 mm in 00 mm.
t
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga, mati in sestra, gospa
Ivanka Cernlvec
roj. Hafner
dne 14. t. m. po kratki mučni bolezni v 27. letu svoje starosti nagloma preminula.
Pogreb drage rajnice bode v ponedeljek, dne 16. julija t. 1. ob polu 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Spodnji trg št. 69, na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Ljubljeno pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. 2571
V Skofji Loki, 15. julija 1906. Žalujoči ostali.
rojena
poročena.
J^agrefi Begunje pri Gcrl?nici
dne 16. julija 1906.
I
1 i
I:
tO
(M
^dravfco Iieskovic
Irgovcc in filšni poscainift
Ivanka Iiesiiovic rojena Jliedcn
poročena.
Iiju£>ljana Begunje pri Cerknici
dne 16. julija 1906.
Gostilna
v Ljubljani, dobro idoča, se tako odda.
Naslov pove  npravništvo „Slov
Naroda". 248<ui
Leno l
Preklic
s katerim preklicajem Žaljive besede, ki sem jih govoril v dražbi gg. nadu Čitelja Josipa Korošca iz Mošenj in učitelja Josipa Plenicar iz Krope namreč: „Vai nadačitelji iu učitelji nČe dandanes po šolah krivo vero."
V Kropi, dne 14. julija 1906. 2575 Franc Vari, kovač.
Posestvo
z zemljiščem vred se proda pod ugodnimi pogoji iz proste roke v živahnem trgu na Doleujekem. Eno nadstropna hiša stoji sredi trga nasproti c. kr. okr. sodišča in drugih uradov, v njej je stara gost.lna, notarska pisarna in za prodajalno pripraven lokal.
Pisma nod šifro F. M. Ž., poste restante, Ljubljana. 2568 i
Kvartet ljubljanskih SramUeo.
V torek, 17 julija t. L
KONCEM
v restavraciji „Kramar"
v Dol. Logatcu.
V sredo, 18. julija 1.1
u restauraciji „de fthlaua"
Sobo
8 hrano išče gospodična za 1. oktober.
Ponudbe na upravništvo „SIov.
2577 i
Naroda"
Instrukcijo
sprejme abiturijent.
Ponudbe na npravuištvo „Slov. Naroda". 2570—1
Čevljarski
pomočnik
2569
se takoj sprejme pri
Ivanu Šober
v Cerknici.
2578
Oddajo se
za avgugtov in novembrov termin
pisarniški, društveni In trgovinski prostori
kakor tudi
kleti, skladišča ter mala in velika stanovanja.
Več se poizve v pisarni Deghenghi,
Kolizej. 2574-1
CJrcmij trgouccu v Ljubljani naznanja ^uojim članom, da 5c bc urjHl cprc^tilni izpit na gremi-jalni trgci>5^i ^eli dne 22. julija t. I. eb 8. zjutraj.
2567
Slavno občinstvo!
mM
Podpisani se priporočam preČ. duhovščini za vsa umetna in stavbenska cerkvena dela iz kamena, in slamemu p. n. občinstvu za gradnjo
kompletnih rakev (grobnic)
na novem pokopališču. Izdelujem rakvene plošče in okvire za železno ograjo le iz najboljšega trdega, za zimo trpežnega kraškega, repentaborskega in dalmatinskega marmorja, ne pa iz nabrežinskega, ki ga vpeljavajo in ki za zimo ni stanoviten. V»e izdelujem solidno in za zimo trpežno po najnižjih cenah.
Imam veliko zalogo prav umetno izdelanih nagrobnih spomenikov iz švedskega črnega granata in belega laškega carrarskega marmorja ter iz trdega kraškega kamena in jih prodajam po jako nizkih cenah.
V zalogi imam tudi nagrobne okvire lastne iznajdbe, ki jih izdelujem že 13 let in za katere le jaz lahko dam garancijo in ki se ne dobivajo nič več pri grobokopu, nego samo pri meni.    % odličnim spoštovanjem
Ignacij č m me eni k
2209 5 kamnoseški   mojster In  sodni izvedenec
Komenskega ulice stav. 26 v Ljubljani.
Mladenič
iz dobre hifte, vešč slovenskega in nemškega jezika se sprejme takoj kot vajenec pri dr. E. Bretlu, Franc ovo nabrežje št. L 2576
Trgovski sotrudnik
starejSa moč. samostojen in pošten prodajalec, ki bi bil zmožen neko večjo trgovino v večjem trgu na Štajerskem deloma samostojno voditi, se išče pod dobrimi pogoji.
Ponudbe naj se pošiljajo na naslov
Ivan Zupančič v Ljubljani, Križe vni&ke Ulice Št. 6. 2536 -2
Meščanski hotel „LL0YD".
Danes v ponedeljek 16. t m.
ljubljanske Društvene Sodbe
ob ugodnem vremenu.
Začetek ob V18. zvečer.   Vstopnina 20 kr.
Člani prosti.
Obilega obiska prosi 8 spoštovanjem 2572 Dragotin Tauses
restavrater*
8 tremi sobami, kuhinjo in kopalna se takoj odda pri A. Sušniku -Zaloški cesti._B38o i
Odvetniši&l
koncipijent
z legalno substitucijsko pravico sprejme mesto odvetniškega koncipijeuta.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2296 \
B1 a s a j ni čar k a
in prodajalka
se sprejmete v prodajalno z mešanim blagom.
Kje  — pove upravništvo „Slov.
Naroda". 2540 3
Za 1. november se odda v Sod-nijskih ulicah št. 4 v najem
lep lokal
za prodajalno ali pisarno- Lokal
obstoji in 4 sob in se da deliti v dva lokala. Več pove kamnosek Vodnik v Ljubljani. 1794-10
Kavarna
„LE0N"
o LJubljani, na Starem trsu 30
vsak torek, četrtek,  soboto in nedeljo
vso noč odprta.
Z odličnim spoštovanjem 1578 u Leon Pogačnik.
Grand hotel „UNION".
Danes iii v^ak dau
koncert vojaške sodbe
Vstopnina 20 kr.
2579
Cee. kr. avstrljetce
C. kr. ravvaletjstr** drž.
državne železnice.
v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven o4 šmt 1. fcaija 1906. leta.
Odhod Is MaMla-m juž. kol.  P»n-pa m Trki*.  Ob 12. turi 52 m ponoči osebn
vlak v Trbiž, Betyak, Celovec, Franzensfeste, Inemost, Monakove, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, t*z Klcin-Keifling v Steyr, r Line, na Dunaj via Amslettca. — Ob 5. uri 05 m zjutraj osebtoi v*ak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in prazr.ikm. -Ob 7. tiri K) m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljuba«, Dunaj Čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevtce, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Ltpsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. «♦ 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno. Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein - ReifHng v Stevr, Line, Budejevtce, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Praga (direktni vez I. in N. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoći osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz L in II. razr) — Proga v Novo mesto m Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, t Stražo -Tophće, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. Istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod ¥ Ljubljano juž. kol. Proga Iz Trbiža. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz L in II. raz.). Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Stevr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 n» zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čci Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob ježem, Bad Gastem, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste Pontabia, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebn-vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Inomosta, čez KIein-Rerfli-ig iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lrpskega. — Ob 10. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija do
9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta in Kočevja Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže - Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Ganon ii J, obijane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop. ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeliah in praznijci*"-Prihod v Liublfano drž. kol. Iz Kamnika.   Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, o*.
10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedelian l<1 praznikih. — Srednjeevropski Čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.       * -
Ljubljanska kreditna banka # LJubljani"
rodrrnžnic« v CELOVCU.
HupuJ* lm proflnjm
vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritot, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in devia
Promeao Izdtjs k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K Z^OOO.OOO*—  Rezervni zaklad K ZOO.OOIT
Urnim ti Krt—fhj|i Saje iradstm n fradotitit pajir|i
?z2rebane vrednostne  papirje is   5u* v-swraOo »r-jčks proti vnovčnje aapalo kapone. 3rvLra:xxl lafvvov
Vinkulujs in dovinkulujs   ^ojsiško žanitniiiska ka-rcijo. (QT  Kakompt tn tuiiatMO moui. .   "*BJt S3T   Borni« n*uro^ll» TPt
Podružnica v SPLJETII.
Daatirn«   vlog« «pr«J«iMii
v tekocom računa ali na vlo2ne knjifiioe proti ugo&iirjo obrestmi. Vloženi denar obrestuje od dne v'oge do dne vzdiga 3- 80
Promat a čaki in nakaznicami
Izdajatelj in odgovorni urednik: Basto Pastoslemiek,
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1