Nlitnllta. I »HM, *wt* I ■> m HUMil bfcafa va*k šmm p«poUbM. li ■■■■§■ a*4*H« te praalkt. IftMrail t Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m vlSin« 1 K, nad to visino vsi oglasi 1 mjm X 54 mlm 1 K 50 v. Uradni razglasi in poslana ter notice isti prostor po 2 K, ženitne ponudbe in poroke pavšalno 80 K. — Pri narofilih nad 10 objav popust VpraSanjem glede inseratov naj se prttofi mamica za odgovor 8pr?vnl*tro „Slov. Maroda" ta „Marotea Tiskara««* KnaOtva šlica at. S, prltllćno. — Talafoa. ŠL 304. nllttiMU Mmr^Š1 ***• v M«M|caf ta a* patili v JBfaalavA|li celoletno naprej plačan . K ISO — polletno....... m 90*— 3 tnesečnp . •••••„ 45*— i .. .... 15— cetofetea ...... K240-— poUete...... . «130*— 3 mesečao .•••«•„ 60*— .....„ 20-— Pri moreutnem povttanja te ma daljfta naročutaa ddplacatL Novi naročnikl naj pošljejo v prvlč narodni no vedao 9^F po nakasnld. Na samo pismena naročila brez poslatve deaarie se ne aoremo osiratl traaaittft „*1«t. ffarota" taftova iUn ftt t, k ■siltrffr. Talafoa *t«v. 94« Mplat sprafMui U prtplsut te sadMta* fimktvaM. 0aT" gokaplaov m vral«. "VM Posamezna Itevilka vella 1 krona, PoftnlM platana v gotovini. K upraSanJn urnlfue Intellgencc u zase- deno ozemlfe* (Glas Ir učiteljskih krogov.) Ponatis članka iz »Edinosti« od 22. t. m. v 97. štev. tega lista me sili, da napišem par vrstic v ugotovitev nekaterih dejstev, ki so vredna razjašnjenja. Sam sem begunec, izgna-nect brezdomovinec takorekoč. Na svoji lastni koži občutim vse prijet-nosti tavanja po Sloveniju razočaran želeč najti prilike, ko bi mogel vnovič v svojo pravo domovino, k inorju. Toda zaman se trudim najtl rešitve iz sedanjega neprijetnega položaja. Bilo je pred dobrim letom, ko sem prisel v Ljubljano iščoč utehe, navodil za nadaljnje svoje bivanje v zasedenem ozemlju. Zaman mi je bila pot. Odhajal sem iz Ljubljane brez tolažilne besede. razočaran sem se vrnil v zasedeno ozemlje, boril se po lastni inicijativi, omagroval in padei v sponi z okupacijsko oblastjcx Kakor meni se je godilo se mnogim stanovskim tovarišem in tovarišl-cam. Pa tuđi med drugim! stanovi so bile žrtve nevzdržnih razmer. V konfliktu z okupacijsko oblastjo sam — brez zaslombe y pravem trenotku sem moral čez medo, da sem odnesel kožo in se obvaroval posledic svojega delovanja med rojaki v varstvu peterožarne italijahske zvezde. Pre-stopil sem koprneče mejo, čakal na postaji v vagonu na nameščenje in srce se mi je polnilo s kesanjem. Jasno sem videl pred seboj pot, po kateri bi nam bilo stopati, da bi lahko vztrajali do zmage ob Adrijl, a ni ga bilo kažipota, ni je bilo tolažilne, bodrilne besede od tu tje dol. Zaman so bila pota, zaman žrtve, padle pod streli obmejnih italijan-skih straž. S pogumom, z veseljem bi bili trpeli. klonili bi bili tilnikom pred močjo, skrili nekoliko vroče rodoljubje in trpeli z narodom v upanju na boljšo bodočnost Tako pa smo osamljeni omagali drug za drugim — svobode, rešitve ni hotelo biti, iz enega jarma smo padli v dru-gega. Toda kaj naj lamentiram. Vprašujem le: Zakaj smo zrll fatalistično v Pariz k zeleni mizi, pričakujoč od mednarodnlh mešetarjev pravice? Tam so vadljali za nas in naso ded-ščino. Pred našim! očmi pa se je dvlgala le Wilsonova markantna postava. — Mesija, ki bo ukrotil evropski imperijalizem. Duhovščina Je ostala na svojih mestih, toda vsa čast škofijskim or-dinarijatotn, ki so pod grožnjo suspenzije apelirali na celokupno du-hovščino, naj vztraja In ta je vztra- jala in vztraja v neugodnih razme-rah. Kaj pa mi? Kdo je bil naš zaščitnik. kdo se je spomnil na učiteHstvo? Kaj le bilo z uradništvom, ki je bežalo v Jugo-slavijo? Saj tvori poglavje zase vprašanje železničarske stavke v zimi 1. 1918./19. (februarja meseca). Naši ljudje so bili na cesti. Bil je zlat čas organizacije vsega gibanja, bilo je dovolj prilike spraviti izseljevanje v pravi tir. Ukrenilo se ni nič. Vlak za vlakom je drvel proti Logatcu. Zdaj zveni iz članka oči tanje na rovaš nesrečnikov, ki so morali trpeti vročino in mraz v železniških vozo-vih po 6 in več mesecev, zdaj se jim roga iz Članka ironija, toda objektivni poročevalec mora ugotoviti, da nišo bili sami krivi, da nišo mogli brez zveze z zaledjem, brez listov, zapuščeni, begani po brezvestnežih, ki so širili med njimi tartarske novl-ce* vztrajati. Popustili so hiše, zapustili so posestva, odšli. Odtrgali so se od rodne grude, krvavi jim še danes srce. Ali zaslužijo ti taka očitanja. Liki udarci gorjače pada po naših glavah, liki strup gre y srca naša, nove rane se nam odpirajo. Pred javnostjo smo kot bi bili krivci, zločinci, kakor bi ležal na nas madež efijaltstva. Razumem b61 bratov in sester tam spodaj, žalostna jim je usoda, toda vedo naj, da želimo tuđi mi, da bi ne bilo nikdar 1. 1919., leta, ki nas je od trgalo od njih in da smo v srcu vedno pri njih. Ne tajim, da bi ne bil marsikdo popihal iz egoizma sem gor, ne zani-kam, da bi marsikomu bilo mogoče še vztrajanje, toda tud? ti bi bili vztrajali na svojih mestih, ako bi bili tu v srcu Slovenije kos nalogi, ki jih je čakala po prevratu v L 1918. Toda tu ni bilo časa, pa ni bilo tuđi volje razbiiati si glave z misll-mi, ki danes polnijo predale listom. Pijani trenotnega navdušettja, v skrbi za strankarske koristi, se je le prekmahi pričela ostrudna gonja za osebnostmi, dirka za dobičkom, rezdvomno nezaupljivost nasprođ novi naredbi. V momentu, ko se bo komu naložilo zidati nišo, se dotiče nik ne bo več čutil mogočnega, ne^ ome j enega najemnika, temveČ skromnega hiŠnega gospodarja, ko se mu s kako nepostavno naredbo lahko vsak dan odvzatnejo njegove prave lastninske pravice, kakor, se to godi se danjim posestnikom. Po novi naredbi res ne spadajo nove stavbe pod zakon v varstvo najemV nikov in se lahko zahteva za stanom vanje visoke najemščine in se stanovanja strankam lahko odpovedo. toda naredba je od danes do jutri, ko se usede na stol poverjenik aa socialno skrb, mož socialno-komuni^ stičnih idej in ti v par urah spise novo naredbo, ki novemu gospoda^ ju vzame vse pravice. Omenim sa« mo, da hoče tuđi sedanja naredba Fran Govekar: 44 Soitanje. (Dalje.) Le par minut je trajalo vse, a ljudi se je nabralo par sto. A niti enega ni bilo med njimi, ki ne bi bil odšel z gnusom in ogorčenjem. »Za državo se dajo ubijati! Zato jih Še pretepajo! Sramota za človeštvo!« je slišal dr. Repič govoriti in zagleda! profesorja Pelzela, ki se mu je bližal. »Oh, tuđi vi ste videli to srednjeveško divjaštvo?« je vprašal. »Tuđi! Kdaj neki že to odpravUo?« je đejal profesor. »Francozi šibanja ne poznajo več, le Avstrija in Nemčija se oklepata še tega barbarstva . . • In veste, zakaj je bil Šiban ta siromak? — Ker Je zabmsfl naredniku v zobe, da je ,nemška svinja9! Zato ni dober patrijot!« »Odkod to veste?* »Dr. Wagner nd je pravfl pri baronn Zoisn. Narednik ie ovadU tega vojaka Ceha, da noče priznati nemške domovine, nego pri-. šega Ie na svoje češko kraljestvo; Ceh pa Je izjavit, da ga narednik sovraži, ker ga ne pod-kupuje in mu ne daje daril kakor drogi, ter Je dostava: »Narednik Je lopov In prava nemška svinja!9 — Da ga tepreobrnejo ta uy&e phh vega avstrijskega patrijotizma, so ga obsodili na dvesto Šib.« »A narednika?« »Narednika so zaprli ter degradirali v na-vadnega pešca,« je pripovedovai profesor in ogorčen pristavili »Vidite, to so sadovi nove kuge, ki se poj a vi ja med narodi: nacijona-Hzma! Včasib verska, včasih plemenska, zdaj Se nacijonalna fanatičnost! Vedno nove bo-lezni, vedno nova gesla — a človeštvo vedno nesrečnejše . . . vedno boli razcepUeno in med sabo zasovraženo.« »A vi? Ali niste tuđi nadjonalist?« Je vprašal dr. Repič. »Nemec ste, Jaz Slovenec!« »Sem Nemecc Je priznal Pelzel, »toda ne nadjonalist! Pravi patrUotizem Je pravzaprav pravi kozmopolitizem. In tega se držim jaz — bi dobro živini 2 njim povsod in z vsakomer. Kakor jaz pa naj bi mislll vsak narodi Zakaj, kakor more vsak posamezen čiovek droge ljudi poznati prav le takrat, če pozna temeljito samega sebe, kakor more posameznik koristiti dragim le tedaj, če ima pri samem sebi vse v reda, ter Je srečen Ie taknt če Je koHsten ne le sebt nego tuđi drugim, tako more MU narod resnlčno srečen in svoboden te tedaj, fie kna zmisel tudl xa biaginjo, svobodo in čut dragih narodov... Tako nUilt ta dsl^tt Ja pa motan prepričanju edino pravi patrijotizem in hkratu edino pravi kozmopolitizem! V mojih očeh je nacijonalen fanatik prav tako gnusen obsku-rant In reakcijonarec kakor plemenski ali ver-<;k! fanatik! In jaz bi hotel po vseh ulicah, po vseh šolah In cerkvah napisati: Jtie zaupajte Ijudem, ki ne poznajo in ne Ijubijo nobene domovine! Ne zaupajte nikomer, ki se čuti vzvi-^enega, ker je slučajno rojen iz tega in onega naroda, in kateremu je ves ostali svet le prostrana drajna, ki jo srne pleniti in izkoriščati za lastno ožjo domovino! — Zaupajte pa Ie tistemu, ki ljubi in spoštuje svoj narod In svojo domovino, a ljubi in spoštuje tuđi tuje narode In njih domovine! Bodite prijatelji vsega sveta in vseh narodov: najzvestejši sinovi lastni domovini, najblaži! bratje vsem drugim!9 — Tako učim jaz, prijatelj.« Stopala sta počasi po Gosposld ullct. »A zgodovlna?€ je dejal dr. Repič. »Zgo-dovina se roga vaSim plemenitim, a nepraktičnim načelom! Qlejte» ti Francozi • •.« »Eh, kal zgodovina!« Je zamahnil zaniiV IJfvo proifesor. »Jfistorta vitae magistra9 Je lepa fraza, a veflka laž. Oni, U delajo zgodo-vino, se Je nikdar ne uče, a oni, ki so se Je učili, zgodovine nikdar ne delajo! Sicer pa: tad pomagalo vse tzlnđnje, ki bi Jih lahko sa-JetuB is «odovtot? — Kdaj ste ie vidtfl otroka, ki bi se ravnal po Izkušnjah svojOj staršev? — Sele kadar se sam opeče, verjame, da ogenj žge! — Izkušnja! Izkušnja je podobna neizprosni krasotici: desetletja vas vodi za nos, a ko se vam končno vda, sta že oba pra stara, da bi se še mogla ljubiti!« Dr. Repič se je veselo zastnejad, a Pehel je mirno nadalje val: »In morala zgodovine? — Prava tn ifcs* nična morala v svetovni zgodovini je bil vedno le — uspeh! Pred uspehom upogibUeJo UudJa kolena povsod in od vekomaj. Morala Je torej uspeh in uspeh je moč in moč je pravica! Pa le tako dolgo, da doseže kdo drugi Se večfl uspeh, še večjo moč in ž njima še večiio phh vico. ,UnusquisQue tantum iuris haJbet OuantnM potentia-valet*. pravi Spinozaa. In tako to tt tako ostane,« Ustavil se Je pred nišo na Honmn tmk kjer Je stanovaL »Jutri pojdem na te* Je defa& ^kopiratt hočem ondi vse stare rimske napise. Na eerkvfc na gradu in baje ćelo v gozdu pred Stajao^ vasico konac Iga, Jih Je baje eda vrsta. Zeto me zanimajo ... Jutri se tora} no bočna atdU na Zoisovem vrtu,« \m podal je odvrtda »A m Hotel * korakal po veli. 2. stran« ■SLOVENSKI NAROD*, dne 7. maja 192a 103, ttev. Se v nekaterlh to&aK gospodarja omejiti v njegovih pravičan, Pri naredbi št. 186» ki prvo samo izpopolnjuje, se moram pa nekoliko pomuditL Najprvo izjavim, da pri njej ni sodeloval nobeden za-stopnik hišnih posestnikov. O vred-tiosti § 2. zelo dvomkn, ker se ne bo jdal izpeljati. § 3. pa je popolnoma •zgrešen, ker odpovedati skupno stanovanje onim, pri katerem do-fcčniki stanujejo, je nekaj nemogo-čega in nepostavnega. Pogodba je vendar sklenjena med gospodarjem |n najemnikom in ne med služboda-Jalcerru kateri naj sedaj prejme od-poved. Na ta način pa se vendar ne jrazdirajo pogodbe, dokler živimo v .pravni državi. S tako odpovedjo se Vendar ne bo moglo stranke prisiliti, cla bi stanovanje zapustila. Ce pa je ;končno samo akademično mišljeno, fra je tuđi brez vsakega pomena za ^rizadete osebe. K § 4. pristavim, đa se bodo na podlagi te točke lahko zavrnili vsi prizivi, ker ravno vsak priziv ovira delovanje oblasti, ^braniti pa se ima gotovo vsakdo pravico. Sedaj pa se lahko enostav-$0 izreče, da to ovira poizvedbe in *5rekurz je odbit. Točka § 8. pa bi morala vseka-kor izostati. Torej oni, ki je poma-gal sodelovati pri stanovanjskih lpMastih ali pa izsledil milijonarja 'naj Ima prednost pred drugimi Wankami pri nakazovanju vsled naredbe izpraznjenih stanovanj. OnL ki je morda gospodarju izpod-Hnil dobro stranko naj za to dobi nagrado v obliki stanovanja. Na ta pota se ne morem podati in ne sme-jo obveljati, ker morajo gotove vrste nemoralne ovadbe enkrat vže Izginiti iz našega življenja. Ne morem si misliti, kako je zašel ta paragraf v naredbo. O najemnikih mora odločati fospodar in nihče drugi! Iz navedenih razlogov je razvidno, da ni pričakovati izdatnih uspehov od nove naredbe in sedaj pridem k edinemu izvedijivemu na-5rtu, ki more vsaj nekoliko uresni-fciti namen naredbe. Vse one, ki mo- ralo ali nameravajo zidati, Je zdre-žiti v konsorcij s primerno glavnico in potem takoj določitl koliko se more letos stavb izvrtio. Pri tem Je treba takoj izračuni ti, koliko Je za letos na razpolago opeke tn druge-ga stavbnega materijala, ker sicer se ntegne pričati graditi već malih hiSic, za večje stavbe, Id to pa za sedanje čaše edinole priporočljtve in Imajo res pomen za ođpravo sta-novanjske bede, pa bode manjkalo stavbnega materijala. NaJpreJ pa si je treba zagotoviti primerna stavbi-Jča, kar bo v našem raestu pri seda-nji slabi valuti delalo velike težave. Vse je treba organizirati in delati po dobro premišljenem prevdarku, in to mora izvršiti samo odbor takega konsorcija. Vsak zasebnik in zavod naj se takoj izjavi, koliko more letos za zidanje žrtvovati, potem je polskati stavbišča in pričeti takoj z delom. Vse hiše je pričeti naenkrat zidati in vse po enem nacrtu, kar bo zidavo pospešilo In jo napravilo ce-nej§o. To idejo sem propagiral vže pred mesecl In se Je vsakdo ugodno izrekel o njej. Pri tem je treba upo-števatl, da nekatere družbe ne bi mogle same zidati lastnib hiš, pač bi pa rade in lahko prispevale za stavbni fond s primerno večjo vso-to. Treba pa je takoj skrbe ti za do-sego popolne davčne oprostitve za nove stavbe za daljšo dobo let, za kar se do danes še nlhče ni pobri-gal, dasiravno je za proračun stavbe in njihovo rentabiliteto najvažnejši pogoj. Kdor prizadetih namerava pristopiti k nasvetovanemu konsor-ciju, naj mi blagovoli to takoj pismeno javiti, da potem nenadoma vzamemo stvar v roke in pričnemo z nadaljnimi ukrepi. K sklepu še to, da je namera, da bi država zidala stanovanjske hiše, neizvedljiva in je ni nadalje pretresavati, ker država naj zida poslopja za svoje urade, zasebne hiše pa imajo staviti samo privatni-ki s svojim kapitalom, država pa ima itak svojih bremen preveč in še te komaj zmaguje. -----*'----- Politične uestt. ^ Polltičen položaj. Beograd, f& maja. Včeraj se je dr. Milenko T^esnlC razgovarial ves dan s Stajaćom Protlćem radi sestave nove ^ylade» a danes je prebil ves dan v ^radikalnem klubu. Radikalci so v načelu sprejeli Vesnićev nacrt, sedaj *3e samo Še razpravlja, pod kakimi Ppgoji bi šla radikalna stranka v novi kabbiet. Radikalni klub zahteva, jutri v Pariz, TI delegati so v treh sejah mlnlstr-skejfa sveta podali vladi in kroni ob-širne informacije o iadranskem vprašanju ter nrejell potrebne informacije za nadaljna posrajanja. Kakor se dozna se tičejo direktive, ki so jih prejeli naši delegati od vlade, direktnih pojrajanj med naSo državo In Italljo. - Kar mirni bodlte kmette, da Je ne dobite po aiavL Iz D. M. v Polju nam poročajo: Zvesta svojim starim načelom, izmed katerih ]e eno najglavnejših nasilje, začela je SLS. odkar je na vladi, vslljevati občinam zopet župane fzza sramotne Susteršfčeve dobe ne glede na krivice, ki so jih zarrešili med vojno nad ljudstvom. Komaj se Jih je ljudstvo otresio, It jih gg. Remec hi Brejc zopet vpostavllata, ne oziraje se na ljudsko voljo, ki odločno protestira proti takemu nasilju. Tuđi naše sedanje pošteno gerentstvo, kl je poslovalo brezhibno v vsakem oziru in komaj naredilo red v občmi, je odstavljeno. Vzroka ni I — Zgia-sila se je deputacija pri poverjeniku za notranje zadeve Remcu in zahte- vala pojasnila. KahSen vzrok smo zvedeli? SLS je imela v D. M. v PoHu nekdaj večino, ergro ona mora Imeti županstvo v rokah. Rlsum teneatis amid! Res« smejali bi se« če ne bi bilo obenem tako Salostno In usodepolno. Pripomtijeno nai bo, da se je K volflcev podplsalo za sedanje gerentstvo in mu izrazilo za-upanje. Toda tndi te vladnim »pra-vičnežem« v njih strankarskem fanatizmu ne odpre očL Ko Je deputacija pripomnila. da se oglasi Se veCJe zastopstvo, če ne ustreže poverjenik žellam ljudstva In nam ne pasti se-danjega gerenstva. Je Ie-ta prav po srednjeveško odgovoiil: »Kar mirni bodite. kmetje. da le Se vi ne dobite po glavi,« — Neverjetno! Take In-faimosti nismo prieakovall ▼ Jugoslaviji! SusterSfč Je hotel Srbom razbiti glave, Remec et consortes pa vam, slovenskim kmetom! Uboga SLSf kl ImaS take predstavtteMe ▼ ZO. stoletjuf Ml pa naJođoCnefe protestiramo proti takfm iziavam ta xa-trjujemo SLS, da nam takega kruha ne bo delila. uto borno poskrbeli ta tuđi vi g. pover)enik ae boete utopili i moš obotoett kec »utotro |e ie sito take vlade. Uma pra^tBae 2el]e grozi z bajoneti. — Dr. ĐiaaktnUevo predavaide. Dr. Auta BiankM Je Inel moči v spiitskem gledallKa predavente o akciji naHh emigrantov v Amerfkl za vojne, slika! Je delovanle Jogoslo-venskega odbora, akeUo za sbiranje dobrovoUcev in sodelovanje amen-škega javnega mliUeata ter končno utemeljeval politične sahteve našega naroda. — LDIL =; Dr« Toma v OorlcL Italijansld listi poročajo, da se je vrši! 1. maja v Gorici velik socijalistJčni shod na trgu Ceaare Đattistl, kler je govoril tuđi dr. Turna, ki Je vehementno na-padal sedanjo klerikalno - kapitali-stično vlado v Ljubljani, ki ni zmož« na dati Jugoslovenskemu narodu one svobode in velikosti, po kateri hre-penl jugoslovenskl proletarijat. Oo-vor dr. Tume je bil sprejet z mnogo-mi >živio-klicl«. - Kal delalo HabsbnrianL Neki potnik, ki se je te dnl vrnil iz Sviće, pripoveduje v »Agramer Tag-blattu«: Slučajno sem naletel v od-delku 1. razreda brzovlaka Chur-Curih na zakonsko dvojico Karei Habsburg. On je videti zelo slab, obraz mu je zabrekel, — pravijo, da mnogo pije, —in že dolgo zane-marjene brke so videti popolnoma zdivjane. Imel je brez dvoma silno drago obleko. a ta je visela na njem, kakor da je bila nemamo vržena na pokvarjeno obešalo. Kare! je sedel na srednjem sedežu ter je indolentno in brez zanimanja zri v tutranjo magla Ce bi ne bil kadli smotke »kuirens«, bi utegnfl kdo misliti, da ima voSčeno figuro pred seboj. Mnogo bolj živa na Je bila gospa Zlta Habsburgova, ki Je sedela svojemu moto nasproti. Tuđi ona je oslabela in nten pogled, že Itak bodeč, je bil še bolj pređi ren in bolj nestalen. Govorila Je v Italiianskem Jeziku s svojim možem. ki pa Je očividno niti po-slušal ni. Pozneje sem izvedel. da so imeli Habsburžani v Oltnu malhen sestanek, bili so tam: Karei, Cvgen. Friderik, Peter, Henrik, Ferdinand. Maks in nekaj ženskih članov te rodbine. Šio je baje v poglavirnem samo za rodbinske zadeve. Politično se je pogovor samo zasukal. ko se je ugotovllo. da so izgledi za obnovi-tev monarhije v Avstriji neugodni, na Cehosiovaskem minimalni in v Jugoslaviji popolnoma izključeni. Rodbinski svet je skienil sprefeti iz-stop Marije Valerije iz rodbine ter še nadalje pripoznati Karla v smislu hišnesra zakona za poglavarja rodbine. Tako so mi prlpovedovali Ijudje, ki se še ćelo danes še zanimajo za Habsburžane .Zdi se, da se moramo res peljati v Švico, da najdemo še take ljudi, toda kmalu bo prišel čas, da se tud! tam ne bodo več zanimali za Habsburžane. Telefonska In brzoiauna poresčlla. NASA MIROVNA DELEGACIJA IN SPOMENICA PRIMORSKO! JUOO- SLOVENOV. Trst, 5. maja. Dr. Josip Wilfan, Član jugoslovenskega odposlanstva Iz zasedenega ozemlja, kl je izročilo spomenico vrhovnemu svetu In Nit-tiju, je izjavil, da sta z dr. Stanger-Jem ugotovila, da je korak Jugroslo-venskega odposlanstva našel pri čla-nih naše mirovne delegacije popolno umevanje. Jugoslovenska mirovna delegacija se popolno strinja z vse-bino spomenice, TESINSKI PLEBISCIT IN NAŠ PROTEST RADI PREKMURJA. LDU Ptfrte, 4 mala. (Dun. kof. ur. — Brezflčno.) Pod predsed-stvom Cambona je bila danes po-slaniška konferenca. ki se je bavila z glasovanjem v tešinskem okrožju. Z ozirom na ondotne nemire so gla^ sovanje, ki naj bi se vršilo 12. maja, odgodili na 12. JulU< Nadalje se je pecala konferenca s pritožbo jugo-slovenske delegacije, ki Je vložlla protest prot! rovarienlu madžarskih agentov v Prekmuriu. Sklenilo se je, zahtevati pojasnila od madžarske vlade. MEDNARODNA TROOVSKA KONFERENCA. LDU Pariz, 4. maja. (Dun. kor. ur.) Prva seja mednarodne trgov-ske konference bo Jutri. PrejSnjf predsednik angleške trgovinske zbornice v Parizu Walter Behrens bo stavi! trgovski konferenci pred-log, da bi zavezniki dali za plače-vanje neobhodno potrebnih živil In slrovin za obnovo Evrope v promet bankovce. za katare bi medsebojno jamčili. Te novčanice naj bi Imele zakoniti kurz enega angleškega funta = 5 dolarjev = 25 frankov ali 25 Ur tn naj bi smele biti v prometu samo v zavezniških državah. Ta mednarodnl denar naj bi se pod nadzorstvom InternadonaHziranega upravnega sveta uporabljal za na-kup potrebnih živil in sirovln. MEDNARODNl KONGRES INVA- LIDOV. LDU. Ženeva, 5. maja. (DKU.) švicarska brzojavna agentura poro-5a; Mednarodni kongres vojnih ude-ležencev Je glede vpra§anja vojnih mirovnin določil naslednje smenilcc: Vsaka obolelost ali ranjenje, katere-ga Je povzročila ali poslabSala vojna služba, daje absolutno pravico do od-Skodnine. Vsaka nezmotnost za de> 1o9 preračunana v odstotkih, daje pravico do Izplačila odgovarjajočlh odstotkav povprefinlh tedatkov za prežlvljanle, ne glede na voiaSki čin ali civilno stalilče doričnika. Ino-remd, čijih sinovi so padli kot voji-kl, morajo dobiti odSkođnino od one države, za katero so padlL Mirovni« ne in odlkodnme se morajo lzplačati v valuti dežele, kjer preblvajo. Za vse žrtvevojne naj skrbi skupna međparodn* zakonodtla« đrezuspesna pooajanja radi južne 2eleznice LDU Dnal, 6. maja. (DKin Glavno ravnateljstvo Južne železni* ce objavlja: Kakor znano, Je sredi preteklegt meseca podguverner de imrneg« zavoda Credlt foncler de Prancc, Regard z flavnlm ravnateljem fw*ne železnlce dr. Fattom <»d-potovaf v Beograd, da sa pogaja » tamoinfo vlado glede njene** pH-sImni k Mmfmvaaeaii provtzocne- mu režimu. Tekom pogajan] so se pojavile težkoče, vsled česar se ni mogel dosečt pozltiven uspeh. Olavni ravnatelj dr. Fali se je povr-nil na Dunaj, da poroča upravi o uspehu svojega potovanja. V krat-kem zre v Pariz, kjer bo konferiral z družbo Assotiation Nationale. Podguverner Regard je iz Beograda naravnost odpotoval v Pariz, NEMIRI V ITALIJL LDU Rim, 5. maja, (DKU — Havas) Anarhistični elementi* ki so se uprli sklepu delavske zbornice glede konca stavke v Livornu, so oplenili dve trgovini z orožjem. Pri tem je prišlo do spopadov s policijo. Ena oseba je mrtva ,20 jih je ranjenih, med njimi pet karabinierjev. LDU Rim, 5. maja. (Dun. kor. ur.) Iz poluradnega porobila »Mes-saggera« o dosrodkih v Viareggfa Je sklepati, da je odkorakalo tja 200 karabinjedev. Splošna stavka se na-daljuje. V Livornu je proglašena splošna stavka, katere se udeležu-jejo tuđi železniiarji. STAVKE V FRANCUL LDU Parte, 5. maja. (DKU — Havas) Po sklepu zborovanja so danes aretirali odbornika zveze že-lezničarjev Sirollea. V uradnih krogih sodijo, da je stavka železničar-jev dosegla vrhunec in da bo v krat-kem končala $ popolnim neuspebom železničarjev. Za primer stavke pripravljeni zasilni promet z avtomo-bili se ni uvedel. Zoper odrejene sodnijske ali disciplinarne kazni ne bo dopuščen priziv.. Odpuščenih je bilo zelo malo železničarjev, sodijo pa, da bo š te vilo odpuščenih vseka-kor večje po nujnem pozivu želez-niskih družb. ki so ara naslovile na stavka!oče. V rudnikih ie Doložai za dovoljiv, ker so rudarji v departe-ntentih Nord in Pas de Calais nada-ljevalt delo. Kar se tiče stavke prl-staniških delavcev in vplsanih pn-morščakov, sodijo, da bo v kratkem napetost ponehala, ker so te kate-corije delavcev začele stavkatl zgolj fz solidarnosti. KONFERENCA V SPAA. LDU Bertfn, 5. maja. (Dun. kor. ur,) »Đerliner Tageblatt« javlja iz Đazla: Kakor poroča »Petit Pari-slen«, se v franeoskih vladnih krogih marljivo bavijo z določitvijo programa v Spai. Ena izmed točk se peča z vprašanjem, ali se bodo izmed zaveznllkih držav udeležile konference samo Francija, Anglija In Italija, ali pa tuđi Belgija, Poljska In Čehoslovalka, nemara ćelo Danska, ker so te države tuđi vsled zemljopisne lege Interesirale glede razorožitve NemčUe. POLJSKO - UKRAJINSKI SPORAZUM. LDU Amsterdam, 4. maja. (D. kor, ur.) Po »Telegrafu« Javlja Poljska brzojavna agentura Iz Londona, da Je med Poljsko in UkraJI-no sklenjen dogovor glede mej. SpIoSno Je nova meja taka, kakor kakor preJSnJa. Ob Bugu odstopi Poljska Ukrajini velik del ozemUa z U* mflljona Poljakov, zm to pa doW vzhodno Oalldjo. POLJSKO • UKRAJINSKA ZVEZA. LDU Dttnai, S. maja. (DKU> Ukrajinski Hskovnl urad Javlja: Za- ; stopnlkl ukrajinske In poljske vlade so dne 22. aprila sklenfli v Variavl i zvezno pogodbo ta tmjen vojaški in gospodarski sporazum. RADI DOGODKOV V MOSKVL LDU Amsterdam, 5. maja. (D. K. U.) Po »Telegraafu« Je Izjavfl v angle§kl spodnji zbornici podtajnik za zunanje posle, da angleSka vlada z največjo skrbjo zasieduje dogod-ke v Moskvi. KMETSKI UPOT? V BELI RUSIJL LDU Moskva, 5. maja. (DKU Đrezžično.) Poročila iz beloruske fronte pričajo, da je v beloruskl provinciji Minsk, zasedenl po Po-ljakih, izbruhnil kmetski upor, kl se je že zelo razširil. BOLJSEVIKI NA KAVKAZU. LDU Moskva, 5. maja. (Dun. kor. ur.) Vojno poročilo od 4. i m: Na kavkaski fronti južno od kraja Sodši so se ostanki Denjikinove in kubanske armade, ki so bili odrezani od vsega sveta, brezpogojno uda-* li rdečl armadi. Ujetniki štejejo ka-klh 60.000 mož z dvema generalo-ma. V Baku so našli neiznieme množine bendna, petroleja, strojne^a olja in nafte. Pridobivanje petroleja se bo nadaljevalo nemoteno. NERESNICNA VEST O KIJEVU, LDU Berlin, 4. maja. (Dun. kof. ur.) »Deutsche Tageszeitung« do-znava iz Varšave, da vest o osvo* Jitvi Kijeva po Poljakfh ni resnična. NEMŠKA NASILSTVA V OPOLJU. LDU Berlin, 4. maja. (Dun. kof. ur.) Kakor poročajo listi iz OpoUa, so prišli nemški delavci pred stano* vanja poljskih voditeljev in so dosegli oddajo orožja in belih orlov. Zvečer Je množica vdrla v prostore poljskih časnikov In razdejala stroje. LDU Berlin, 4. maja. (Dun. kof. ur.) — VVolff.) V zadevi tajnih do-kumentov o poljskih prevratniSkih namerah v Gorenji Sleziji Je bila predsedniku medzavezniške komi«> sije v Opoliu, generalu Le Rongru, Izročena nemška nota* ki opozarja zaveznike na poljske revoludjske organizacije. Nemška vlada je prosila medzavezniško komisijo, naj prevratnike poljske organizacije razpusti In izžene vse osebe, kl so t njlmi v stikih. Vse te osebe so se brezdvomno pre&rešile proti določ* bam mirovne pogodbe. o izRočrrvi nemSkih lađu. LDU Pariz, 5. maja. (DKU.) »Temps« poroča iz Londona: Jutri dospe setnkaj nemško odposlaništvo, ki bo konferiralo z angleško vlado glede načina isročitve nemških tr-govskih ladij. Gre za izvedbo tehle določb: izročitev jadmie in polovice vseh nemšklh ladij med 1000 in 1600 ton, izročitev priatanjškega gradiva kot odškodnina za. vojne ladie, potopljene v Scaoa Flowu, ter letna dobava 200.000 ton novih ladij tekom petih let počenSi s podpisom mirovne pogodbei MADŽARSKA MEGALOMANIJA W MADŽARSKE NADE. Budimpešta, 4. maja. V dobro informiranih političnih krogih se trdi, da madžarska vlada nikakor ne namerava podpisati mirovne pogodbe. Vrhovno poveljstvo narodne vojske je prepričano, da antanta ni zmožna vojaSko nastopitl proti Madžarski. VojaSko akcijo bi lahko začele le male sosedne države, ki so neposredno udeležene na razkosanju nek-danje Ogrske. Madžarska narodna vojska je pripravljena vsak hip na vojno. Vrhovno poveljstvo namerava Izgnati vojaštvo sosednih držav čez meje nekdanjega ogrskega kralja stva. Uspeh vojaške akcije bi pospe* šile revolucije, kl bi nastale v zase-denem ozemlju. Vlada računa tuđi z možnostjo razpada Cehoslovaške to romunske vojske. MADŽARSKA TATVINA STROJNIC. LDU DnnaJ, 4. maja. (DKU) Kakor poroča »Korrespondenz Her* zog« iz St Pdltna, je dobilo tamošnje skladišče za stvarno demobilizacijo ukradenih 26 strojnic nazal. Preiskava je dognala, da so bili udeleženi pri tatvini madžarski stornik Rebatzpy, madžarski poroč-nik ĐerenyL madžarski narednik Edmer, nadorožar Kotland in topni-$ki narednik Stoehr. Ukradene strojnice so hoteli spraviti s pomoč* jo 2elezniikega ttradnika na Ma-* džarsko. Stortlce so pozaprll. Po-ročnlk Berenvi je bfl ođSel v Budim-pešto, da poskrbi vse potrebno za prevoz in predajo strojnic. Iz mrite nndleDln«. — Sel drome tHsarne. O. Dra-sroljr.b Jankovi^ le prevzel mesto le-fa dvor*« p'same. — LDU. — Nov nitCeinffc ffen«m1net:a I Itaba. Za načelnika glavnega ffeite-i ralnejra štaba ie imenovan volvoda i Živojln Mišić, za njegovega pomo&- iO3. Stcv. .SLOVENSKI NAROD\ dne 7. maja 192O. 8. stran* nika pa general Peter Pešld. davni | generalni štab prične poslovati med 5. in 6. majem, ko prestane poslovanje vrhovne komande. Do povratka vojvode Mišića, k! se nahaja že več i kot pol leta na zdravUenJu v Pranciji i in čigar zdravstveno stanje vzbuja še vedno skrbi, bo opravUal dolžno-sti načelnika glavnen aeneralnega štaba general PeSlć. — LDU. — Iz preumanstva se fe vmll ▼ Svih dr. Miho Đuzolić. katereira so bili Italijani pred letom dnl odgnall na SardinUo. Bivat! je moral doteo časa v nekem fforskem selu med divjimi pastlrll. SocUallstlčni posla-nec Treves mu je prfpomojrel. da so ga premestili in ončno pustili do mov. Dr. Đuzolić je popref služboval v Puli, kjer je pridno deloval v korist istrsklh slovanskih trpfnov. — Radi visoke prlstolbfn*. Lastniki in zakupniki velikih kavam >Moskve«. »Grand Hotel«. »Ruski car« in »ImperiaU so sklcnlli, opustiti* grodbo v svojih prostorih, ker znaša nova taksa za godbo 200 di-narjev na dan. — Največja tvornica sode v \rsej srednji Evropi je ona v Lukavcu pri Tuzli v Bosni. Prolzvaja na leto 2400 vagronov izvrstne sode, kl vzdrži konkurenco z ameriško sodo. Na londonskem tržišnu bi se lahko uveliavila. ker tam silno potrebujejo sode, Istotako v CehoslovaSd. Za našo rabo zadoSča 500 vasonov, drusro se lahko izvozi. Koncem 1919. Je ustavila delo zbog pomanjkanja OKlja, koksa in amonijaka. Želeti Je. da začne skoro zopet obratovatt kajti CehoslovaSka ponufa koks in amonijak, ogl ja se bo pa že tuđi dobilo, saj ga je dovolj v bližnjem rudokopu. Dr. Ofoltar Ribar o rešftem uprašanjii* ZagreMke »Novosti« i dne 4. t. meseca priobčujejo razgovor s članom mirovne delegacije drjem Oto karjem RybaFem o reškem vpraša-nju. Dr. Rybaf Je rekcl med drugim: -Predlog z dne 14. januarja t L, ki je kasneje tvoril vsebino ultlmata z dne 20. januarja. Je sicer opustil idejo umesne države reSke, priznaval pa Je Italiji Senožeče in teritorijalno zvezo z Reko tako, da bi bila v tem slučaju vsa Istra pripadala Italiji. Po tem predlogru bi naj bila Reka neodvisno mesfo $ pravico, da si sama izvoli svoje zunanje zastopstvo po kaki drugi državi, pri čemur se je vsekakor mislilo na Italijo, Kot kompenzacija bi se nam dala Skader in Sevema Albanija«. Dr. Rvba? govori o znanem ultlmatu in nadaljuje: >O ni tima tu ni bilo več govora, pač pa so se pričela direktna pogajania v Londonu, ki so se potem nadalje vala v Parizu. Z ozfrom na odločen odpor s strani Jugoslavije proti teritorijalni zvezi Italije z Reko, kakor tud! proti i talijanskomu presezanju preko vVilsonove crte, so rtalijanskl mirovni delegati sorožili druge predloge, v katerih Je zopet Igralo glavno vlogo vprašanje italijanske suverenitete nad Reko. V slučaju, da bi Jugoslaveni sprejeli suverenitete Italfje nad Reko, so bili Italijani pripravljeni na večje koncesije v drugih vprašanjih, ter bi nam priznali Volosko, Opati-jo, Kastav itd. V nasprotnem slučaju so Italijani izjavili, da vstrajajo pri svoji zahtevi glede teritorijalne zve-ze. V tem smislu je ftalijansk! minl-ster zunanjfh del Scialoja neposredno pred sanreinsko konferenco for-muliral dve alternativi in pozval na-5e delegate, naj pridejo v San Remo, toda samo v tem slučaju, ako sprej-mo prvo ali drugo alternativo. Ker Jugoslovenska delegacija ni pravo-časno dobila zveze % Beogradom, ni mogla oditi v San Remo. Med tem je nastal znaten preokret v ltalljan-skem Javnem mitenju. Dočlm Je lta-lijanska Javnost preje odbijala pred-log z dne 0. decembra 1919., glasom katereira bi reska vmesna država štela 250.000 prebivalcev % Bohi-njem fn Idrfjo ter s Cresom, Krkom in Sušakom do Bakra, se le se-daj Jelo povdarjati, da ie taklna re-šitev sprejemljlva in italijanskf generalni Štab Je izjavfl, da Je takšna re-šftev v strategičnem oztru bolj «a* dovoljiva nego Wilsonova crta. Preko časoptsov smo izvederl, đa ie Nltti na konferend z dne 25. Jarraar-ia sprejel reSftev, predlagano dne 9. decembra, kar bi značilo popolen sporazum izmed vsch itlrih velesiU torej radi Amerike, Ker nismo hotefl. da 51 se to vpraSanfe resilo breas na* dasi nismo načeli nasprotnfld vmesne Fe-Ske države, v kateri bi WU> 250.000 JtuarosTovenov In 40.000 TtaliJanov. venđar te ©oslahi naša deleetcffi nrntl taWn? reSItvi protest naelaša-foč. da direktna Doarajanja z ItalUan-sVo đeferacflo nlso prekrojena bi <*a smo nrfnravlienf, Jib nadallevatt i Pridno ^ dosnefa ta naša brtofavka v San Remo. fe Nltti ne konferend , tajaviL da spretaM UaHa vnUm ' \ slede rcBtre reiken Turaiule i dne 9, decenbnu ali da Mhteva neke korekture. Ko ie Nltti dobU našo brzojavko. Je predlaRal, naj se I nadallna rasprava o refkem vpreia-njti na konferend opusti ker te prl-čno direktna pokajanja, Ker se le iorel reiitev reškem vorašan^ s dne 9. decembra načelno spreleta. ee le slttiaclie blstveoo eoremenile kl vprašaale nmesae reske države le postalo ▼etoaktnalao. SedaJ je treba resno pretresati vprašanje, katera rešitev najmanj škoduje našim interesom, — Kakor torej vse kaže, se Ima osnovati reSka vmesna država, katera naj bi pripadala skoro vsa naša Norraniska In tuđi del Go-renfske z BohlnJem In Bledom. Me-nfmo, da bi proti takšni rešitvi re-škega vpra^anja nastopilo enoduSno vse slovensko Javno mnenje. Bohi-nja In Bleda ne damo rudi reski vmesni državi nel________________ I. lagoilouanskl polh d SlblrHL Poročnik I. jugoslovanskega polka v Sibiriji, g. Bogdan Pogačnik J© doapel kot polkov delegat t LJuhljnuo ter nam podal nastopno informacije z* MrŠo javnost: I. jugoslovanski polk Jteje kakih ?000 mož (po većini Slovene^v in Ilr-vatov) ter se nahaja v mestu Nižnii Udinsk ob sibirski teleznid, okrosj 500 km severozapadno Irkntska. Polk je ▼ čeftki divisijsk! skupini in nm j© izro5enih v varstvo 800 km sibirske pro^©. Stanuje v vagonih. Pišem ib po-ročil n§ dobiva % doma ie dve leti, kar ie Ijudem le posebno hudo radi tega, ker drupim ftetam pisma prihajajo. Od-kar so Oehi i boljševiki »klonili pre-roirje, se pripravljajo ju^oslovanaki I©-gijonarjl na vrnitev v domovino. Ce ho Slo v»e v redu, utesme biti naš polk jneseca Juni ja v Vladi vostoku, oktobra ali novembra pa doma, to Je v izkrce-▼alni itaci.U Ehibrovniku. D^legaeijo, katere član je g. Pogačnlk, je poslal polk t Beoarad, da intervenira pri vladi sa najizdatnejšo in najnujnejeo podporo pri repatHaciji. Gospod Po-gačnik je odpotova! 27. februarja 1920 na ameriškem parnikn SheHdam iz Vladirostoka. Gopp. Poiraciiik Je prinesel s seboj tađl pošto našega tibirgkega polka za đoniovlnOr ki bo te dnl razrroslana, in seznam onih naSih fantov ki so umrli ali padli ▼ SibiHJi. Po tem sesnamu so mrtvi ti-le: Erjavec Andrej. rojen 1887, Moste. Lfnbljana: Snerieret LJndevlt, rojen 189S, C. Kranina, Ljutotner; Curel Anton, roj. 1894, Potok, Ko^erje; Bervar Ivan, roj. 1884. Tisovec Iđtfjfa; Volao Ivan, rojen 1889, Podgorje, Slov. Gradec; 2nidarSič Josip, rojen 1897, Ilirska Bistrica. Postoina; Osvaldig Franjo, rojen 1^94. Maribor; Volen5i« Franjo, rojen 1889, Nadanje selo Postojna; Mohorko Josin. rojen 1882, Rače. Maribor; Sterle Anton, roj« 1896, Ilirska Bistrica, Postoina, flemihln* sisvulsCem o album. Onim, ki bi radi razbili Jujoslo-vensko narodno m dHtevno Jedinstvo, je nanfsal v »Frankfurter Ztg.* Herman Wendel tele pametne besede v album: »Cmožoltlm ljudem se zdf, da se Je čas postavil na glavo, ker se ob Donavi, Dravi fn Savi ne rode več Nemci fn Madžari z ostrosami na nograh fn Juproslovem* $ sedli na hrbtih. Ti ljudje ne razumeio več sveta, v katerem sede zaničevani *strežafski narodi«, kakor Jih je ime-nova! Hebbel, pod Iastno streho In ob svoji mizr. In ker Je niihovo hre-penenje osredotočeno edino na to, da bi zasuklai kolo svetovr»^cra razvofa zopet nazaj. tiče z ^raSk!mf Vele* hrvati pod eno odejo, Ijubimkujejo z italijanskim imperiializmom, Sepečelo Antanti na uho prešlo o donavskf zve-zi. drže v ozadju punfffko Karla Habsburškeira in uganfajo tak§ne predrzne nenmnosH. da Jih Je moral državni kancelar Remier v narodni skupščini javno prijeti za u§esa fn Jih glasati. Z namenom. da b» z obreko-vanji spravflf v očeh Evrope ob ugrled Jugroslovensko državo, nose-ffajo ti gnnsnf prevfitkarli cirasne oreteklosti po naJnetimnsjSh Izmiš-IJotfnah. t vestmi, da hreoene v Sloveniji »splo$no« po »preJlnjffi raz-merahe — po avstrfjski knnti seve-daf — se še le prfčenfajo đolge Ifta-nije njihovih lail. Značilno spričeva-lo n Izrazfto zgodovinsko rmzume-vanje, s katerfm delajo nemško propagando na koroSfrem pleblscitnrm otemlju, nam pođaje vest, kl Jo Uri •Narodno * poHtfča! odbor ▼ St VI* do ob OHnf«, đ* m vri trbskfh ofl-cirjfh bale često đogafa, »da zajfemt-Jo ledi Iz sklad© « golo rokt>«l Tod« kakor so bedasta fn nemirna tafcSna sredstva, ie boli nevaren In pomisle-ka vreden |e cfIL sa katerfm se že> nejo ne samo nemško - avttHJskl nadalluje, marveč tud! vsetiemSkf Te-leorjaki v naii lepf reoabffkf. V raz-i nravi o fiijrostoveiiskein vnraSanio se n. pr. cavcema »rasno« tblazne'a , ta »nemfito nacUonalno« rtana »Po-1 BUadi • antrflpolociadii Mimn#-t schrifti za to, naj Nemci podpirajo veliko-hrvatske saCrte (varstvena snamka Ormdcc), In savOa oči - v Mazni svoji bedastoći takole: »Ako se posreći, da doselejo Hrvati, ki so sovražnl tuđi srbski dinastiji, svojo neodvisnost in da si ustanove s po-močio Nemcev in Italijanov samo-stojno državo, je Velika Srbija potte* njena proti sredini Balkana in zmanj-5ana za polovico njene moči In velja-ve: Sloreoci« obdaoi od Nemcev, Madiarov* JIrvatov b Itallianov zđrče ¥ opliavo podrejeao brezpo-membnoet in nemškl vpliv na Sta-Jerskem, Koroškem In Kran)$kem je zopet tepostarUen hi aveUaTUen.« — Heilof Izborno! Ponosno plapota zastava črnobelordečaf Kako dalet Je še od Berollna v Bazdad? Koliko stane ves svet? — In za nlzkim, toda železnim čelom teli paglavcev se ne sabliska niti trohfca razumeva-nja, da je nas prav ta tu nasvetbva-na nesramna politika razđeljevanja in gospodovanja, razkrojevanja in ščavanja skupa) spadajočih narodnih delov ob aneksijski krizi in za časa uhimata Srbiji pognala v prepad najgloblje bede, v katerem đanes lizi ncmški narod z razbitimi udi«. ^^^^» a <■■■■» Dnevne uesfl. V Ltubltaru 6. maja 1920. — Nemške bafke. Nemški listi priobčujejo najrazličnejše bajke o dosrodkih v Sloveniji. Oovore o revoluciji, o krvavih spopadih med vo-Jaštvom In civilnim prebivalstvom, o potokih krvi itd.; zatrjuiejo, da Ima rabelj polne foke dela, da spravi na drugi svet Itevilne uporne že-leznfčarje. kl Uh Je dala aretirati vlada. Zlasti o Mariboru vedo ti listi povedati prave strahote. PISeJo, da love vojakl z bajonetl uporne želez-ničarje in da jih vkovane v težke ve-rige gonijo v jeCe vojaSkega sodi-šča. Znana komunistfčna hujskača VValisch in Nachtitral sta bila baje po prekem sodu obsojena na smrt. Resiti sta se mojrla baje edino na ta način, da sta utekla v gorovje in se sedaj skrivala nekje na Pohorju, A ne samo proti železničarjem, tuđi proti nedolžnim mariborskim Nem-cem baje divjajo naše oblasti na na-ravnost nepopisen način. Zato beže Nemci trumoma preko meje v Av-strljo. Kar pa jih ie še ostalo doma, so Jih Jupfoslovenske oblasti priiele in nasilno posrnale preko meje. šte-vilo teh Izgnancev znaša preko 700. — Na teh strašnih vesteh Je samo toliko resnice, da so naše oblasti poznale preko meje neka] tujih ko-munistfčnih hujskačev, kl so v Mariboru Sčuvali delavstvo na upor proti državi. — Podžupan beogradski sr. Danilo 2 i v a 1 j e v i č je danes posetil naše uredništvo. O. Zivaljevič ostane še par dni v Ljubljani, na kar od-potuje v Celje, kjer se bo pogajal STlede dobave granita za beogradsko mestno občlno. G. Živaljevlč le dobro poučen o naših razmerah In J!m sledi z naivečifm zanimanjem. — Za profesorske kandidate. Da se dobi pravočasno pregled po-možnih učnih moči za prihodnje šol-sko leto, pozivljejo se vsi oni kandl-datje srednješolskega učlteljstva, bodisL da so že na kakem učilišču zaposleni, bodlsi da so Sele dovršili filozofske Studije, ki žele kakesra su-Dlentskejara mesta na srednjih šolah ali učiteljllčih v Sloveniji ,da se pri-Javljo potom svojega ravnateljstva, ozlroma naravnost pismeno vlšje-mu Solskemu svetu vsaj do 30. Junija t 1. V teh direktnih priglasih je navesti kraj In leto rojstva, se da nje blvališče, znanstveno stroko, za ka-tero so usposobljeni iz navedbo Iz-prlčevala), ali za katero se sele prl-pravljajo v tem slučaja s potrebni-ml potrđlll. — Točenje vina In piva zopet đovolleno. Deželna vlada za Slove-nljo je v včerajSnif svoji seji r^zve-Ijavlia naredbo z dne 19. aprila glede prepovedi točenja alkoholnih pl-jač In prodaje vtaa in piva v zapr-tih steklenicab. Prepoved točenja znanih opojnih pijač ostane še nadalje v veljavi Prestopki te naredbe se kaznujejo s takojSnJo ustavltvijo obrti. — Oz. fnfenlrm kl se namerava-jo ndeležitf glavne skupSčine Udru* ženia jugoslov. inženjerjev In arhitektov dne 24. in 25. maja v Zagrebu, na1 se nemudoma prijavilo pri druStvenem odboru. Prtpravljalni odbor v Zagrebu zahteva Stevflo in naslove udei^^ncev d« 9. tm. — Zapvftčtao In zavarorainlne ▼ Anierfld. Veliko |e med naSim narodom ljudi, ki hnajo svojce v Amc-riki ter Je za temi v letth vojne nastalo preče! zapttSČln, In zapadlo do-kaj zavarovafaiin. Vsled ameriSkih vladnlh odredb, so ti premofenjjkl objektu v kollkor se jib le likvidiralo, zaloferrf pr! npravniku fovraine-ga uremofenja v WasMntotm. oztr, pri locadevnfli oblastvlli ▼ dnnefli ameriSdh državak tako, da bode treba veliko puto*, predno bodo dobili ta premožeaja decDH v roke. Za posameznlka Je postopek zdrufen s relfklml atroikL dočtei bi ae ori sfntpnem nastopn dalo hitnja |n ce-neie doseći uspeh, posebno ker U bilo v slučafu, da gre ra skupno veliko svoto, momfie osebno tnterveni- | rat). Da bo mofno ugotoviti. ga katere svote rre tu. ooztvUam vse, kl Imalo v Zjedlnjenlh državah ameii-SkOi zapuSčine In savarovahHfte terlatve. da mi Iste Clmpreje motofie pfttailla da se avede sporaamao enoten postopek, ako b! to kazalo. Radi spIoSnokortstnega namena orosim tuđi sodnije in urade, gg. odvet-nike ter notarje za prijavo, vse ju-goslovanske liste pa za ponatis tega poziva. — Gospodarska pisama dr. černe. Ljubljana, Miklošlčeva cesta Stev. 6. — Državne menlalnlce za vra-čajoče se Amerikance. Take menja! nlce Je minfstrstvo za finance ustanovilo pri davčnih uradih v Kotoru, Dubrovniku, Metkoviću, Splitu, Sarajevu, Ljubljani in v Mariboru. V Ljubljani prevzame te posle davčni urad za ljubljansko okolico (sodna palača). TI uradi bodo zamenjavali denar samo izseljcncem, vračajočim se iz Amerike, in sicer samo dolar-Je, kl jih pjineso 3 seboj. Zamenjeval-ni kurz bode za pol dfnarJa ali dve kronl izpod dnevnega prodajnega kurza dolarjev na beogradski borzl. — Zdrastveno stanje mestne ob* dne ljubljanske. V času od 25. aprila do 1. maja se Je rodilo v Ljubljani 26 otrok, 2 sta bila mrtvorojena, umrlo je 27 oseb, med njimi 6 tujcev. Za otročlco je umrla 1 tufka, za Jetlko 6 oseb, vmes 1 tujec, vsled nezgode Je umrlo 11 oseb, za pljučnico 1 oseba. Oboleli: za otročlco 1 tujka, za ošpj-caml 12 oseb in za vratico 1 tuika. — Tatvina harmonika Invalid Fran S r e b o t, stanuJoč v beleliski vojaSnlci, se je odoelial dne 9. febru-arja t. L v Roiraško Slatino. Na glavnem kolodvoru pa mu Je bila fzmaknjena harmonika, vredna 2000 kron. Invalid je za tatom dolgo po-izvedoval ter je konečno dognal, da je bila harmonika prodana nekemu starlnarju na Sv. Jakoba nabreflu. Starinar pa jo Je dalje proda! trem dolenjsklm fantom. — Vlom ▼ MetHkL Iz Metlike se nam piše: Pretekli teden so tatje tu v mestu na glavnem trgu vlomili v delavnico krojaJkeca mojstra Leop, Rajmerja in odnesi! obleke in druge robe v vrednostl 35.000 K, Dasi je prltlična hiša, v kateri se nahaja na-pomlnana delavnica, jako obljudena, vendar ni nlhče čul predrznih ro-parjev, ki so bili bržkone domačlnl, katerim je bilo dobro znano, da ni ponoči v delavnici nobenega straž-nika. Vzorni mladi obrtnik, ki si je vrnivši se iz vojske pričel komaj malo pomagati, je s to krajo skoro popolnoma uničenl Kdaf si bode sl-romak zopet opomogel? Vsi ga po-mifujemo! Toda njegova srčnost, pridnost in varčnost so porok, da poštenemu možu ne bo upadel po-gum In da si bode zna! v kratkem času že pomagati iz te hude nesreće! — Prav mnaaro tatvin se je dogodilo že v Metllkl In okolici med vojno in po vojni, a žalibog se Ijudje kljubu temu 5e vedno premalo ali nič ne brisrajo za varnost svojega pre-moženja. Kjer Je v hiši nakopičena večja vrednost, moral bi biti dotični prostor tuđi ponoči znotraj zastra-žen. Tuđi občinska straža je neza-dostna. — tdoirtiui statistika. »GUmik mini^trstra narođnega sdravja« prina-Sa y svoji 7. stevilki pretresljiTo stati-btiko o vpllra Tojne na naše narodno ssdravje. Za Bosno in Hercegovino ▼#-IJajo številke. ki Jih naraja ta statisti-ka, a prar gotovo so t enakl neri to-ljavn« tuđi aa ostale pokrajine nafte domovine. Po toj ttatistiki w* jo driga-k» prebivaUtro od leta 1906 do 191* v raunerju 14"/m tar Je Iterilo prsbiral-atra naraslo ▼ teh lotUi od 1,838S79 na 1,900.271 doi. Do leta 1917 bi bilo moralo stavilo prefctTsJstra narasti vsaj na 9,104011 dnl. t resnid pa le padlo na 1J78.980. Boso* to H«roag*Hn» im« iođi salo relik odstolsk tnbarknlose. Dodim pa Js Horilo shicajor prod vojno ie satela pela^oma padati, J<& tabem-losa slasti leta 1914 lahteraU velike trtro tar Je dane« smrtnost vsleđ fai-berkttlose naravitost ocovil in su*** 1&96* rseh smrtnih sTočalev. čudno je, da Je umrlJiTost otrok v prrsm voj-nen letu pa« pe poskočila od 9*481 na 3&47f. a posnsjo konstantno pađals* tsko da Je Ista 1*17 umrlo samo 181S0 otrok t starosti od 1 do 10 IM To đej- i stro Je eereda ▼ i*sst s IteMlem pe* I rodoT, ki |s ▼ Toinib letih silno p*4l*. noMm ss Je Ista 191* rodilo 82333 otrek. Je prišlo leto 1917 i* samo n&K otrok na svst Statistike tadnjih dreh let •• nlmamo, ssto ne tooremo fnsmetrivett rpUva poroJma &asa na ovUivost preblTsJstrej. SokolstuOe MainlkoT večer, ki ca priredi dntStvo za zgradbo Sokolskega doma Sokolu I., se vr$i kakor že na-znanJeno. nepreklicno v soboto* dne 8. maja ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela Union. Ker je spored obšircn in namen plemenit UDaraa, da se bodo brati In sestre, kakor tuđi Sokolu I. naklonjeno občinstvo te prireditve v obllnem Itevilu udo* ledili. Vsem, ki tim Je delo naicjra Sokola I. znano In čijih simpatije so na njegovi strani, kiičemo: V sobo* to. dne 8. maja v Union, da poma-zamo vrlemu druStvu, da si čim pre| zgradi prepotreben lastnl dom! — Zdravo! K — Deškl narašča] tetoradneca društva »Sokola« v UubUani bo Imel svoj I. letošnji pešizlet v kroju v nedeljo, dne 9. t. m. In sicer na Posavje k Urbančku. Odhod Iz Na-rodnega doma točno ob 2. popoldne. Ob 4. popoldne bo na travnlku pri Urbančku javna telovadba s slede-čim sporedom: 1. Proste vaje; i orodna telovadba; 3. tere in 4. zaključna skupina. — Vstonnlna Je 4 K za osebo. — Pole* starSev naraščaja se pričakuje mnogobrojne udeležbe i od strani drugih prijateljev sokol-ske mladine. K Sokol Polje, femu ođsst, priredi r nedeljo, dne 9. maja telovadno akademijo ob 8. svečer. H — »Sokol« Moste pri LtabUanl vabi bratsko članstvo na svoj izredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 9. maja ob 9. uri v prostorih gostilne br. Avflr. Klinca, Vodmat 83. Dnevni red: Volitev staroste in podstaroste ter 2 odbornikov. — Sokol t SoStanjn je t nedeljo, dne 11. aprila popoldne prlredil svoj prvi letoftnji spomladanski peSislet ▼ Soštanjsko okolico in flicer na 2 uri od-daljeni >Forchteneg<, kjer «e nahaja razvalina eredsJeveSkega etolpa. Zbra-lo se naa je lepo Stevllo. kajti udeležili so se skoro vsi te lov ade i in telovadka z bratom atarosto na čela. Med po^l* kom pod razvalino nam je brat Janko Sernec podal kratko, a sanimivo *go-dovinsko Crtico o tej rasvalinl. Temu je dodal še kratak, a jedrnat životopii sokolske^a ustanovitelja dr. Miroslav* Tvria in njegove^a narodnega sodo-) lavca Fflgnerja. Z velikim aokolakimi navduienjem srao se pevaje vniili proti domu. V Družmdrjn smo se sopet zbra«; li. odkoder emo v četveroredih odko-rakali v mesto. Na glavnem trga imoj zapeli >Lepo nafto domovlnoc ter eti' veseli razsii z npom, da se ▼ Icratkea; na prihodnjem sletu sopet vidimo. Zlet,! ki nam je nudil prelep užitak spomla-: dansko narave, p rij etno zabavo- in po*] globitev v sokolsko idejo, nam ostane j trajno v spominu. J. K, Knlfnra. — UrađnBka predstava »Smrtni] ples« se vrši v dramskem gledaiiSča v petek dne 14. t m. ob pol 20. Za-i sebno in državno urađništvo dobij vstopnice v predprodaji y pisarni »Društva zasebnesra uradništva Sl.«^ Oosposvetska cesta 12/11. — Jubilej* Gospod Anton Zer^j I Ini, član orkestra kraljevskega' srledaUSča« praznuje danes 201etnico svojega umetniškegra delovanja. k — Koncert »Ljubljanskega Zvona«. Pri koncertu je sodeloval orkester kr. nar. gledališta, pomnožen s dlani or-kestralnega drnitva >Glaebepe Mati«; cee, s kapelnikom Bresovškom. Koncert je otvorila Dvofakova ouvertnra: )V naravic, zame eno njegovih slabej-šib del; izvajana pa je bila vseskojl; prav lepo in precizno, želei bi le, da M imela ve5 življenja. Bolje izpeljana je bila H. Berliozeva simfonična pesnitev: >Harold en Italie« (po Bvronu), v ka-teri skladatelj v štiiih oddelkih slika prizore i« Italije, ki jih je deloma sam doživel in so nm vtisnlli nelzbriseB spomin. Kompozicija sama interesira bolj vsled mojstrske inetrumentadje kakor pa vsled mnzikalične strukture. Zraven se je izkazal aoloviolist L. Czerny. ki je že kot član kvarteta >Zlka< vzbudil pozornost s svojim pol-nim, sočnim, a tuđi slađdm in neinim tonom. Njegovo prednašanie je failo vsorno. le ponekod Je Uginil njegov; ton v Jakosti polnega orkestra. 6 pri-; marnim ognjem predvajaaa, Četudi ▼ detailu ne ravno idealna, se mi ie sde-la no vi teta: >Karneval< (sinfondena slika) B. Perića, To je prra pri na§ Igrana skladba mladoga, selo nadarie-nega skladatelja, In meni je vsled au*( hovite ksrakterizacUe ngsjsla. Poseb*; ne hvale vredna Je izborna instromeo*; taeija. pri nas dosdej le redek pojav,; Hvalelen sem g. Bresoriku, đ» ]e dal; priliko vsai nekoliko spoznati nam do-fllei Ke neznanega obetajo^ega sklada-' telja. Temu nasproti Je bil AdAmJfiev poizkus v večji. orkestralni formi valed, naravnost prenaivnega sasnotk* prav ponesreoen. Bolj« so njegov^ deJons, prvio Uvajani zbori ceprav s oetalimi na tem koncertu petimi zbori vred še dolno ne dosegajo resne lepote Lajovt-eevega dvospeva. kd p« ial ni bdl tako prolfvajan, kakor ssaluil, ter i« pri tvojem prvtm javnem predaTanin m* ftel ▼ gdd. Gajevi in Medvvdovi Ttot^ neiši interpr^inji- Društva je poklo* nlfo narodno ienstro po m. dr. Ta^ oarievi srebrn venee in treJL Lb H 1» *— Narodna Galerija razpošilja fts dni svoje prvo društveno porodilo • doeedanjem srojam delovanjo. PoroMlp 4. stran. .SLOVENSKI NAROD*, dne 7. nuja lSTJU. 103. štev. oSeega r&zven informativnoga sgodo-vinekega članka dr. J. R. >Slov. upo dabljajoča, umetnoet« &e iscrpno poro-čilo o društvenem ustroju in delovanju. Iz tega posneinamo, da je društvo imalo v letih 1918/19 30 ustanovnih in nad 100 rednih članov. Kupilo je za svojo nedavno Javnosti odprto galerijo 25 iz-viroih slov. umotvorov v skupnem zne-sku 47.430 K. Došle] ta prevažna kulturna ustanova ni bila deležna državne podpore. Navezana je bila, kot vse naše proevetne institucije, samo na ide-alno požrtvovalnost slovenskega naroda, ki je že neštetokrat pokazal, da ve ceniti visoka kulturna stremljenja. Zato se je to porocilo poslalo tuđi mnogim neclanom, obenem z vabi lom, da pristopijo v kro^ društvenikov in po-magajo po svojib moeeh ti veliki kulturni ustanovi do zaželjenega uspeha. IVee slovenski narod se mora zavedati, 'da je Narodna Galerija ena najvažnej-6ih njegovih prosvetnih trdn.vav, vred-rta sovrstnica hrvatske Strossmayerje-jra galerije in drugih sličnih institucij. — Pugelj Mi lan: Crni panter. Zbornik novel in novelet Založila 'nmetniška propaganda, V Ljubljani. (1920. Strani 21S. Cena 30 K. Dvanajst skrbno izbrušenih dragotin umetnin je febral Pugelj pod skupnim naslovom, brzetem s prve novele. Vendar pa je crti panter hkratu simbol, ki velja za Wse tište spise, ki so nedvomno višek »vtorjeve umetnosti. Po vsebini se jim ■pozna, da so nastali tekom poslednjih dvojnih let. ki jih je oznacil pisatelj s 'iinimi, a plastičnimi prizori. Pod do-fcdevno mirnim, suhotnim, le tu in tam ^cinično humornim pripovedovanjem, ki feza Puglja sploh karakteristično, ob-ti čitatelj izredno nežno dušo sanjarija - trpina in ostrega opazovalca. Či-<6to osebne, skoraj biografske, zato naj-[bolj občutene sta noveleti >Pesnikc in >Igrac. Zlasti druga je polua globoke tragike, zajete iz brutalne resnice. Prav Izvrstne so tuđi novele iz kmetskega ^ivljenja: >Hude noči«, >Vesela zgod-|ba< in >Čremošnik<. Čitali smo jih s J>rav posebnim užitkom. >Mika< in }>Fronekc sta dvoje kabinetnih urno* (tvorcev, ki spadata takisto med najbolj-ifio našo beletrijo. Za crtico >1915< sle-(di >Prebujenje< iz dni našega osvobo-ijenja. >Tilda na križu< je nekam mo-jtalizujoČa. a stilistično vzorna stvarca. »Najmanje pugeljska je >Hrepenenje«, i'dasi je vsebinsko najtežja. Pisatelj je (Bila ekonomičen. kratek, odrezav ter se rudi z največjo prepro3tostjo vzbu-j*di največji dojem, Kjer bi napisal kdo J3rug dolgo novelo, vrže Pugelj par kratkih poglavij, ki povedo vse ter jfcbujajo v čitatelju verigo misli in ob-fcutkov. In prav to je mojstrstvo Pug-Ijevo: z malo beeedami mnogo pove-oati ter Še več prepuščati Čdtateljevemu arcn. V črtičarstvu se je Pugelj razvil t našega prvoga, umetnika. Ako bi se izbrale iz njegovih številnih knjig naj-holjše in izdale v knjigi, bi se predsta-vil naš Pugelj svetu kot eden največjih jugoslovanskih novelistov moderne dobe. Prav ni6 ne dvomimo da postane >Črni pantere kmalu dragocena knjiga vsakemu našemu inteligentu, ki ima fino razvit okus za nežno, drobno le-poslovno umetnoat. Priporočamo jo tore j prav izrečno: malo tako dobre be-letrije smo dobili na mizo v poslednji dobiti kot je tale. J. K—n. »Revne Youcoslavet. Najnoviji broj •Revue Vougoslave« objavljuje Mazzini-jev testament novim naraštajima talijanskim, pozivajući Talijane da poštuju zavet 1 ideje velikog aostola svog, koji je propo-vedao bratstvo naroda i koji ie smatrao Jugosloven© kao prirodne saveznike Italije. U političkoj hronici gd O. Dr. MUete Novakovića poziva se talijanska vlada, da uvidi svu korist od popuštanja od svojih Imperijalističkih rahteva. Ovaj broj objavljuje govore kojim su u Beogradu prote-stovali predstavnici svih krajeva jugoslo-venskih protiv ultimatuma Jugoslaviji upućenog po traženju Italije. Ostali članci od G. E. Denisa. Dr. A. Belića, Dr. O. Ha-leckog, J. Rabate", J. Perrigaulta, J. Bour-goina, Save Bosković* I drugih tlću se Jirečekove »Istorije Srba«, Instituta Slo- ; venskih Nauka u Parizu, odnosa Francu- ske I Jugoslavija povodom Jadranskog Pitanja, kongresa koje Je držala u Zagrebu ćela Jugoslavenska Omladina, našeg po-loriSnog života, konferencija koje se drže u Francoskoi o Jugoslaviji, knjiga i časo-govore o sante, U »Ecoaomskoj Hronid« Izlaže se stanje naSih ieleznica 1 Iznosa uzroci naše krize u saobraćajnim sredstvima; traži se vraćanje naSlh lokomotiva koje su neprijatelji odneU te semle. »U svakoj svesci »Revue Vougoslave«, pile jedan ugledan pariški list, ogleda se po jedan deo od celokupnog života u Jugosla-vijU Časopis se dobija u Kulturnom Odboru u Parizu (9 rue Mlchelet) i a svima većim Jugoslovenskim knjižarama. — Za koncert »Glasbene Matice« (orkestr. društvo) v ponedelek. dne 10. maja, ki se bo 17. t. m. po-novil, se dobivalo vstopnice od da-nes dalje v trafiki v Prešernovi ulici. Prodaja vstopnic se je zakasnila, ker nas je državna finančna uprava zadnji moment presenetila z visoki-mi taksami (do 5 K na vstopnico) kojih pobiranje je nadvse zamudno. O državni taksi izpregovorimo §e na-tančneje, ko bo objavljen napoveda-ni pravilnik finančne^a ministrstva. Vspored koncerta je vseskozi vele-zanimiv. k IlainouelSa poroCila. UPOR V V1AREGGIU. Miian, 4. maja. V Viareggiu pri Piši so se začeli prvega maja krvavi revolucionarni izgredi, ki se še ved-no nišo končali. Vrše se nepreneho-l'iia komunistični shodi. Listi porc-čajo naslednje podrobnosti: Ko so prispeli iz Piše trlje vojaški avtomo-bili, jih je uporna množica ustavila« razorožlla vojaštvo, polila avtomc-bile 7 bencinom in jih zažgala. Za-povedujoči častnik je bil smrtno no vamo ranjen. Uporna množica je ujela vse vojake in jih zaprla v hlsl delavske zbornice. Med ujetnlkl «e n a ha ja tuđi en general. Viaregtrio je popolnoma v rokah upornikov. Oblasti se pogajajo z revoluciunar-nimi voditelji v svrho mirne razoro-žirve unornikov. ITALUANSKO - AVSTRIJSKA KONFERENCA V GRADCU. Rim, 5. maja. Danes zvečer od-potuje italijanska delegacija, ki se bo udeležila konference v Gradcu. Delegacija obstoji iz dveh odposlan-cev ministrstva za industrijo, trgovino in javnih del. dveh odposlancev ministrstva za pošto, treh odposlan- cev generalnega ravnateljstva državnih železnic, enega odposlanca ministrstva za finance. zastopnika zunanjega ministrstva, ki se nahaja na Dunaju, in iz dveh odpolancev civilnega komisarijata za Julijsko BenečijOb JUGOSLOV. . ITAL. POGAJANJA V ŠVICL Rim, 4. maja. Do sedaj še ni prišlo iz Beograda nobeno poročilo, ki bi omenjalo definitiven način bodo-čih pogajanj med jugoslovensko in italijansko delegacijo. Tuđi še ni znan datum in kraj sestanka. Govori se, da je dr. Trutnblč zahtevaU naj se vrši ta sestanek na nevtralnem ozemlju. Potemtakem se ne bodo vršila poga]anja ne v Stresi in ne ob Lago maggiore ampak v kakem majem švicarskem kraju ne daleč od italijanske meje. NARODNO PREDSTAVNIŠTVO NIKOLI NI SKLEPCNO. LDU Beograd, 5. maja. 86. redni sestanek začasnega Narodnega predstavništva je otvoril podpred-sednik Ribar ob 17. ter je izjavil, da vsled nezadostnega števila prisotnih poslancev za sklepanje odgaja sejo na 7. t m. ob 16. z istim dnevnim redom. KONCENTRACIJSKI KABINET. LDU Beograd, 5. maja. (Urad-no.) G. Vesnič je pričel v torek in davi pogajanja s parlamentarno zajednico glede sestave koncentracijskoga kabineta ter o uspehu pogajanj poročal regentu. Danes opol-dne je posetil Ljubo Davidovića kot zastopnika demokratske zajednice ter našel pri njem zelo povoijen sprejem. Verjetno je, da bodo tekom jutršnjega dne končana pogajanja tuđi na tej strani. Vesnič je posetil rudi podpredsednika Narodnega predstavništva Ribarja. ZVEZA JUGOSLAVIJE Z BOLGA- RIJO? LDU Beograd, 5. maja. Presbl-ro poroča uradno: Vesti graških li-stov o nekakem sporazumu med Ju-goslavijo in Bolgarijo v svrho ovi-ranja grške supreraaciije na Balkanu, so popolnoma neresnične, ker je izkifučena na Balkanu vsaka supremacija. KOALICIJA NA CEHOSLOVA- SKEM? LDU Praga, 5. maja. (CTU.) Predsednik Tusar se pogaja z vse-mi čehoslovaškiml strankami glede sestave nove vlade. Bržkone priđe do koalicije vseh čehoslovaških strank. Nemške stranke se ne bodo pritegnile k sodelovanju. MADŽARI MOBILIZIRAJO. LDU Praga, 5. maja. (CTU.) Češki list! poročajo iz Košić, da zbi-rajo Madžari čete v Novem mestu, kjer Je okoli 12 polkov, nadalje ob progi Tornal-Torna, kjer so takozvane slovaške legije, in v Miškov-cu, kjer stoje trije polki. Madžari mobiliziralo vse letnlke 1874 do 1907. Slovaška mrgoli agitatorjev, kl skušajo povzročiti izgrede. VZHODNOGALIŠKO VPRAŠANJE MEDNARODNO. LDU Dunah 5. maja. (CTU) »Kiirier Lwowskic poroča, da je bila poljska vlada obveščena iz Pariza, da se more vzhodnogališko vpraša-nje resiti le mednarodnim potom, no pa ™& Poljsko In Ukrajina_______ Gospodarske oestl. — Rttdarske prfetojblne. LDU Beograd, a. maja. Mlnistrski svet je sklenil, da se povl$aio rudarske prlstojbine v po- krajinah, kt so bile pred vojno v blvU iy-stro - ogrskl monarhiji, pa so sedaj prt-padle našemu kraljestvu. DrnSfloene oestl In prfređltuc — Mesarska sadm^a ▼ Ljubljani naznanja vsem svojini članom, da se j« vsled sklepa na občnem zboru za spre-jemanje strank, vpisovanje vajencer itd. določil uradni dan v tednu. Kot tak je do preklica določena vaaka sred«, in sicer od 4. do 5. ure popoldne. Izven tepa Časa načelstvo etrank ne bo epre-jemalo. — Andrej M a r č a n» načelnik. (k) — Vabilo. Redni občni zbor cGle-dališkega društva na Jesonicah, ee vr-ši v nedeljo, dne 9. t m. ob 9. uri do-poldne v predsobi društva »Sokole (neroška šola) % običajnim dnevnim redom. HproulzacHaL t Član] Vojne zveze, kl nlso še prt-ŠH po sladkorne izkaznice, jih dobe na magistratu v soboto, dne 8. maja od 8. do 12. dopoldne. Pozneje pridejo na vrsto že-lezniškl uslužbenci. t Železnlškl uslužbend dobe sladkorne Izkaznice na magistratu, in sicer iz L do III. okraja dne 10. mala; Iz IV. do VI. okraja dne 11. maja; iz VII. in VITI. okraja dne 12. maja; iz IX. in X, okraja dne 13. maja. Prinesti pa morajo s seboj knjižico, na katero dobivajo pri železnic! živila. Navesti morajo natančno ulico in hISno Šte-vllko, In ako nimajo svojega lastnega stanovanja, tuđi ime dotične stranke« pri ka-teri stanuje]a Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. ■iflMfimiifl ffflllfl eventualno s hrano lEDluidnll SIIIIU, išče gospod za tako]. Plača dobro. Ponudbe na upravni štvo Slovenskega Naroda pod Jnženir 3199". ffalMlAMV Potrebujem strokovno iz-UIDDDKI* uri enega kamnoseka kot kompanjona. Kapital nepotreben. Po-nudbe z referencami na Jovan Tomič Ptrovica (Srem),_________________2928 Veliko gozdBO posestio MaS dva kilom, od proge koro§ke Železnice oddaijeno se proda. Ponudbe na upr lista pod »PoscstfO 3112*.____________ Btejelal zatipviDOin^r- rijo eventualno se tuđi prevzame). V prometnem kraju. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 3106 Spreime se delovodja "'-•"-"n» mizarsko tovarno. Razumeti se mora tuđi na stroie. Ponudbe na upravni-Btvo Slov. Naroda pod .Delovodjt 3137". TM uifMifliitb ve§č manufakture, že-III. lOirUDIllE, leznine in špecerije, i$če službe v mestu ali na deželi. Ponudbe pod .Trgovina 3143" na uprav. Slov. Naroda. 3143 Koifekcllska tovaint dražba zoz. Stotice pri Ljnbljiol, sprejme takoj lnijŠK6D0ID0lBile,K,,Dd;<'^?. 4cf ¥e«tno plsamliko moć. Pred-tott u Postvji stannjod. 3164 Vnnhn svalra količinu dasaka, lati* niPUU gradjevnog lesa okrugla i tesana, dajem na zabtev životnih namizni-ca u ramenu: kukuruz, zob (oves), grah, pftenicu. VUdiair Ifkof, Szttptr, (Voj-vodlna). 3182 ffie n tnoitojn putili, ^tt ki intonirana rooč: ugodne kondicije, sprejem tako). Naslov v upravništvu tega lisU. 3165 Đabfi lomata hrane ^vr^l Ponadbe pod »SUIio 31M" na upravni-Itvo Slovenskega Naroda. 3194 MM v Mariboru v obrnej ni cesti SC lepa enonadstropna hiša z velikim vrtom, hlevom za svinje in konje za 250.000 kron. Pojasnila daje sostilnicar v Maribora, Veterlnjska ulica it 4. __________________<*H*5 ■MimiM đfthift Jadranske In Kre-nElfHS RniU ditne banke se pro-dajo. Kie, pove upravniStvo Siovenske-ga Naroda._____________________&*? Tbffli tateORitii l BHiiio. koja perfektno njemački govori, po rao- rićtvu i francesld, k mojoj djeci od 9, i lVi godine. Imala bi tiz nadgle-dalje djece vršiti i malene domaće podove uz dobru platn i izvrsnu opskrbu. Pooude sa fotografijom i prepisom svjedodžba poslati na adresu: Ireaa Alatfć, tsfmga agroaoaa. Cm*?, Vzmm i, T ' .• Drnila tu temna salonska garnitura (8 rlUlld li kosov). Poizve se: Karlofska cesU 18, pritličje. 3163 RonnnnT z me5č- ^10 veSC itaIfi- Je" ilCyillltSl zika išče primerne službe v trgovini Dopisi pod .Befnaec 3178" na upravništvo Slov. Naroda. 3178 proda. Naslov pove: Nidnčitelj Rado Rnapret, Sronlje ori BreZicab tb Safi 3128 19 ntfrii lim 3 bar- okoli 500 k^ na-13 PIlLJI UBI prodaj. Branik ltfrog, Cel(e. 3149 fsiiar (S^terist) za polnojarmenik, po* Luljul, polnoma samostojen delavec, se spremne takoj v stalno službo pri Ivan« ftlika, tovara« parketov la param iaga, Ijvkltaaa, Metelkova Bllca 4, ___________________3116 tfMmnir približno 8000 kg, takoj na-niDIOPII, prodaj. Ponudbe pod .B SU' na Anončno ekspedicijo Al. MateliC. Ljubljana. ___^142 nifilni efrni dobro obranjen, z raz-PlidlDI lili], ločno, lepo plsavo, se proda. Naslov pove upr, SI. Nar. 3205 Hnilfi halu zel° ^0Dro ohranjeno, HUli lulu, brez pnevmatike se kupi. Ponudbe pod .Brez pnetmitike 3206" na uprav. Slovcnkega Naroda. 3206 1 uvriš nnlka (bel^ sistcm> w P«^*- LUflU PllilO, Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 3202 Vafitm 2a mlev in za krmo se dobi RBlIU pri tvrki Jos. Zidar, Ljabljaia, Daatjska ceste 31.________________3198 ■aAa bala dobro obranjeno se proda. ■OSIll NHI, Kie, pove upravništvo Slovenskega Naroda. 3207 tiho iffft boljSa gospodična za par ■Uli UU* mcSecev, ima svoje posteljno peri lo ter si sama p os pravi ja in snaži Ponudbe pod .NaJM 3193" no upravniStvo Slovenskega Naroda. 31^3 M^twA meblovana ali nemeblo-#ODO van« event. tuđi s hrano se išće proti dobri plači za gospoda. Ponudbe na uprav. Slovenskega Nar. pod ,S«lHa—t 1MO/I2f4*. Pšenico zdravo, suho, ima več vagonov po K 10-50 franko, oddafna postaja blizu Beograda za tfrkoj oddati >•«•*■ Batii JPf> toJrgrvta« i Hi— w gtf> 3210 Svilena obleka, modra, nova, različea •!■■!■■ In dve otroski »kUkl, M pit—i«. Iteplio mm že rabljene, dobro ofaru-• "p r1M§ (deke). Poizve te v sla^-' • ; > OunaJsU ceiU St 6. 3212 M tesarjev se spreime tako} v trajno delo. Avtoa StotB«r, JTainov« aL ti, t|»l>li—. 2773 iva Siicr, fflomstKo, Eongr«sal trg t, se priporoča cenjenim damam. ■ ■■ ii irm dom prvi jugoslovanskl sanatorij za no-tranje, žlčne bolezni in za rekonvalescente. Pojasnila daje vodja D. Ceh. Pošta Gornja Kungota pri Mariboru. $OTO suho za izolacijo, steljo in kurivo od-daja na vagone F. A A- Vhmrt veletr-gofin s premogtsi Ljalljata. 3109 "ViiuT razlifne vrste letnik 1919, približno 120 hl, se bode proda jala dne 15. maja ob 10 uri zjutraj potom javne dražbe v Turskem vrhu (od Ptuja 18 km od-dalicno in sicer &tz Zavrče). Plača se takoj pri kupu polovico v gotovini, ostalo pri prevzetfu vina. Po sode se ne dostavi. Upravitelj«*** ftta|*rak« hraaltelo« v PotlctallNi pri MiJ«. 319 Prodala snhega tadfa In rana. 15. maja 1920 ob 10. uri se na javni dražbi proda v Stalncm profifantnem slasrallSta Dravske divizijske oblasti v Ljubljani: ION kg »mbsjga m«)«, MB Htnw ramu Prevzema in plača se na lica mests. Vpnva Stala«! trti sto«»IIMa Irimai «Mrtm. mhim* v LJ«M|aai. 3196 od&m 7 poravnala*, 2 vezalo*. $ 00-laine In en flstilni stroj (GlHcbiege-, Biade*. Hooel-, Patzmaschine). Suoi so rabljeai, pa brcsblbao < tmme*1. Želi se ogled. Kore^pondenea v neon ^keai iesfU. B UriiMUvirk, Saft- mU Mivantfalrife Sc%winfterg a. I Wtesfr-Maa (HsJsfsrt, •tterrt.rt). liti Rniaai vav /arak\ Ponadbe na upr. Plin TO [mlh Slovenskega Nar. pod Šifro .Brek SM*. 3203 SprafaM m ia1k#| Isatrlasui prodajalka Prednost imajo oo« z dežele. Predstaviti te je oaebno v trgovini Oroslav Dolenec. Ljubljana, Wolfova ulica 10. Modistic« Pavla Ogrinc-Mrak Oosposv^tslca c» 12./!^ se priporoča cenj. damam ter sprejema vsa v to spadajoča de-la po izmerni ceni. 3209 |||y x 10 lokali In vodovodom lllllfl en oni (job) zemlje ie HIV jl obdelene, zraven kolo- III %fl dvora na Gorenjskem, mm llllIU **•**- CaUL K 340-ooa ■■■••■ Poiasnfla daje AbmCiI xa-wU Drag* Bftdjak, UiMJaaa, Caakarjef• ■atretje 5. »n Slugo sprsim* Kino .Ideal*. Mm »k brez sladkorja, večjo množino kupi Jovo GigovijE Hoia Gradiška, SlaioRi ja kopouigi zdrobi ii ioki *•■ pred« -»■ fijorsja Cruifcf [|Mfrai fm* iLU- I IUIk ii rai* sprelme tako) uprava „Slovenskog naroda". D^med.FranKavčič specijalist sa pljuine in notranle bolesni se je nastanil na Bledu. , Ordinira od 11. do 12- In od 3. do 4.1 Zahtevajte povsod edlnole i „Ciril in Metodov čaj" v zavitkih. ] Glavna saloga in glavni dobaviteU ■aT IVAN PERDAM V LJUBLJANI. fJl | ThhIii kwle Hrigastni otvorjeno od 15. maja. Prehrana zagotovljena Pojasnila In prebivalna dovoljenja daje proti vpoSUjatvI urtđnozdravnlSkega sprlčevala in 20 K trska občina Hofgasteln Zdravlllika komisija Hofgasteln* Dobro slivovko in rum kakor tuđi vse drago Specerijsko blago oddaja na debelo in na drobno po najuižjih dnevnih cenah ueletržirolnii J. Perdnn v Ljubljcml. Pnevmatike Ma dobeioi sa avto in koleta WM |f nJlutaj QnndlNittokogi n. nUSITIn Vsokovrstne žice J^^u n tm »fin.«« —»ii—. DunajsBfl cestu n. zd« ZataMnlal dd odeovorca VataattaKopltu