SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta; 8 gld., za de trt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo in ekspedleljaliv ..Katol. TIskarni", Todnlkove ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemfli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 36. V Ljubljani, v sredo 18. februvarija 1895. Letnik XXIII Margheri-Višnikar-Zupan. Ze dne 25. febr. se ima vršiti dopolnilna volitev državnega 'poslanca za dolenjska mesta in vendar so razmere glede kandidatov in glede postopanja raznih strank tako nejasne, da ne moremo skoro ničesar sklepati, kakšen da bo izid volitve. Toliko je sedaj gotovo, da kandidujejo gg.: Margheri, Višnikar in Zupan. Glede imenovanih kandidatov nam je določiti svoje stališče. Nobeden izmed teh kandidatov ne kandiduje v imenu kake politične stranke v deželi. Grof Margheri se trudi za državnozborski mandat na lastno pest. Govori se, da prav pridno hodi okrog po posameznih volilnih okrajih. Programa ni objavil nobenega, po svoji politični preteklosti bil je že nemški in slovenski poslanec. Tako nekako tudi sedaj agituje za-se. V Novemmestu n. pr. dela proti Višnikarju pri Slovencih z znanim tisočakom, za katerega je Višnikar glasoval v deželnem zboru v prilog nemškemu pouku na naših ljudskih šolah. Kako da agituje pri novomeških nemških »purgarjih«, kako pri kočevskih Nemcih, tega ne vemo; najbrže pa da tukaj ne deluje z onim razlogom kakor pri narodnih volilcih. Po našem mnenju o tej kandidaturi razsodno in trezno mislečim volilcem ni treba mnogo razmišljati. Ilvala Bogu, da so minuli časi, ko so se v Slovencih mandati oddajali kot »sinecure«. Drugi kandidat je ribniški sodnik gospod Višnikar. Ta kandiduje po nasvetu in vimenu dvornega svetnika Šukljeja ter na podlagi programa, ki ga je razvil volilcem po nekaterih volilnih okrajih. Naši somišljeniki v Metliki in Cernomlju so se izrekli proti programu Višnikarjevemu. Z ujimi glede programa soglaša tudi uaš list. Kandidata, ki v svojem programu niti z besedico ne omenja pozitivnega krščanskega stališča, mi pod nobeuim pogojem ne moremo priporočati. Tak program „resnice in pravičnosti nasproti vsakemu" izda lahko tudi vsak Turek in čifut. Kandidat, ki se med katoličani poteza za svoj mandat, mora po-vdarjati pozitivno krščansko stališče, kajti to je za državnega poslanca, ki s svojim glasom določuje znak državi, neobhodno potrebno. Kandidata, ki se je v Metliki pozvan od naših somišljenikov, izjavil, da je o veri govoriti v cerkvi, ne pa v državnem zboru, katoliško-narodna stranka nikdar ne more priporočati. Imamo pa še drug vzrok, zakaj da se odločno izjavljamo proti kandidaturi Višnikarjevi. On je popolnoma senca Sukljejeva, njegov alter ego v majhnem. Glede svetnika Sukljeja je pa naše stališče či-tateljem že itak znano. Ou je po našem mnenju najhujši in najnevarnejši nasprotnik naše katoliško-narodne stranke. On je bil, ki je ne še davno v deželni zbornici klical skupaj vse slovensko razum-ništvo, naj se združi v boj proti naši stranki, ker po njenih načelih po mnenju Sukljejevem ni mogoč noben napredek, nobena svoboda našega naroda! Tega klica na boj brez razlogov neosnovano in brez-ozirno napadena katoliško-narodna stranka, ki šteje v svojih vrstah najodličnejše razumnike svetnega in duhovskega stanu, nikdar ne more pozabiti. In uprav tisti Suklje, ki je v kranjski deželni zbornici klical svetno razumništvo na boj proti »reakciji", pa je v državnem zboru slikal svetu uprav isto slovensko razumništvo tako, da se je ves slovenski svet složno uprl tema predrznemu činu in ga odločno obsodil. Doma črniti duhovniško razumništvo, zunaj na Dunaji pa svetno razumništvo: To je pravcata hazardna igra na troške blaginj našega naroda. Ako tudi vsi drugi nemo gledajo in puste, da se še nadaljuje ta nevarna igra, naš list tega ne more prenašati molče, marveč mora klicati vsem dobro mislečim: Do ta in ne dalje! In zakaj omenjamo vsega tega na tem mestu ? Zato ker je bil g. Višnikar v politiki najzvestejši oproda Šukljejev, ki je hodil ž njim v deželnem zbora skozi drn in strn. Saklje, Višnikar, Krsnik, ta stranka je bila znana v deželnem zboru pod imenom „T r i g 1 a v" ali stranka e 1 a s t i k o v. In kakor je sivi Triglav — elastičen, tako je bila ta trojica politične* — skalnato trdna in značajna!! O tej srednji stranki, o kateri je tako rad govoril poslanec Šuklje da bi se pomnožila, imamo mi mnenje, da je nekaka kal za tako stranko, ka-keršna je mej Hrvati znana tako imenovana »narodna" stranka, lucus a non lucendo. Takih nezdravih razmer, v katerih bi oportunizem odločeval, si Slovenci pač ne smemo želeti. Tretji kandidat je prof. Tomo Zupan. Ta gospod je objavil svoj program v »Slovencu" in v »Narodu". Že iz tega in še bolj iz njegovega programa se razvidi, da prof. Zupan ni somišljenik naše politične stranke. Vzlasti glede točke, kako zjediniti vse slovenske moči v blagor naroda se ločimo od prof. Zupana in mi smo tudi že njemu nasproti imeli priliko označiti svoje stališče. Glede druzih točk njegovega programa pa moramo sodeč nepristranski izjaviti, da je korektno označil svoje stališče kot kandidat za mesto poslanca, ki naj zastopa slovenski katoliški narod v državnem zboru. Ako povzamemo iz vsega do sedaj omenjenega glavno misel, izjavljamo, da kot kandidata naše stranke ne smatramo nobenega imenovanih gospodov, pač pa rečemo, da v teh razmerah je nam najbližji prof. Tomo Zupan. Vemo sicer, da ima tudi naših somišljenikov, ki se v tej stvari ne strinjajo z našim tukaj izraženim mnenjem, vender menimo, da kakor mi uvažujemo njih razloge in iskrenost namena, smemo istega od vsakega pričakovati tudi mi, ker smo jedino le v službi dobre stvari napisali ta članek. Isterske razmere. (izvirni dopis.) Ko je zapustila hrvatsko slovenska manjšina, zastopajoča večino prebivalstva pokrajine Istre, ker ni mogla več delovati za blagostan deželanov zavoljo neverjetne drzovitosti talijanske »večine", ki je celo c. kr. vladnega zastopnika obsula s ploho zasramnic in zavoljo neslišano surovega razgrajanja galerijske sodrge in poulične druhali, sešli so se naši brižni zastopniki, tužne Istre v Poli 17. jan. t. 1. pa sestavili in izdali velepomenljiv ogla9 istrskemu ljudstvu ki našteva potrebe in stiske krivice in sramote, ki jih razbrzdana naščuvana talijanska svojat zadaja deželi ter istrskim državljanom. Podajam ga tu, da ga bode vsakdo lahko umeval: Odkar prebivaš v tej deželi, tisoč in več let, ves ta čas je tebi čas skoro samega trpljenja in stisk. Tvoje roke predragi narod, in pot tvojega obraza je dvakrat oživil Istro, ko so jo bili prešerni gospodarji in kužne bolezni opustošile, tako, da veliko krajev zavoljo nezdravega zraka, še tica ne bi bila mogla preleteti. Ko so se mogočnjaki sveta prepirali, čegava bode ta znamenita pokrajina, osvajal si jo ti z mirnim delom, obdelavajoč jo s trudom in znojem, popravljal si mesta, branil gradove z junaško krvjo, in sam sebe si dajal v službe beneških ladij in v čete kraljevskih vojska. Tvoji učeni sinovi so pred več ko petsto leti pisali v tem jezika hrvatskem ali slovenskem, svete knjige tvojih duhovnih učiteljev so se brale na daleč okrog. Ni še sto let, kar se je našel pošten Talijan, ki je Istrancu Voltiču iz Tinjana dal denarja, da napiše knjigo, iz katere bi se Talijani učili našega jezika. *) Toliko je približno let, odkar je tvoj kralj zapovedal, naj se ti napiše nova molitvena kniiga v tvojem jeziku. Šele 80 let je, kar je drugi Istran spisal knjigo za Hrvate ričkoga i istrianskoga Primorja. In danes ? Danes, ko imamo za vso Avstrijo zakone, kateri so njeni temelji in stala, zakone za vse narode, da gre vsakemu jeziku enaka pravica v šolah, uradih, v vsem javnem življenju ; danes, ko nas je v Istri še velika večina hrvatskega ali slovenskega naroda, hoče gospodujoča stranka, da bi ali z lepo ali z grdo potalijanila to pokrajino našo Istro. Zavoljo te njene poglavitne misli trpi ves napredek dežele Celo gospodarske naprave so potlačili pod strankarsko politične svoje namene. Na sramoto naprednega časa, v katerem živimo, služi i to, da veliko naroda še danes nima pitne vode ; otroci in odrasli, posebno slovenskega rodu, pojemajo pod to stisko. Na sramoto naše pokrajinske uprave (vlade) je tudi to, da ubožno prebivalstvo mesta Poreč, ki se povzdiguje ko glavno mesto, nima dobre vode, da mora prati in kuhati z vodo iz luže, kakoršno bi se v srečnejših deželah gnusilo dajati živini. Po deset in deset let stoje na papirju vsakovrstni računi in načrti o cestah in potib, kateri bi bili pravi blagoslov tej deželi, ko bi se izvršili. Ne dajo nam niti najmanjših šol, tudi tam ne, kjer jih je krvavo potreba. Sedemnajst tisoč (17.000) otrok našega jezika nima nikamor v šolo. Naši mladini, ako se uči v svojem jeziku, ne dajo nikake pomoči. Zaklade (fondi) bratovščin, če tudi so ustanovljene za čisto hrvatske vasi, trosijo se velikrat za talijanske šole, in vrhu tega se nam rogajo očitaje, da smo berači in nevedneži. — Plačujemo prineske za šole, kakor naši deželani druzega jezika, a šol vendar nimamo, in govore nam, naj si jih zidamo sami. Našemu glavnemu pridelku, vinu niso znali skrbeti, da bi so razvedelo po svetu, niso znali do- *) Knjiga nosi naslov: Ricsoslovnik illirisckoga, italian-skoga i nimaeskoga jezika s' jednom pridpostavljenom gramma-tikom illi pismenstvom: sve ovo sabrano i slojieno od Jose Voltiggi, Istrianina. — U Beesu, u priteseteniei Kurtz-betka. Y na prodajima se kod Rudolfa Saininer. — V nemškem in latinskem predgovoru razkazuje svoje misli o Ilircih. Opazka prevod. biti kupca v gornjih krajih države. Oae redke naše može pa, ki so to poskušali, grdili bo pred ljudmi, obrekovali so jih pred oblastmi. Mi tvoji zastopniki, da rešimo tvojo čast in svojo, in da zaprečimo veče zlo, bili smo prisiljeni zapustiti Poreč, kamor smo bili poklicani po najviši naredbi, da se posvetujemo o potrebah dežele. Razuzdana sodrga no spoštuje več nedotakljivih oseb narodnih zastopnikov; ona razžaljuje nje in ljudstvo na neslišaui način. _(Konec sliSdi.) Moderna veda nasprotnica vere. (Govor 6. P. Limbourg-a S. J. v glavnej skupščini katoliškega vseueiliižnega društva v Solnogradu, 27. pros. 1. 1895.) (Koaec.) Kdo drugi trdi: Pred 100 leti nismo še marsičesa vedeli, marsikaj smatrali za nemožno, kar je dandanes možno. Gotovo napoči daD, ko bomo v retortah iz živih tvarin proizvajali živa bitja. Marsikdo prorokuje tudi, da bomo kemičnim potom našli izvor življenja, ne oziraje se na Boga-Stvarnika, ki je rekel: „Bodi!" Na tega se pač ne moremo ozirati : to bi bilo zoper pravo vedo. Le pomislite, kam vodi in mora voditi tak pouk mladino. Berite knjige modernih naravoznancev o izvoru življenja in spoznali bote, da so to le neutemeljena mnenja. Virhow, gotovo znamenit mož na naravoznanstvenem polju, pravi: „Izvora življenja ne moremo drugje iskati, nego le v živih bitjih." In vendar je cela vrsta učenjakov, ki v svojih spisih dokazujejo, da za življenje ni treba Stvarnika: moderna veda bo dosegla, da se bo mrtva materija oživila, iz nežive tvarine se bodo porajala živa bitja. Pred kratkim je neki profesor na Dunaju govoril tako-le: »Gospodje, prihodnjič pridite v velikem številu, dokazal Vam bom, da ni hudiča." Ne morem si razlagati, zakaj se ta mož briga za hudiča. Gotovo mu njegova vest ne da miru. Sicer pa si šteje moderna veda za važno nalogo, da pobija to, kar verjame veren človek. Dokaz je bil prav piškav. Toda mnogo mladine pravi: mora pač tako biti. Našim strastem ugaja vedno to, kar je zoper zapovedi Božje. Neki profesor se je izrazil nasproti meni! „Bog je slaba potenca, Boga ne poznam, o Bogu ne vem ničesar." Taki ljudje poučujejo mladino, ki naj bi se likala po srcu in duhu, poučujejo mladino, za katero molijo njeni stariši. Kam bomo prišli na ta način? Mladina čuje brezverske nauke, o tem misli, to ponavlja, po tem živi: „Boga ni in ga tudi ni treba." To je moderna veda! Nedavno sta izrekla dva imenitna zastopnika protestantsko bogoslovske fakultete v Bonnu: »Inspiracije ni, vsa inspiracija svetega pisma so prazne sanje." Torej tako daleč smo prišli: sveto pismo ni naudihnjeno od sv. Duha, sveto pismo ni beseda Božja. To je sad moderne vede! Apostolska vera napadala se je od vseh stranij pri protestantih, dokler ni cela vrsta učenjakov opustila same vere. Ti vzgledi nam kažejo, da moderna veda res nasprotuje veri. Povsod se vera izpodkopuje in za-branuje, dokler se še čuje iz vernih ust: „Čredo in unum Deum!" Zato je naša naloga, da se potegujemo za sveto vero, potegujemo tudi za to, da se ustanovi v korist tej veri v Solnogradu katol. vseučilišče. »Ako pri vedemo na pravo pot vedo, potem izgine mnogo slabega s sveta," tako se glasi mogočna beseda Leona XIII. Moderne prostozidarske lože imajo svoj temelj v modernej vedi, ki je odpala od Boga; judje so postali mogočni tudi po tej vedi. Vsa škoda izvira iz te brezbožne vede. Kaj je rekel Caserio zasadivši nož v srce francoskega predsednika, ko ga je obiskal duhovnik: „ Jaz ne verujem v Boga, jaz ne verujem ničesar!" Kje se je na pol izobraženi človek tega naučil? Načela moderne vede so razprostrla svoje korenine tudi mej nižje ljudske sloje, in ta načela so, ki delajo človeka demona, žival. Pred kratkim sem dobil na pregled vzgoje-valen spis, ki naj bi se predložil ministerstvu, da ga potrdi v porabo učiteljem na modernih učiteljiščih. To je knjiga, ki uniči samostojno človeško mišljenje, ki dela človeka popolno hromega na umu. Ni logike, ni psihologije, in vendar tako apodiktično vse zanikanje, kakor bi se bil pisatelj pečal že od rojstva z Aristotelom. Ako se ta knjiga res vpelje, potem ne bodo le naši učitelji ohromeli na umu, marveč tudi prihodnji učitelji se bodo izpodtikali nad vsem, karkoli nas uči vera. Teh maio besedij, častita skupščina, naj Vas prepriča, o čemur sem jaz že davno prepričan: „ Na- sprotnica, v katerej imajo svoj temelj vse zmote in nevere, je od Kristusa odpala veda." Za nas pa je vera luč, ki vse razsvetljuje, in kar se jej ustavlja, je zmota in laž. Držimo se zvesto lepega stavka svetega Klementa Aleksandrijskega, ki je — živeč več nego 1500 let pred nami — rekel: »Višji nego veda je ver« in zadnja je prvej poskuševalni kamen." Več nego veda je vaša vera, in dokler ne vsprejme veda vere kot svojega vodnika, tako dolgo nam bo škodila, in ker se sama izgublja na lapačna pota, ni prava luč, marveč le luč, ki zapelje človeka s pravega pota." Kranjski deželni zbor. (XII. seja dne 11. febr. 1895.) (Dalje.) Po četrti uri popoludne deželni glavar Oton D e t e 1 a zopet otvori sejo. Posl. Grasselll poroča o št. 1. in 2. uvoda letnega poročila. Pri tej točki nasvetuje poslanec posl. Hribar resolucijo, da naj dež. odbor c. kr. oblastvom, izvzemši vojaška, dopisuje le v slovenskem jeziku. Deželni glavar odgovarja, da se že sedaj večinoma to vrši in da dež. odbor varuje veljavo slovenščine v svojem področju. Resolucija ni bila sprejeta. Posl. Grasselli dalje poroča o zakonskih načrtih, davkih in zdravstvenih rečeh, o katerih poroča deželni odbor v letnem poročilu. Posl. Višnikar omenja: Po § 22. zakona 28. avg. 1883 št. 17 dež. zak. je občina dolžna pokopavati uboge, ki umro v njenem okoliši. Že iz besedila tega §, še bolj jasno pa iz dotičnih motivov in iz deželnozborskih razprav sledi jasno, da mora tudi stroške pokopa plačati občina, v kateri je ubožec umrl, ne pa domovinska občina. Nasprotna praksa tedaj v zakonu ni utemeljena. Izjema hotela se je določiti samo glede vnanjih siromakov, a deželni zbor je pri posvetovanji o načrtu tudi to izjemo zavrgel. Deželni predsednik odgovarja, da je v tem oziru težko določiti nekaj stalnega, kajti praksa je različna. Pri poročilu o dež. prisilni delavnici obveljajo predlogi: 1. Potreba primerne krajše zveze dež. prisilne delavnice z novo dež. boluico preko Ljubljanice se v to svrho odobruje in za njo dež. odboru dovoljuje kredit 1500 gld. iz dež. zaklada. 3. Za slučaj, da dežela ne doseže dovoljenja za gradnjo lesene brvi, dovoljuje se dež. odboru iz dež. zaklada 6000 gld., da namesto lesene zgradi železno brv preko Ljubljanice med prisilno.delavnico in novo bolnico. Pri tej priliki posl. dr. Tavčar stavi resolucijo, da naj dež. odbor v prihod, zasedanji poroča, v katerem jeziku občuje z uradi in katerih načel se drži. O tej resoluciji, ki je bila konečno sprejeta, je bila daljša jako »zabavna" debata, katere so se udeležili poslanci Hribar, dr. Tavčar, dr. Vošnjak in Klun, in katera je očividno poživila vsled dolge seje že utrujene poslance : Posianec A rko poroča o deželnih podporah in občinskih rečeh. Posl. Pfeifero davkih poroča naslednje: Iz priloženega izkaza neposrednega davka se razvidi, da je pridobitni davek zopet narastel. Vlada namreč računa, da število obrtnikov narašča vsako leto nekako naravno za dva do štiri odstotkov in tako tudi obrtni davek. To načelo je morda načelno resnično za gotovo kraje, ali za druge postane lahko krivica. V krajih, kjer blagostanje vsaj ne nazadnje, utegne opravičeno biti to načelo, gotovo pa ne v krajih, kjer z elementarno silo od leta do leta vidno pada narodno blagostanje. Posebno vidi se to v vinorodnih krajih, kjer je usahnil glavni vir dohodka, ali tudi v pokrajinah, kjer trta ne raste, padajo od leta do leta cene pridelkom, tako da se ljudje strahoma vprašujejo, če se jim vsaj še delo izplačuje, in brez teškega računa vidijo, da so veliko hujši tlačani na lastni svobodni zemlji, kakor so bili nekdanji grajščinski kmetje. Revščina v vinorodnih krajih je obče znana, na slabem so pa tudi drugi zemljiški gospodarji v obče. Pred kacimi 14 leti skupilo se je za 100 kg. pšenice okoli 15 gld., sedaj se pa dobiva komaj polovica. Ce .je torej n. pr. pospodar imel plačati 15 gld. davka, dal je 100 kg. pšenice, sedaj mora pa za 15 gld. davka dati skoraj 200 kg. V takih krajih in v teh razmerah bilo bi naravnost čudno, če bi obrtniki napredovali, kakor to meni vlada, saj ona ne vidi onih tisoč in tisoč obrt- nikov, ki vsak dan britko čutijo, kako ozko so navezani na blagostanje svojih konsumentov; če konsu-ment uboža in odpade, kot konsument obrtnika, kako bi cvela obrtnija? To je gotovo vsakemu zastavica. Pikoija je toraj, če se pri takih razmerah trdi, da zaslužek obrtnikov m konsekventno žnjim narašča tudi pridobitni davek. Vzemimo slučaj, da je bilo dosedaj o nekem kraju — katerega gospodarske razmere, ostanejo enake, ali se niso predrugačile — bilo je 6 obrtnikov, sedaj se pa nastani sedmi, če bode ta nesrečni obrtnik še sploh kai dela in zaslužka imel, tako je jasno, da ga bo imel le toliko, kolikor ga bo odvzel prejšnjim šesterim Noben človek ne bode trdil, da se je tem potom delo obrtnikov pomnožilo in se more tedaj tudi pridobitni davek od zaslužka tega dela povikšati. A vsakdo bode dejal, da je kvantiteta in pridobitev enaka ostala, samo da se je za posameznega prejšnjih šesterih obrtnikov za toliko zmanjšala, kolikor je moral sedmemu konkurentu odstopiti, in da bi bila dolžnost države, da se tem šesterim prime« roma tudi odpiše toliko pridobitnega davka, kolikor ga plačuje sedmi konkurent. Ali pri nas se žalibog to ne zgodi, pač pa se leto za letom povikša pridobitni davek. To ravnanjfe, samo na sebi jako žalostno, utegne imeti pri nameravani preosnovi direktnik davkov, za našo deželo to posledico, da bo obrtni davek — če se kontingentira — težbo zadobil olajšavo. Toraj je prošnja do visoke vlade opravičena, da se pridobitni davek brez tehtnih vzrokov ne povišuje od leta do leta. Poročilo se vzame na znanje. Dodatno nam je še dostaviti, da je bila vspre-jeta resolucija, s katero se naroča dež. odboru, da pri c. kr. kmet. ministerstvu izposluje prispevek za plačo živinozdravnika v Idriji. Posl. dr. Žitnik poroča v imenu fin. odseka o pripravljavnih delih za odvajanje poplavne vode, namakanja zemljišč in preskrbljenja pitne vode za Doberniško dolino in okolico. Vsa trajna dela so potrebna, kajti ob daljšem deževju poplavlja voda najboljše njive, po leti je dlje časa občutna suša. Ker pa bode delo precej obširno in še neso dovršena vsa poizvedovanja, prične naj se najprvo z odvajanjem poplavne vode. V ta namen bi bilo v prvi vrsti treba iztrebiti požiralnike pri Doberničah, v Preski in zlasti v spodnjem koncu doline pri Pod-lipi, kjer je največji požiralnik »Mišnica". To delo se bode izvrš.lo v lastni režiji pod nadzorstvom inženirja. V ta namen bi se potrebovalo : 1. Za inže-nerja potnina in dnevščina za tri mesece 540 gld. 2. Za polirja 225 gld. 3. Za dve skupini kopačev po 8 mož & 1 gld. 20 kr. na dan 1632 gld. 4. Za orodje in naoravo vzdigalnic 200 gld. 5. Za razstrelivo, les, oglje, razsvetljavo, kovaško delo 403 gld., skupaj torej 3000 gld. Fin. odsek predlaga: »Uvažujoč korist in potrebo odvajanja poplavne vode, namakanja zemljišč in preskrbljanje pitne vode za Doberniško dolino in okolico naroča se dež. odboru, da še tekom 1. 1895 izvrši navedena pripravljalna dela. V pokritje na 3000 gld. proračunjene potrebščine dovoli se 30%, to je 900 gld. kot deželni prispevek. Dežel, odboru se naroča, da izposluje pri vis. c. kr. poljedelskem ministerstvu izdatno podporo, če mogoče 60% vse potrebščine. Predlog obvelja brez ugovora. Dalje poroča posl. dr. Žitnik v imenu fin. odseka o vodovodu v Ambrus in okolico. Dotični zakon še ni dobil Najvišjega dovoljenja, ker niso bile dognane vse obravnave z vis. poljedelskim minister-Btvom. V pozni zadnji jeseni je vladni svetnik Mar-kus natančno preiskal izvirke Globočca, vodno silo reke Krke in talne razmere okolice. Poljedelsko ministerstvo je v obče vse načrte odobrilo, le gled6 jezu in studenca v Globočcu obravnave Še niso dognane. Odločno pa zahteva ministerstvo, da se vodovod v celem obsegu izvrši v treh letih, ker se bodo za prvi del vodovoda do Ambrusa vse naprave oskrbele v tisti meri, v kateri bodo primerne za ves vodovod do Visejca in Rat]a, in bodo torej mnogo višji troški, h katerim bi nikakor ne mogli siliti udeležence prvih vasij. Ce se sploh misli kedaj izvršiti to delo, naj se prične že letos vsaj s pripravami. Ker pa bodo udeleženci precej prizadeti, naj bi se za dovažanje cevij itd. s kolodvora, za kopanje rovov itd., kolikor mogoče porabili domači ljudje. Po vsem tem predlaga: 1. Poročilo dež. odbora o obravnavah z vis. vlado gledd oskrbljenja občine Ambrus in sosednih vasij se jemlje na znanje. 2. Dež. odboru se naroča, da takoj prične vo-dopravne obravnave zaradi eventuelne pridobitve vodne sile iu pravice do dobivanja vode. 3. Z i napravo vodovoda v celem obsegu se dež. prispevek razdeli v tri letne obroke po 11.000 gld. iu pričenši z 1. 1895 vstavi v proračun dež. zaklada. 4. Dež. odbor se pooblašča, da ob svojem času napravo vsega vodovoda odda podjetniku ali po enotnih cenah ali za pavšalni znesek, kakor se mu najprimerneje in najugodneje zdi za dežel, finance. Ti predlogi so obveljali brez ugovora, kakor tudi resolucija, da naj dež. odbor kolikor mogoče skrbi za to, da se za navadna dela (dovažanje cevij, kopanje rovov itd.) uporabijo udeleženci in sploh domači delavci. Planinski pašniki. Govor dež. poslanca dr. Žitnika v IX. seji, dnu 1. febr. 1893.) (Dalje.) Gospodje, ki ste bili lansko leto v finančnem in gospodarskem odseku, vi ste priče, kako se je stvar vršila. Mirno so razni gospodje navajali posamezne slučaje iu statistiške podatke, ki kažejo jasno, da v radovljiškem in kranjskem okraju propada živinoreja, ker se živinorejcem krčijo pašniki po zakonu ali pa s tem, da znani bogatin od kmetov kupujej pašnike in pašne pravice. Iu pri isti priliki, pri zaupuem razgovoru, sem v pričo veleblag. g. dež. predsednika navel dva slučaja, katera dokazujeta — o tem sera bil in sem še danes prepričan —, da g. okr glavar iz Kranja „in causa Bom" ni povsem korektno in tako postopal, kakor se sme iu mora zahtevati od vladnega zastopnika in celo, če ima veljavo in vpliv okr. glavarja. Ko pa je preblag, g. dež. predsednik obljubil, da bode stvar preiskal in, če se prepriča, da je resnica, kar sem navajal ua podlagi raznih ustnih in pismenih izpcvedb, skril potrebne korake, kot načelnik politične uprave v deželi, izjavil sam takoj da ne bodem spravil te osebne zadeve v razgovor v javni seji, ter glasoval za pohlevni in medli predlog, s katerim se je dež. odboru naročilo, da naprosi vi,«, c. kr. vlado, da se, kadar izvršuje gozdni zakon pri gozdno-kulturnih ukrenbah, ozira kolikor mogoče tudi na pašne pravice, katere so za gotovo kraje ne-nadomestne vrednosti in glede katerih je želeti, da bi se izvrševale na podlagi primernih gospodarskih načrtov, da paša ne bode onemogočena in zaprečena. Sedaj vprašam vis. zbornico: Ali nisem postopal dovolj loialno ? Ali sem hotel zlorabljati varstvo poslanske imunitete? Ali sem igral vlogo političnega vohuna? Ali sem sploh žalil in dotikal se zasebne časti javnega funkcijonarja, ko sem omenjal čudnega njegovega postopanja pri javnih obravnavah? Ali nisem bil p r i m o r a u braniti sebe in čast poštenih mož, ki so iskali pomoči proti mogočnemu moralnemu pritisku, ko mi je prevzvišeni gospod baron Schvvegel v ognju svoje zgovornosti predbacival de-nuncijacijo moža, ki se v tej zbornici ne more zagovarjati? Ali se ne dogaja večkrat, da še vjavnin zastopih kritikuje uradno delevanje državnih in drugih uradnikov ter navajajo pritožbe in izražajo želje ? Častiti gospodje, oprostite mi samohvalo ! Jaz sem prepoštena slovenska duša, ovaduštva in hiuav-ščine ne poznam. Kot državljan in posebe kot duhovnik vem dobro, kaj sem kot zasebnik in tukaj kot ljudski zastopnik dolžan vsakemu oblastvu. Prepričan sem do cela, da veljava oblasti je ona kre-menita podlaga, na kateri sloni ves družabni red, sreča, mir in zadovoljnost družine in države. Kdor to veljavo brez vzroka izpodkapa, ta je rovar, sovražnik človeštva, brezvesten podložnik svojemu via darju Zgodovina stara in nova priča, kam zabredejo narodi, ako dobe v roke državne vajete, ki z vabljivimi obljubami zvajajo nahujskano ljudstvo v boj proti višji oblasti, a pri tem iščejo le svojo slavo in korist. A ista zgodovina tudi izpričuje, da so bili in so politični sistemi, politične stranke, ki so zlorabljali in zlorabljajo svojo moč in veljavo, ne pa v korist države, ne v občni blagor, temveč v duhu časa ne vedno v plemenite namene. Iz kratka ! Kakor imajo podložniki dolžnosti do oblastev, istotako tudi oblastva do podložnikov, zaradi katerih in za katere so postavljena. Gospodje, tisti časi so minuli ali vsaj zginevajo, ko je ua političnem in gospodarskem polju veljalo načelo: „Unu>quisque tantum inris habet, quanturn pote u tia eius valet". ali kakor seje baje znani uemški državnik izjavil: „Mnehtgeht vor Recht!" Narodi in nižji stanovi se vzbujajo ter zahtevajo svoje pravice. Z duhom časa treba računati, sicer pride socijalna povodenj. S temi splošnimi opazkami sem hotel le označiti svoje stališče iu politično mišljenje. Niti za tro-notek mi ne prihaja na misel, da bi lokalne dogodke v Tržiču in Radovljici hotel primerjati z onimi svetovnimi dogodki, ki so pretresali svet ter stari Evropi preobražajo lice. Niti steuografski zapisniki kraujskega deželnega zbora bi morda ne govorili o g. baronu Bornu iu g. okrajnem glavarju v Kranju, da nista dala povoda ekscelenea baron Schvvegel iu gospod deželni predsednik s svojo izjavo na lanske besede. Jaz sem sicer jaku hvaležen, da je visoka vlada sploh nekaj odgovorila, toda nikakor ne morem biti zadovoljen z vspehom preiskav in poizvedavanj. (Konec sledi.) Socijalne stvari. Pravice in častnost dela. Spisal kardinal Manning. — Iz angleščine poslovenil J. G. (Dalje.) II. Čast dela. 1. Belo je last človeštva. Preidem k drugemu delu, t. j. k pravicam dela. Ne mislim postati komunist, ne maram bili prekucuh. Adam Smith pravi: »Kakor je lastnina, ki jo ima vsak človek v svojem delu, prva podlaga vsej drugi lastnini, tako je pa to tudi najsvetejša in najnedotakljivejša lastnina. DedSčina reveževa je moč in gibčnost njegovih rok; in kdor bi ga oviral, da bi ne rabil svoje moči in gibčnosti kakor le hoče, da le svojemu bližnjemu ne škoduje, trgal bi mu naravnost iz rok najsvetejšo lastnino.« Torej pravim najprej, da naj se prizna delu lastninska pravica. Ni osebne lastnine, da bi bila tako tesno z nami zvezana. Ta lastnina je povsem in do cela osebna, človekova moč in umnost je prav tako njegova, kakor njegova kri; in tej umetnosti in moči, ki je njegova osebna last, ni nihče drug gospodar. On sam je njen lastnik. Pravoslovci pravijo, da je človeška volja premakljiva, t. j. da gre ž njim po celem svetu. Tako nosi tudi delavec to last s seboj, kakor denar. Lahko kupuje ž njo in jo lahko proda. Lahko jo zameni; lahko ji določi ceno. In ta denar, ki ga s seboj nosi, nese lahko na kateri semenj hoče po celem svetu; in kar je še več, ne morejo mu nagajati inozemske denarne veljave. Ne denar, ne težki računi, decimalni ali drugačni, nič ne ovira njegovega menjavanja z drugimi narodi na svetu. Dalje je v nekem smislu ta posest neizčrpna, če se ne oziramo na to, da smo vsi ljudje omejene stvari, in da je naša moč in umnost odvisna od naše narave. Spremlja človeka vedno, celo življenje, dokler mu v starosti ne opeša; in kar mu tedaj še ostane, to zasluži ono spoštovanje, o katerem smo uprav govorili. Shakespeare nam v tem oziru oceni pravega delavca. Pravi v igri »Kakor vam je prav!« polagajoč svojo misel na jezik delavcu: »Pošten delavec sem; zaslužim si to, s čemur se hranim, zaslužim si to, kar nositn ; ne sovražim nikogar, nikomu ne zavidam sreče ; veselim se sreče drugih, trpim zadovoljen«. Pravim torej, da ima delo (m umnost, ki se razvije le v delu) iste pravice, kot kapital. Delo je kapital v najstrožjem pomenu. Naši Saški predniki rekli so temu, kar mi imenujemo živino, »živ denar«; in kar mi imenujemo blago in živino, (chattles and cattle), za to so imeli La-tinci, kakor vemo, besedo cap i t a, (korenika je v vseh ista), t. j. »glavč« živine ali delavcev, ali sužnjev. To je bil »živ denar«. In tako je delo, moč in umnost v poštenem delavcu »živ denar«. To je v njem naložen kapital; in ta kapital je pogoj produkcije. Zakaj kapital v denarju, ki je po mojem mrtev kapital, ali mrtev denar, dobi življenje iz žive moči in umnosti delavčeve. To dvoje mora biti združeno. Denarni kapital in kapital ki je v moči in umnosti, morata biti združena, ali pa ugasne produkcija in napredek, ln zato »morata delo in kapital«, kakor pravi knjiga, ki sem prej navajal iz nje, »sedeti na jednem konju«; in (a knjiga pravi, prav po domače, da »če sedita dva na jednem konju, mora jeden sedeti zadaj.« To se pravi, da je kapital spredaj. Če pa ne moreta oba jahati, potem je pa treba, da oba gresta, Kolikor pravic ima kapital, toliko jih ima dolo. (Dalje slčdi.) Politični pregled. V Ljubljani, 13. februvarja. Državni poslanec v štajerskem vel. posestvu. Grof Siiirkh je pri volivnem shodu dne 11. t. m. izjavil, da odstopi, češ da v svoji novi službi nima časa za državnozborske posle. Za kandidata so proglasili volivci jednoglasno deželnega glavarja grofa Attemsa. Dalmatinska starčevičijanska stranka hoče napraviti javne shode zavoljo spomeničine zadeve v deželnem zboru. Toda politična gosposka ji brani. Te dni so v Spletu nabili oglase za tak shod, ki bi imel zahtevati združenje Dalmacije s Hrvatsko, in sedaj se je pričelo sodnijsko preiskavauje proti tistim, ki so oglas podpisali. Poljska zvestoba. Skaudalozni poljski „Pr-zeglqd", ki v>dno caplja pohlevno za „N. Fr. Pr." je napadel naše štajerske poslance, ker so izstopili iz dež. zbora. Konečno pravi, da je nemogoče spravljati v nevarnost koalicijo zavoljo celjske gimnazije. Šest Slovencev v Hohenwartovem klubu pač ne sme več veljati, nego 112 glasov nemške levice. — Odur-nost tega poljskega lista mora vsacega poštenega Človeka osupniti. Spomiujamo se še dobro, da smo brali vlansko leto v tem listu znamenito opredelbo »politike", češ da je politika samo — čakanje. O kakih načelih nima ta poljski list, ki ga ponajveč podpira duhovščina, niti pojma. Zato pa govori tako o našem slučaju. Jo li so zahteve Slovencev glede celjske gimnazije pravične, niti ne vprašuje. — S stranko, ki se drži tega lista, po naših mislih ni mogoče razgovsrjati se katoliškemu Slovencu. Čakavska volitev. Naži bravci vedo iz poročila našemu listu, kako je pomagala krivica Vla-šiču do državnozborske stolice. Katoliška stranka protestuje proti taki volitvi in čuje se, da bo vložila ugovor proti nji. Ruski glas o miru. Kakor se z dne 11. t. m. brzojavno poroča iz Petrograda, piše ruski list .Novosti" te le zanimive stvari o nemškem cesarju in evropskem miru: „Dosedaj so se videli pri cesarju Viljemu vojni nameni, vendar pa budi vsako leto njegove vlade trdnejše prepričanje, da resnično želi miru. Vsa vnanja politika grofa Caprivi-a je bila navdana ljubezni do miru iu ravno tako je s Hnhenlohe-jevo. — Cesar Viljem ne vidi v oboroženem miru samo strašilo drugih držav, kakor Bis-marek, marveč se zelo zanimlje za miroljubna dela vseh evrepskih narodov. Sedanji mir je pa vendar za narode predrag in želeti je, da bi se miroljubni nameni pokazali v dejanju in bi se žrtve za vojno mogle zmanjšati. Samo v tem smislu ne more govoriti o skupnem delovanju evropskih narodov. — Prav tako sodijo tudi sveti oče, pišoč v svojem apostolskem pismu z dne 20. junija 1894: „Mi imamo pred očmi razmere v Evropi. Že mnogo let živimo v miru le bolj na videz, nego pa v resnici. Mejse-bojno sumljivo nezaupanje vpliva tako, da skoro vsi narodi tekmujejo v neprestanem oboroževanju za vojsko. Neizkušena mladina odteguje se vodstvu in vzgoji starišev ter se sili v nevarnosti vojaškega življenja ; najčvrstejši mladi ljudje odstranjajo se od kmetijstva, od višjih študij, od trgovine, od obrta v vojaško službo. Vsled velikih troškov praznijo se državne blagajnice, uničujejo se moči, ki bi bile državi v podporo in pri tem trpi tudi imetje posameznih ; oboroženi mir, kakoršnega imamo sedaj, postal je že skoro neznosen. To bodi naravni stan državljanskega skupnega življenja mej ljudmi?" Sveti oče pa tudi imenujejo sredstvo proti temu krutemu oboroženemu miru, namreč — j edinost v veri. Rusija je velesila, ki ima prvo besedo glede miru ; Rusija pa ima tudi prvo besedo gled^ zjediujenja razkolne vzhodne cerkve s pravo—rimsko-katoliško. V obojnem oziru se nam zdi glas vplivnega ruskega lista znamenit. Grško. Zbornica bo razpuščena koncem meseca svečana. Dne 28. sušca so določene nove volitve. Kriza s tem še ne bo končana, gnjile razmere tudi še ne odstranjene. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. februvarja. (Volilno gibanje v dolenjskih mestih.) Zvrše-valni odbor narodno napredne stranke v Ljubljani je glede državnozborske volitve v dolenjskih mestih včeraj objavil v .Narodu" nastopno naznanilo : Za dopolnilno volitev v državni zbor, ki se bode vršila dne 25. t. m. v vašem volilnem okraju, ni izmej oglašeuih kandidatov nobeden obljubil, izpolnjevati resolucij, sklenjenih na shodu zaupnih mož due 29. novembra m. I. iu obvezuih za pristaše narodne stranke. Zategadelj pa zvrševalui odbor narodne strake tudi nobenega ue more priporočati, ampak je due 10. febr. sklenil, da se prepušča pristašem narodne strauke , se li hote vdeležili volitve dne 25. t. m. ali ne. (Štajerski veleposestniki) so včeraj 12 t. m. mesto odstopivšega grofa Siiirgb-a jednoglasna izvolili deželnega glavarja Edmuuda gr< fa Attemsa državnim poslancem. Morda si je gospod s svojim postopanjem nasproti Slovencem zaslužil to čast. V državnem zboru bo mož lahko popolnima parteinian, katerega tudi v deželnem zboru prikrivati ne more. (Iz Trnovega.) Zuani naš župan Ivan Urbančič sklical je due 20. pr. m. občinski zastop, da sklene račune za dobo svojega delovanja, ki mora postavno v kratkem pouehati. Toda pri tej priliki se je še nekaj posebnega spravilo na dan. Po leti preteče-nega leta bilo je, ko so nekateri liberalni veljaki iz Trnovega iu Bistrice na mah ustanovili prostovoljno gasilno društvo. Niso pa vprašali ne odločilnih mož n« ljudstva, kdo bo plačal orodje in pripravo, ampak na glavo na vrat se je om šljalo in naročalo. In zdajci S!) se pričeli zares smešni prizori. Mogočni in imenitni vodniki so vstali in stopili na čelo vitkim mladeničem z bliskajočimi čeladami in čepicami in se pehali med mouočuimi trobentnimi glasovi ob nedeljah in praznikih po Trnovem iu Bistrici po cestah iu ulicah večkrat med p< poludansko službo božjo. Vse se je zgledovalo in čudom opazovalo te neprijazne čete, ki so se pogostoma pa tudi odo brovoijile. To vam je bila parada! Marsikateri stari možak je opažu oč z glavo pokimoval, češ, ta špas je pa drag. pa saj imaio možje dosti denarjev, bodo že plačali. — Na, kar najedenkrat prinese društveni načelnik Urbančič na dan občinskim možem, da naprave za prostovoljno gasilno društvo niso še plačane. Možje, 17 na številu zbranih, so se spogledali — conticuerunt omnes. Namuznili so se. Zupan vpraša: „Ste zadovoljni, da to občina plača v nakladi?" Toda kakor smo zvedeli, pritrdila je predlogu le manjšina. Neopravičena zahteva je torej propala, kar smo izvedeli in odobravali vsi povprek. Saj živo upoznavamo vsi. da se v tako revnem in itmolženem kraju, kakoršni so po bistriški dolini, mora štediti z vsakim krajcarjem in da še težko zmagujemo neobhodne potrebe. A ta ugovor župana ne briga, ampak teden pozneje, t. j. v nedeljo dne 27. pr. mes.. očitno gospodarjem okliče, da se bo obremenila trnovska občina v prid bistriško - trnov skega gasilnega društva, [n završalo je med gospo darji kakor v gošči, v katero se je kraška burja za-guala. Naše ljudstvo veliko pretrpi in dolgo molči, a se potem tem siluejše dvigne zoper tlačitelje. Naše ljudstvo težko odrajtava obligatne dolžnosti, težavno si oskrbuje obleko, obutev. Otroci ne morejo v šolo, ne prihajajo v cerkev, ker nimajo stariši jim omi-šljati ob čem. V kolikih hišah ni kruha, ni soli, in bledi trpijo glad in mraz. To vse bi morali vedeti, v koliki bedi in revi živijo naši kmetie-siromaki in vi jim nebrižno nakladate nova bremena. Poudarjalo se je sicer ob osuovi tega društva, da se snuje za občine Trnovo. Bistrico, Jablanico in Prem. Toda kmalu so morali doživeti ti samooblastni možje, da so osamljeni. Županstvi Jablauica in Prem nista hoteli ni slišati ni vedeti o bistriško-trnovskem društvu ne zvezi. Ostali so na cedilu. Plaho jeli so nabirati radovoljne darove. Toda slabo se jim je obneslo, slišati morali so na lastna ušesa od mnogih gospodarjev: .Vi delate sami, pa še plačajte sami!" Ogromno število imamo za seboj. Zadosti nam je vašega gospodarstva. Postavnim potom tirjamo mi, da odložite oblast. Ne bote nam več gospodovali. Cemu se še podaljšuje trnovskemu županu poveljstvo. ko so mu potekla že tri leta? Kdaj bode že kome? (V cestni odbor v Radečah) je bil vsled smrti dosedanjega načelnika Scbeyer|a izvolien posestnik Pr. Juvančič, za namestnika pa župan Dvorski Jan. R e p o v š. (Žalostne razmere v Trstu) Mindo soboto pozvali so g. Trevesa v bišo št. 3 ulice Pabio Severo. Tam je našel omenjeni gospod na dvorišču pod milim nebom (v dežj u!) udovo Josipino Butazzoni s tremi otročiči. Gospodar dotične hiše (s'am ga bodi!) pometal je namreč siromašno prtljago uboge udove na dvorišče, ker mu ni mogla plačati stauarine. Gospod Treves kenstatoval je, da je 3 in pol letna hčerka Butazzonijeve težko in nevarno bolna. Vzel jo je v svoj voz in odpeljal v bolnišnico. Tam pa so mu rekli, da ne morejo vsprejeti napol mrtvega otroka, ker — n i m a jo prost ora!! Tudi to je nečuveno, sramotno za Trst! G. Treves moral se je torej vrniti z bolnim otrokom! Naprosil je neko milosrčno žensko, da je vsprejela oiroka v svojo oskrb. «Ed." (V zadrugi gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani) je bil načelnikom izvoljen gosp. Ivan Tosti, namestnikom g. Alojzij Zajec. Dosedanjemu predsedniku g. Ferlincu, ki se ni dal več voliti, izrekla se je zahvala. — Zaradi naklade na pivo skleujene v deželnem zboru se zadruga pritoži na finančnega ministra. Ako se doklada potrdi, podraži se vrček piva za 1 kr. (Za konjerejce.) Poljedelski minister so bo pri nakupu žrebcev oziral posebno na domačo prirejo. Konjerejci ki imajo žrebce na prodai, naj vsaj do konca aprila to pismeno prijavijo omenjenemu mi-ui-terstvu. (Novačenje na Primorskem) bode letos po na-sledniem redu: V Trstu od 1. do 9. marca. V Gradišči 11. in 12. marca. V Korminu 8. in 9. V Gorici za mesto 13. iu 14.. za okolico rd 15. do 21 V Ajdovščini 22. in 23. V Kanalu 26. in 27. V.Bovcu 29. V Tolminu od 1. do 3. aprila. V Cerknem 5. aprila. V Sežani 4. in 5. marca. V Tržiču 29. in 30. aprila V Cervinjanu od 25. do 27. aprila. V Kopru od 11 do 14. marca. V Piranu 15. in 16. marca. V Podgradu 11. in 12. marca. V Pazinu od 7. do 9. marca. V Buzetu 1. iu 2. marca. V Bujah od 18. do 21. marca. V Puli 29. iu 30. marca in 1., 2. in 3. aprila. V Poreču 26. in 27. marca. V Motovunu od 4. do 6. marca. V Roviniu 23. marca. V Alboni 5. in 7. aprila. V Voloski od 8. do 10. aprila. V KrkH 20. in 22. aprila. V Čresu 18. aprila in v Lošinju 16. apriia. (Razstava kmetijskih podružnic notranjskih.) Iz logaškega okraja se nam piše: Za prihodnjo tostransko razstavo se delajo vse potrebne prip.-ave. Ta razstava, za katero je deželni zbor dovolil ravnokar znesek 500 gld., obeta biti vsestransko dobro obiskana in je zanju tudi že sedaj obilo zanimanja ter tekmuje podružnica s podružnico, katera se bode bolj obnesla in donesla Notranjski večjo slavo ! (Iz Rogatca.) Lastnik rogaškega Marijnega studenca. g. Jurij Regoršek, je na svojem posestvu našel nov slatinski studenec, kateri ima to posebnost, da vinu ne da črne barve. (Tedenski izkaz) o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 3. do 9. febr.: Število novorojencev 27, umrlih 14, med njimi 1 za otročico, 1 za vratico (davico), 4 za jetiko, 3 za vnetjem so-pluih organov, 2 vsled starostne oslabelosti in 3 za različnimi boleznimi, med njimi so 4 tujci in 5 iz zavodov. (Znižanje cen smodniku erarične zaloge.) S 1. januvarijem 1.1. znižale so se cene smodniku, in sicer razstrelilnemu smodniku, če se ga vzame najmanj ko 5 klgr., na 64 kr., če se ga vzame najmanj 5 klgr.. na 53 kr., če pa 500 klgr. in več na 48 kr. za kilogram; nabojem z razstrelilnim smodnikom. Če se jih vzame mani ko 5 klgr.. na 76 kr., če se jih vzame najmanj 5 klgr. na 64 kr., če pa 500 klgr. in čez na 58 kr. za kilogram. Nova močnejša vrsta zabojev z razstrelilnim smodnikom, ki se je stoprav v najnovejšem času začela prodajati, se bode prodajala po 1 gld. 16 kr., če se jih vzame manj ko 5 klgr., če se jih pa vzame najmanj 5 klgr-pa 88 kr., če pa 500 klgr. in več po 80 kr. kilogram. Cene za količine, presezajoče 500 klgr., veljajo tudi potem če kupovalci materija! po takojšnjem plačilu jemlio le v partijah tekom meseea iz eraričnih skladišč. Mnoga razstreljevanja vršivša se z novo vpeljanimi razstrelilnimi naboji, so imela jako zadovoljiven rezultat in se ti naboji mogo vspešuo rabiti namesto najmočneje učinkujočih razstrelil. (Črtice o novem francoskem predsedniku.) Predsednik Faure ima na Zgornje - Avstrijskem pri Welsu velik lov v najemu. M >ž je neki izvrsten lovec iu zna pripovedovati veliko lovskih kratko-časnic. — Nov predsednik je strasten tobakar, kar ni bil nihče izmed njegovih prednikov. Thiers ni pušil; Mac Mahon se je odvadil pušiti po neki bo lezni; Grevy ni kadil, ker je bit preskop ; Carnot ni mogel trpeti tobačnega dima; Perier je le včasih radi druščine prižgal kako cigareto, katere nikdar ni popušil; Faure pa puši kakor Turek, diše mu zlasti močue smodke, pa tudi pipa. — Faure je tudi izvrsten kolesar ter častni član mnogih kolesarskih društev. Ali bode tudi sedaj kot predsednik kolesaril po Parizu — ne vemo. Društva. (Slovensko katoliško delavsko društvo.) V nedeljo, priredilo je slov. katol. delavsko društvo svojim članom ter sploh vsem prijateljem delavskega stanu svojo predpustno veselico v prostorih na starem strelišču. Se pred peto uro jelo se je nabirati občinstvo in v kratkem bili so vsi prostori natlačeno polni. Slavni ribniški tamburaši, ki so sodelovali pri tej veselici, pričeli so z vspo-redom. Izmej deklamatorjev je občinstvu najbolj ugajal g. S u s t e r š i č kot starček, a ostala gosp. Jakopič ing. Altman sta tudi zadoščevala. Ravno tako so vgajale občinstvu pevske točke, ki so jih izvrševali pevci domačega društva pod vodstvom pevovedje čg. F e r j a n č i č-a. Za tem sledilo je srečkanje, ki je marsikomu naklonilo dobitek, a društvu pa tudi zdatno svoto v pokritje stroškov. — Vspored zaključevala je dr. Krek-ova burka .Pravica se je skazala". Pri igri videti je bilo, da so bile vse vloge v dobrih rokah. — G. Benčan, kot krčmar, g. Kocjan, kot prvi dijak Peter in g. Vahter, kot žid Abraham, so svoiimi vlogami popolnoma zadostili ter jih z vso dovršeno spret-nostio predstavljali. Na svojem mestu sta bila gosp. Janša, kot žid Izak in g. S u s t e r š i č, kot rokodelec France, iu ravno tako so ugajali tudi gosp. Perko, (berač), g A 11 m a u, drugi rokodelec Janez in g. Božič, kot drugi dijak Pavel; a pri zadniih je bilo opaževati pretiho govorjenje. — Ci stega dohodka od veselice se je nabralo 150 gld., ki se bodo porabili za podpiranje obolelih udov. (V i n o r e j s k o društvo.) Pri sv. B-nediktu v slov. Gorici priredi v nedeljo 17. t. m. do večer-ncah .vinoreisko društvo" svoj obr-ni zbor. pri katerem bode g. P Bele iz vinorejske šole v Mariboru imel poduk o viuorejstvu. Duevvni red obsega : pozdrav navzočih, poduk, poročilo o stanju društva, ter posamezne nasvete društvenikov. Temu sledi zabavni del v gostilnici Marije Jamnik, glediščua igra in srečkanje v korist društva. (Občni zborMarijinebratovščine) v Ljubljani vršil se je pretečeno nedeljo ob 10. uri dopoludne v magistratni dvorani v navzočnosti 100 moških udov. Predstojnik g. Karol Lachainer pozdravi navzoče ter konstatuje sklepčnost občnega zbora in poda v kratkem pregled v dohodkih in stroških ter društvenega premoženja. Dohodki v pretečenem letu so znašali 4003 gld. 29 kr., stroški 3998 gld. 11 kr. Društveno premoženje koncem leta 1894. znaša 24.667 gld. 16 kr. V imenu pregle-dovalnega odseka poroča g. Arzelin, da so vse društven" knjige, društveni računi o dohodkih in stroških v najlepšem redu, na kar se da odboru absolutorij. Pri dopolnilni volitvi v odbor bili so zopet izvoljeni gg. Karol Dostal, Ivan Dogau, Karol Hinterlechner na novo Anton Gams. V pregledovalui odsek pa gg. Arzelin, Benda in Reich. Na to se zaključi zborovanje ob pol 11. uri. (Slovensko učiteljsko društvo) je imelo zabavni predpustni večer v Hafnerjevi gostilni. Bil je dobro obiskan. Čistega dobička se je nabralo 140 kron, ki so se izročile društvu za ustanovitev učiteljskega konvikta Ker je tak konvikt vzlasti za otroke učiteljske zelo potreben, zato želimo, da bi našlo to podjetje prav mnogo dobrotnikov. (Pevsko društvo .Zarja" v Rojanu) vabi na veselico, katera bnde v soboto 16. febru varja 1895 v prostorih .Rojanskega posojilnega in konsumnega društva". — Začetek ob 8. uri zvečer. — Ustopnina k veselici 40 kr., sedeži 20 kr. — Predplačila se s hvaležnostjo sprejemajo. — K obilni udeležbi najuljudneje vabi društveni odbor. Telegrami. Deželni zbori. Gtarioa, 13. februvarija. Ker se v pre-pornih vprašanjih mej slovenskimi in italijanskimi poslanci ni doseglo sporazumljenje, se danes slovenski poslanci niso udeležili seje. Deželni glavar je izjavil, da zbornica ni sklepčna. Na podlagi najvišjega odloka se zaključi zasedanje ter se pismeno o tem ob-veste odsotni poslanci. Zader, 13. februvarja. Predsednik naznani brzojavko cesarjevo iz Cap St. Martina, v kateri se deželnemu zboru zahvali za slovesno izraženo vdanostno izjavo. Vsprejet je bil predlog, vsled katerega se uvede na pomorski šoli italijanski jezik kot obvezen predmet. Z navdušenimi slava-klici cesarju je nato sklenil deželni zbor svoje zasedanje. Praga, 13. februvarja. Pri proračunski razpravi govoril je Mladočeh Crnahorsky ostro proti nemškim veleposestnikom. Schlesinger je opisoval žalostne gospodarske razmere v deželi, ki zahtevajo složno postopanje vseh strank, kar je v znamenji koalicije mogoče doseči. Dr. Gregr strastno napada češko plemstvo in veleposestnike. Palffy zagovarja veleposestvo, ki deluje posredovalno za blagor dežele in cesarstva ter poživlja Mlado-čehe k mirnemu delovanju. Bregeno, 13. februvarja. Deželni zbor je vsprejel po osem urni razpravi brambovski zakon po sklepih tirolskega deželnega zbora z dostavkom k § 13. Dunaj, 13. februvarja. V večerni seji je glede spremembe volilnega reda govoril Troll proti pomnožitvi zastopnikov trgovske zbornice, veleposestva in virilnih glasov. Knez Auersperg je pojasnoval stališče veleposestva. Pacher je povdarjal proti Auerspergu, da nasprotniki premembe volilnega reda nimajo namena razrušiti obstoječe družbe, marveč da stavijo le opravičene zahteve. Porto Maurioio, 12. februvarija. Cesar je ob 11. uri došel na kolodvor ter se zahvalil italijanski vladi za slovesne vsprejeme, s katerimi so ga počislali povsod na njegovem potovanju. Dunaj, 13. februvarja. Finančni minister je imenoval finančnega komisarja dr. J. Mraka finančnim tajnikom pri finančnem vodstvu v Ljubljani. Dunaj, 13. februvarija. Slavnostni shod antropologov povodom 251etnega obstanka dunajskega antropološkega društva vršil se je sijajno. Shoda so se udeležili vojvoda Viljem Virtemberški, ministerski predsednik knez Windisch-Graetz, Virchow, Waldeyer, Bartels, Grempler in Kanke. Raab, 13. februvarija. Vrednik tukajšnjega konservativnega tednika, Nikolaj Bar-nabas, je bil zaradi razžaljenja Wekerla obsojen na 6 mesecev v ječo in za 1000 kron denarne kazni. Lipsko, 12. februvarija. Danes dopoludne sta neznana lopova napadla in umorila pismonošo Breitfelderja, ki je razna šal denar. Draždani, 12. februvarija. Finančnega ministra plem. Thummel zadel je mrtvoud. Kmalu na to je umrl. Pariz, 13. februvarija. Predsednik francoski odposlal je pismo v Cap St. Martin, v katerem iskreno pozdravlja avstrijskega cesarja in cesarico na francoski zemlji, želčč jima prijetnih ugodnostij. Aroo, 12. februvarija. Stanje se pri nadvojvodu Albrehtu polagoma boljša. Benetke, 12. februvarija. Mati kneza Nikite črnogorskega, Stana Petrovič, vdova velikega vojvode Marko Petroviča, je nocoj umrla vsled starosti. Bruseij, 13. februvarija. Finančni minister je izročil zbornici predlog, po katerem se spremeni 3*/2 odstotno belgijsko posojilo v 3odstotno. Predlog se bo obravnaval kot nujen. Poslano. Priporočen od mediciničnih 1621) v clino/, (30-11) olajšajo kaielj, razkraja «11®, ojačuje; nepogrešljiv prebolele. Dobiva se v vseh boljših (623) lekarnah. (15-10) Glavna zaloga pri lekarnarju Jos. Mayerju v Ljubljani. Umrli ho: 11. februvarija. Janez Gregorett, dlavec, 43 let, Žabjak 2, kap. — Janez Berdajs, umirovljeni rudar, 73 let, Poljanska cesta 66, ostarelost. 12. februvarija. Marija Melik, kajžarjeva hči, 8 dni, Črna Vas 36, angina diphtheritica. Tujci. 7. februvarija. Pri Slon,t: Fellner, Konigsberger, Kreidl z Dunaja. Jurtela iz Šmarija. — Lenarčič z Vrhnike. —■ Schauter iz Hamerstil-a. — Čuček iz Knežaka. — Mačtoni iz Št. Jurja. — Pinger iz Plzna. — Goeken Lončnr iz Triiča. — KobUr iz Št. Jurja. — dr. L. Thomann iz Kočevja. - Žitnik iz Borovnioe. Pri Maliču; Polak, Sehwarz, Rottaeh, Spielmann, Uttler, Lakenbacher, Reiter z Dunaja. — Jolt, Meller iz Trsta. — Urbančič iz Gradca. — Parma iz Postojine. — Hofholzer iz Kočevja. — Perko iz Celja. — Ruehay iz Kraljevca. Pri Južnem kolodvoru: Klešič ii Zagreba. — Breda iz Terzina. — Bervar iz Judenburg-a. — Jurca iz Postojine Piacentini iz Orehka. — Boiti iz Šraohora. Tržne cene v Ljubljani dne 13. februvarija. Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, Leča, Grah, Fižol, „ . Maslo, kgr. Mast, Speh svež, „ hktl. gi:[kr| Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje Svinjsko „ KoStrunovo „ „ . Piščanec . . . . Golob..... Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „ . . Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „ gE]^ Vremensko sporočilo. Cas opazovanja 12 7. u zjut. Ž n pop. 9. a. zveč Stanje Brakomera t mm toplomer, po Olsijn 720-2" 722 7 724 2 0-4 48 18 Veter Vreme ° 3 * ■g s I as brezv. si. svzh. megla oblačno oblačno 19 7' sneg dež Srednja temperatura 2-3°, za 2-7° nad normalom. RIMSKI KATOLIK. Vsebina I. zvezka. Apostolsko pismo Leona XIII. o vz-hodnih cerkvah. — Radikalizem. Radikal n o-n aprednastrankanaSlovenskem: Radikalizem v filozofičnem smislu. — Metafizični razlog intelektualnega in praktičnega radikalizma. — Radikalizem v zgodovinskem pomenu. — Dobre lastnosti radikalcev. — Najhujši radikalec je hudič, najodločniši antiradikalec je Jezus Kristus. — Kristusova cerkev in loža. — Oče radikalizma je liberalizem. — V čem se loči oče od sina? — Radikalizem na Slovenskem. — Volilna pravica: 1. Pravo načelo. 2. Krivo načelo. — 3. Občna volilna pravica in nje zle posledice. — 4. Vrejena občna pravica. — Deset poglavij iz narodnostnega katekizma: Zakaj hočemo zopet razpravljati o narodnosti ? — Narod in narodnost. Nju početek. Narod pa država in cerkev. — Narodnost pa katekizem in prižnica. — Narodnost je dobra. Dolžni smo narod ljubiti. — Narodnost in sv. pismo. Jezus Kristus. — Sv. Pavel. — Pretirana narodnost. Kaj učita o tem zdravi razum in sv. pismo? — Kako ljubijo narod Savli, a kako Pavli? — Absolutna narodnost, nacijonalna cerkev absolutno-narodnostna morala. — Narodnostna eks-kluzivnost. — Narodna prava. — Narodna onako-pravnest — kako se mora razumeti? — Apo-logetični razgovor: Vesoljni potop. — Grško-slovanski razkol na vzhodu: 1. Vshodno vprašanje — slovansko vprašanje. — 2. Vshodni kristijani niso toliko verski ruzkolniki. — Oni so razkolniki le bolj po ljubezni. Politika v zgodovini vsboduega razkola. — 4. Zapadne iu vshodne kristijani ločijo bolj predsodki kakor objektivni razkol. — 5 Naravna sredstva k zjedinjenju. — 6. Naduaravna sredstva. — 7. Korist zjedinjenja. Kako ? Kedaj ? Od koga odvisno? — Nekaj misli o narodnih slovstvih: Slovstveno maliko-vanje. — Slovstveni anarhizem. — Bralna manija. — Iz novejšega hrvatskega slovstva: Nekaj besedi za uvod. — Peter Preradovič. — Časopis. — Raznoterosti; K petdesetletnici pesnika Gregorčiča. — Naš list na gimnazijih. — Darovi za mlade pisatelje. Vsak dan sveži pustni krofi se dobe pri 30 15-12 Jakobu Zalazniku, Stari trg štev. 21. Zahvala. 97 1 O nepričakovani smrti v Klanjcu na Hrvaškem nepozabnega nam sina, oziroma brata, strica br. Fidela Zupanc-a tolažijo nas obilni dokazi sočutja, ki so nam došli v teku osmine od pokojnega prijateljev Zato se prisrčno zahvaljujemo prečast. g. gvardijann za prelep sprevod in drugim gg. sobratom, vsi čast. samostanski družini in s^loh vsem udeležencem pogreba in osmine, kakor tudi vsem prijateljem in znancem pokojnega, ki so se g» sočutno spominjali. Priporočamo rajnega ie v daljni prijateljski spomin z molitvami in drugimi dobrimi deli. Lancovo pri Radovljioi, 11. svečana 1895. Rodbina Zupano. Vozni red avstrijskih državnih železnio, -veljaven o