226. številka. Ljubljana, vtorek 3. oktobra IX. Leto, 1876, SLOVENSKI NAROD. Irtiaj:i vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po posti preieuian za avstro-ogerske dežele za celo leto 1*5 gld., za pol leta 8 gld., u ćetit leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gla., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na đom Bf računa 10 kr. za mesec, 30kr. za četic leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za goBpode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četic leta 2 gld. 50 kr.. po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje ođ detiristopne peti i-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole traukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 96—28 poleg gledališča v „zvezdiu. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. 0 zdanjem položaji. Velike reci zore. Razburjenje po vsej Evropi. Rusija je uže na noge stopila. Vsi Časniki iz Dunaja poročajo, da ie ruski general Sumarakov na Dunaj prinesel mir ali vojsko. On je prinesel našemu cesarju pismo, v katerem ga Rusija pozivlje, naj pomaga, da Be Turčinu vzemo krščanske provincije, v imenu civilizacije, vere in napredka. Rusija vabi Avstrijo, naj z njo skupaj rešuje orijentalno vprašanje. Ce pa Avstrija ne bi hotela, bode Rusija delo sama v roke vzela. Torej: če ne z Avstrijo, hoče Rusija tudi proti Avstriji postopati. Avstriji so ponuja, da Bosno in Hercegovino zasede, Rusija vzame Bulgarijo. Natančnosti o tem, koliko in kako nijso se 2,nane, morda Še niti uglavljene ne. Zdaj gre za to, ali se bode Avstrija odločila za Rusijo. Zdaj je strašno važen čas za našo monarhijo, imenitno razpotje, kakoršnih je v zgodovini držav le malo. Kako Be bode naš cesar obrnil kako bodo naši državniki okrenili? Piše se, da je cesar uže ukazal Andras syju, naj naredi brž osnovo, kako se je zdaj ravnati vsled tega ruskega pisma. Andrassv je užo svoje mnenje predložil, vprašanje je, ali ga bode cesar potrdil. Vprašanje je še tudi, ali bode Andrassv udal se, kljubu temu daje Magjar in neče „prirastka slovanskemu elementu" Bosne in Hercegovine, ali bode Andrassv najedenkrat drugo politiko začel v orijentu nego je ona, za katero se je slovesno v zadnjih delegacijah zavezaval, -ali pa bode odstopil in drugim veščim in srečnejšim rokam prepustil vodstvo vnanje poli tike. Skoro, da je prvo verjetneje. Če prav nerad, ugriznil bode v jabolko, ker najvišji krogi so za Rusijo. To je vidno iz oticijoznega članka v nE"renidenblattu", ki nekako obeta, da se bodo stvari v tem smislu preobrnile; to je dalje vidno iz obupnega srditega držanja in javkanja nemško turčice „N. Fr. Pr.u Bog daj, da bi se poslednjej strah izpolnil, kajti kadar se ta gad v srditosti krivi, vselej je kaj dobrega za nas pričakovati. Nij nam treba praviti, kaj si mi in kaj si ogromna večina prebivalstva želi. Mi sino preverjeni, da bi bila strašna nesreča za monarhijo, ko bi se od Rusije odločila, ali celo proti Rusiji postavila. Hvala Bogu, da smemo vse upanje imeti, da so najvišji krogi uže popolnem odločeni za Rusijo. Da bi se le tudi odločili, malo na stran potisniti one znane elemente, kateri iz samega slepega sovraštva do nas Slovanov škodujejo še interese cesarstva in dinastije Londonski ,,Times" pišejo: Položaj je nevarnost oznanjujoč, vsa prizadevanja diplomacije ne bodo do ničesa privela, če ne neha precej ruska agitacija in vojska. Isto tako se iz Pariza javlja, da je na tamošnjej borzi strah pred veliko evropsko vojsko občen To so znaki zdanjega položaja, in sicer so menda dovolj zanimivi. Magjarske žabe. Žaba se je napenjala, da bi bila debela kakor vol, a pri tem je potila mala, smešna ošabna stvar. Jednako se denes v Evropi napenja mali magjarski narod proti Slovenstvu. Tako sta zopet v ogerskeni zboru 30. sept stavila dva magjarska poslanca sledeče interpelacije, katere so tako neumno ošabne, kakor da bi Magjari res v Evropi imeli veliko vojsko in prvo besedo, ali vsaj kakor da bi v avstrijski monarhiji samo Magjari živeli, kjer vendar stanuje in vojake in davke daje 60 procentov Slvanov, da o druzih nema-gjarskih narodih ne govorimo! Poslanec Ira-nyi je vprašal ministra predsednika; 1. Alije res, da so v novejšem času ruski prostovoljci, mej temi mnogo prostovoljcev v vojaške j uniformi skozi Rumunijo v Srbijo šli, in zakaj nij Andrassv kot minister vnanjega reklamiral zoper ta dogodek, ker je protiven nevtraliteti in mejnarodnim pravom. 2. A.H so bili Rusi, ki so potovali skozi Ogersko v Srbijo vsi udje „rudeeega križa", in ali si je vlada ^prizadevala pozvedeti, če se oni v Srbiji pečajo z oskrbovanjem bolnikov in ranjencev. 3. Ali je res, da Rusija na turške meji vojsko zbira. 4. Kaj je sklenilo mini-sterstvo vnanjega zarad proglašanja srbskega kneza za kralja. 5. Ali v orijentalnoj politiki ravna minister vnanjega v sporazumu z oger-skim. Vse te interpelacije so take, da se dan denes, ko mogočna Rusija v akcyo stopa, ko celo boljši angleški narod simpatizira z Jugoslovani, ko Italijani in celo Prusi zoper turško barbarstvo izrekajo se, ne more rečir ali so bolj smešne ali bolj predrzne in nesramne. Odgovor bi moral biti od strani naše velike, mnogonarodue monarhije tak, kakor se daje malim pobaliuom, ki se v velike stvari mešajo. Kaj če smešna žaba magjarska ruskemu velicemu volu? Mar bode Iran vi čudne Valovi srca. (Izvirna novela, spisal J. Medvedov.) IV. (Dalje.) Blizo mesec dni poteče. Mej tem je Rusti-Blav čedalje pogostejše obiskaval svoja prijazna soseda. Javorski je vsakrat sprejel ga z večjim veseljem, in pri lepi Ljudmili jo vsolej nahajal dražjo zabavo. Lo smoter, s katerim je skušal si opravičevati prihajanje k njej, tisti je ostal mu še zmerom prikrit, kakor nekedaj. Ona je sicer vselej z vidno zado-voljnostjo pozdravila prišlega in rada občevala z njim; nasproti pa je čutil, da njegovo dostikrat prav gorke besede nijso najnicnj ogrevale njenih. Ali on je vendar zlasti težil na to, da bi v njenem srci zanetil sočutje ali za gotovo izpoznal uže izbujeno. Zato je vedno ljubeznivejšimi besedami pritiskal na njeno neomečljivo srce. In kakor dajje ny po svojem rastočem prizadevanji desezal zaželenega vspeha, toliko živeje in strastneje je postopal za njim. Kmalo užo vet nij vpraševal se, zakaj prav za prav goji tako težnjo, ter kaj naj bi konec in nasledek bil njegovim vresuičenim željam. Kakor človek, ki dosledno buri za čim le za to, ker mu je nedosegljivo, je tudi Ra-stislav ves zbegan na duhu in ne poznajo več samega sebe drvil le za sočutjem Ljudmilinem. V takem dušnem stanji llastislav necega prelepega po poludnova poletinskega pride iz pisarne in baš živo premišljuje, kam dalje iz trga naj bi napotil se, da bi ugodnejše vžival prekrasni večer, kakoršnega je bilo nadejati se. V tem premišljevanji pa prikorači mimo hiše Javorskega ter kakor po nevedoma za vijo va-njo. V veži se na jedenkrat spomni svoje zmotnjave, obstoji, obstoji in prevdarja: ali bi šel dalje, kamor je namenil se, ali ostal tii, kamor jo kar nagiboma začel. Odloči se za prvo zdaj hoče vendar kreniti skozi Javorsko vrt ven na prosto, ker — hodi najraje tod! Glede po stezici skrivaje pogleduje po vrti, pa ne vidi nikogar. Uže je blizo lese, ko nenadoma opazi hiter premikljej v pristranski utici, gosto obraseni in oviti z raznim rastlinjem. Na pobistreui pozor razloči skozi linico bliščečo se uže znano krilo Ljudmiliuo, po katerem hipoma sodi, da ona pač biva ondi. In hote ali nehote zakorači tjekaj. Počasi tihotuo stopaje in se silno utripajočim srcem približuje se utici. Kakor hitro zagleda Ljudmilo, obstoji in nekaj skrivaje kakor zamaknjen zre v njeno podobo. Dekle kakor ne sluteč radovednega opazovalca v obližji vsa zamišljena poveša glavico v svoje ročno delce. Le-ta njena potajba je Rastislavu premočno vseč. No more se dalje držati. Nemudoma stopi k njej. „Na zdravje, gospodična Ljudmila!" vošči jej z nekaj vhajajočim glasom. „Na zdravje gospod doktor!" odzove tudi ona zelo prijazno in polagoma privzdigne glavo. Njene oči srečajo njegove, denes nenavadno goreče; zato zarudela v lica hitro zopet povesi pogled. Y tem je Rastislav uže tikoma nje zavzel prostor in hitel v mislih iskat priličnega gorci so zdravil sovražniku precej dali, živeža pa ne. „Glas Crnogorca44 piše proti začasnemu premirju, ki je bilo od velesil Črnej gori in Srbiji vsiljeno in pravi: Ali naj evropske sile tako premirje dosežejo, ki bode do miru vodilo, ali pa, če tega nijso v stanji, naj puste da orožje odloči. Srbske skupštine odbor je izdal zopet sledeči proglas : „ Ruskemu narodu in vsem onim narodnostim, ki pomagajo srbskemu narodu v osvo-bojevalnem ratu in pri zjedinjenju Srbstva. „Čudne ideje,- čudne — vladajo svet. Kamor se človek obrača, povsodi je špekulacija. Človeška družba se je razdelila v države in države se ravnajo za-se po političnih načelih in špekulacijah. Državniki in politici delajo ali iz sebičnosti, ali iz političnih zanimanj ali zaradi ravnotežja itd. Kamorgod se Človek obrne, povsodi trči ob protivje. Žalibog pa v teh bojih večinom sila zmaguje. „Kjer vlada sila, tam prava nij. Pred silo se umikajo zakoni. Nij poštenja, nij sloge, nij družbe. Kjer vlada sila, tam vlada brez-zakonitost. To potrjuje ves olikani svet. To uči veda. Toda v praksi in po izkustvu je to inače. „Naš narod trpi pet stoletij, a nihče ne sliši njegovega vika. Naš narod je bolj poniževan, nego li zverjad, razklan na sto komadov, razdeljen pod več držav, a nikdo mu ne pomaga. „Z nedolžno krvjo naših pradedov je napoj ena cela zemlja. S kostmi naših junaških dedov je zemlja prenapolnjena. „Kjergod stoji človek, vzdigajo se iz tal junaški glasovi, — a Evropa jih ne čuje. „Naš narod ne vstaje, da se poveča, nego da se oslobodi. Naš narod vstaje proti turški sili in barbarstvu; ne iz čestiljubja, ne iz spekulacije, nego za idejo, katera mora vsakemu človeku biti sveta. Naš narod je vstal, da svoje brate oslobodi sile in sramotnih napadov in da jih postavi v vrsto ljudij. Toliko kolikor je naša ideja srbska, toliko je človeška. Celi civilizirani svet je pozvan, da se udeleži boja za to idejo, kajti ona je obče dobro. „Tem p6tem je Srbija prišla v težaven položaj. Srbija je prišla v boj, iz katerega izide z božjo pomočjo častno in slavno, in ko pade, slavila se bode na veke v sramoto evropski civilizaciji. „Tega pota, tega boja so se evropske moči žalibog le trpno, ne dejanstveno udeležile. Povsod se kadi krv mučenikov. Žene in device se oskrunjnjo, otroci in žene se more, ljudje se na kol natakajo, v služnost proda-jejo; ropa se in požiga, z eno besedo, iz ljucuj so naredili živino. Vlade se bavijo s politiko, mej tem pa se zemlje pustoše. A k sreči in človeštvu v čast vidimo, da so ljudstva, ki hodijo po drugih potih, in sicer po potih družbe, Človekoljublja; po potih, ki so našim enaki. Povsod se društva snujejo, tabori kličejo, in nabirajo se doneski za naše stiskane brate. Od povsodi hite ljudje k nam, pomagajo nam z novci in drugimi sredstvi, poda-jejo se v nevarnosti ter žrtvujejo življenje. „V prvej vrsti teh borilcev so naši ruski bratje, ki nas i z novci i fizično podpirajo. „0d dne do dne prihajajo iz skrajnih mej v našo dežel. Ostavljajo imenje in rodbino, gredo v opasnosti, ponujajo življenje in njihove kosti trohne uže za čast Srbije. „Tem borilcem in pomagalcem za človekoljubno idejo izreka odbor skupščine kot zakon-dajalen zbor hvalo ter pozdravlja kakor krvne brate. Dokler Srbija obstane, bodo se slavili, bode stal vedno narod ter se bode vrednega kazal evropske civilizacije in družbe. Krv, ki se je prolila za naš narod, povrne se stotero!11 Politični razgled. TCotr&tiiJe dežele. V Ljubljani 2. oktobra. Na Duna/i je še vedno ruski general Sumarakov, kateri jako živo občuje z .najvišjimi krogi. Tudi z grofom Andrassv-jem je imel dolgo konferenco. Sicer se pa cela stvar obravnavanja jako skrivnostno drži. M*i-Č4irnt *rhoi' je kakor „Pol. Corr." poroča, sklican na 19. dan tega meseca. V JPraffi je policija našla skrivno delavsko društvo socijalistične barve. Več delavcev je bilo prijetih in v zapor odvedenih zarad tega. V otfff.tkviii zboru je poslanec Chorin 30. sept. interpeliral zarad nagodbe z Avstrijo, zlasti zarad vprašanja nacijonalne banke magjarske bonvede v Rusijo poslal, tja, kjer je veliki Napoleon svej pogin našel? Kaj ima Magjarče vtikati svoj hunski nos v to, kam Rusija svojo vojiko na svojej zemlji postavlja? Kakšno pravico imajo bratje ciganov, ti Magjari, na Srbskem policaja delati in vohati, kaj delajo tam Rusi, ki so preko naše monarhije s cesarskim dovoljenjem potovali tja? Čujemo barem, da so naši slovanski bratje Ilrvntl, ti možje narodni, tudi zastopani na ogerskem zboru po svojih narodnih možeh. Ali se ne bodo proti tacim interpelacijam o istej stvari nič oglasili? Potem bi bili kukavicb ! Ne molčite bratje sedaj, ko je treba, da vas svet čuje! Jugoslovansko bojišče. Z bojišča denes nij važnega novega. Da si bodo od zadnjega boja tudi Turki pripisovali zmago, to je, da so napad Srbov odbili, menda bi uže vsak prej pričakoval, ker to je njih navada in leto dan, kar traje jugoslovansk upor. Sicer pa bitva 28. t. m. nij mogla biti odločilna bitva, ker so Srbi okolo in okolo Turkov na več mestih razstavljeni. Ker Turki samo toliko reko, da sta oba dela svoje pozicije ohranila, torej ne, da bi bili oni kaj dobili, moralo je uže ugodno biti za Srbe in skoraj pričakujemo vesti o nadaljevanji. Kako smo uže večkrat omenjali — Turkov je preveč in Srbov premalo, sicer bi bile uže odličnejše zmage. Ker je stvar taka, gredo stvari počasneje, nego bi mi prijatelji dobre stvari želeli. Načrti vojni, katere dela Černjajev, res so priznani od vseh stranij kot izvrstni, ali izvesti jih je s srbsko milico, ki nij bila sistematično na novo vojskovanje iz-učena, prav teško. Bogu hvala, da je vendar tako dobro, da Turki napade uže odbijajo, namestu da bi sami napadali, ker so v sov ražnikovej deželi. Sreča junaška bode stvari tudi preobrnila, da bode še boljše. Miriditovski knez P r e n k je odločno odbil turško ponudbo, naj tudi on s svojimi vojaki vojuje s Turki vred proti Črnogorcem. Turška tvrdnjava v Kučah, katero Črnogorci oblegajo, je prosila Črnogorce, naj dajo za ranjene in bolne Turke zdravil in za tako dolgo živeža, dokler bode mir sklenen. Črno- predmeta za pogovor. Ali kar ne najde nobenega. Vse misli se mu tope, vsa duša mu v tem trenotji kar medli v pričo nje. Le žarke oči se mu zamičejo zdaj v njeno čedalje hitrejše dvigajoče se nedrije, zdaj v njene bele ročice in drobne prste, ki jej nekaj tre-pečejo. Da, saj je Ljudmilo zdavna poznaval uže lepo; ali tako divno krasna in ob jednem mično ljubezniva zdela se mu nij še nikoli! Kakor očaran strmi in molči. Tedaj Ljudmila sama pretrga težeči molk. „Kaj boste povedali, gospod doktor?" vpraša rahlo in ne ozreč se v njega. „Kako ste mila!" pravi .jej on in svojo roko čedno položi na njeno, tako, da jo objame. Ob jednem se nagne proti njej in s čutom reče: „Jaz — da bi vam, gospodična, pripovedoval kaj?" nTo menim jaz, da!" ponovi ona in roko rahlo izvije iz njegove. Rastislav jej jo pusti in pomolči za nekoliko trenotkov. Potem reče s povišanim naglasom: „Gospodična! Menim, da jaz vam sem povedal uže mnogo, uže dosti, morda uže preveč; ali vi — vi" Ljudmila pobledi in silno radovedna nekoliko povzdigne obraz. „Da, vi, gospodična" nadaljuje on „vi pa meni niti ne privoščate posluha prijaznega. Moje besede pri vas ne nahajajo nobenega odziva! Meni se zdi, da sem vam nepogoden — " „0, prosim gospod doktor! Kako —? Ta neopravična in kriva sodba — to me pa žali! Po čem sem vam kedaj dala najmanjši povod, da tako nemilo mislite o meni?" praša ona vidno zelo osupnena in vznemirjena. „0, če želite odgovora na to vprašanje — po mojem pogostnem zahajanji k vam, po vsem mojem občenji z vami ste gotovo uže lehko izpoznali, da me posebno sočutje tolikrat in tolikrat privaja do vas. In moje besede moji pogledi, moji hrepeni — gotovo so vam velikrat uže pričar'", — pri teh besedah se zopet kako nevedoma rahlo polasti njene roke — „da ste mi mila, da ste mi ljuba in draga; da vas čislam, da vas spoštujem, da vas — o dalje ne morem več zamolčavati — da vas ljubim, ljubim!" „Kako — kako govorite?" gospod doktor!" vsklikne Ljudmila kakor iznenađena ter mu zvestno izvije roko, katero je on skušal gorko stiskati. „ „Da, kaj hočemo, kaj morem — ? Izpo-znara vam še jedenkrat odkritosrčno, resnično: ljubim, da, ljubim vas!" Ljudmila molče poveša obraz. In vi pa gospodična Ljudmila," povdari on z nekaj tožno — očitaj očim glasom, „vi pa nobenega sočutja nemate do mene, nobenega!" Izrekši to omolkne ter silno radoveden pričakuje, kaj bode ona izpregovorila na to. „Ljubi gospod doktor!" pravi ona hitro „meni se zdi, da vi nalašč nečete prave resnice izpoznavati. Gotovo ste lehko uže prepričali se, da ste nam dragi gost, da vas vselej sprejemamo z velikim veseljem, kadar koli blagovolite nas obiskavati." „Gotovo, to je res. Saj zlasti v tej zavesti je meni tolikanj priljubila se hoja k vam," pravi Rastislav pa po kratkem prenehljaji pristavi: „Vendar vsa le-ta vaša preugodna po- in dolga osemdesetih milijonov, kateri dolg ima monarhija plačati nacijonalnej banki in Magjari nečejo nič o njem vedeti. Ta dolg se je začel 1. 1H18 se svoto 10 milijonov, rastel je od leta do leta, tako, da je bil 1. 185H uže 300 milijonov velik. Država je plačala do 1. 1867 toliko, da je zdaj še 80 milijonov dolžna. V ni* nje elrŽMTe. fmrikn vlada je vnovič vložila protest proti temu, da se na tihoma Čerkesi na gr-Skej meji naseljujejo. Turki v Carigradu na svojih cerkvah, mošejah, nabijajo pretilna pisma, da bi sultana in vlado prisilili, kristijanom nobene avtonomije ne dati, ni privoliti. fV«nco«fc«( „Republique fr.u je nezadovoljna, da so dosedanji vojni poveljniki v francoskej vojski potrjeni. iitf/l<'.iL* poslanec Lovve piše v ,,Times", da se mora angleški parlament izredno sklicati, da pove svoje mnenje, ali ima dozdanja politika angleške vlade dalje trajati ali ne. Dopisi. Jz ŽttTca 1. okt. [Izv. dop. I V št. 223 „S1. Naroda" iz Mozirja, beremo jako hvale vredni čin ondašnjih prebivalcev. Žali Bog, da se kaj jednacega le preredkokrat sliši. Če rečemo, da bode srbska zmaga tiidi naša zmaga, vprašati se moramo, kako da Slovenci kot narod, več ne storimo za srbske ranjenike itd. Da bi bila naša duhovščina bolj slavjansko - narodna, morali bi jednako kot iz Mozirja, iz vsake župnije slišati, kajti po mojem mnenja ima duhovščina naj lepšo priložnost, priprosto ljudstvo, koje večinoma časnikov ne bere, in le čuje iz govorov, stanje naših mučenih bratov objasniti. Ne spavajte, ki ste poklicani. Domače stvari. — (Nova četirirazredna ljudska šola) se bode odprla z novembrom v Šmart-nem pri Litiji. Za nadučitelja in vodjo nove šole je imenovan g. Fr. Ser. Adamič, ki si je to mesto z dolgoletnim izvrstnim poduče-vanjem pač popolnem zaslužil. — (Šolska preskušnja v Šent-Jarneji na Dolenjskem) 14. sept. t. 1.: Krajni šolski svet je zahteval konecletne javne preskušnje na 2razredni šoli v Šent-Jarneju, in za predsednika takrat je bil imenovan dež. poslanec, g. Karol Iludež, ki je tudi podpred- dvorljivost meni še nikakor ne vstreza niti ne zadostuje. Neče in ne more! In zdaj, pri tej priliki, ko sem vam gospodična, odkril uže svoje srce prosim vas, privoščite mi še blago-voljenja, kratkega posluha; potlej — naj mi zgodi se, kar hoče !M Pomeknivši se tikoma k njej nadaljuje: ,,Draga gospodična Ljudmila! Nevmestno bi bilo in nemoder bi vam moral se zdeti, ako bi hotel na dolgo razkladati, po kakem oso-jenji sem bil sklenil svojo srce za vselej za-graditi čutstvu, ki je vsemu človeštvu prirojen in pač neizogibni v — ljubezni! Da, prisegel sem bil za celo življenje, stanovitno v nemar puščati vse ženstvo. Menil sem namreč imeti razloga prezirati, zaničevati — ne zamerite gospodična! — sovražiti ves nežni spol. „V takem dušnem stanji sem prišel semkaj v B*s., in v takem prenagljenem predsodku sem prvikrat videl vas, gospodična! Videl sem vas in hotel sem tudi proti vam nepremakljiv ostati pri svojem načelu. Ali že o prvem sestanku z vami sem na vas opazil celo nenavadnega in menda vsemu ženstvu nasproti samovlastnega nekaj, kar je precej in neve- sednik kraj. šolskemu svetu. Zbralo se je I okolu 356 šolskih otrok, dečkov in deklic, | učitelja sta peljala najprej otroke k sveti maši katero je služil drugi gosp. kaplan. Pri sv. maši so peli otroci primerne pesni in petje je spremljal g. nadučitelj Saje z novim „Har-monium-om" od Titza iz Peča, kupljenim tki podružnice, harmonium se pa tudi v Šo'i lehko rabi. — Pilo je pa v cerkvi tudi mnogo ljudstva zbranega. Otroci odpevši zahvalno pesen so šli v šolo in na vrsto so prišli prvo otroci I. razreda, a v sobah II. razreda je bilo spraševanje. — Ko je bil I. razred pri preskušnji, so otroci iz II. razreda nekaj čitali, števili v snbi I. razreda, nadzoroval jih je ali g učitelj ali g. katehet. — (Učiteljska spraševanja) bodo v Ljubljani to jesen 23 t. m. Čas za raz-glaševanje je do 16. oktobra pri ravnateljstvu c. kr. sprnševanjske komisije. Na prošnje, ki pozneje prihajaio, se ne hode ozir jemalo. Trosilci naj pridejo kar 28. oktobra ob 8. uri k pismenemu spraševanju. — (Premembe pri učiteljstvu na Kranjskem.) G. Anton Javoršek iz Mirne peči v Mengeš za 1. učitelja, in zač. pride tja tudi Bpraš. učit. kand. cdč. Frančiška Gonse. G. Bern. Jevnikar iz Žužemberka gre v pokoj. V Čatežu pri Trebnem je učitelj g. Jan. Terselič. G. Janez Celestina, poprej nam. učitelj na učiteljišču v Gradcu, je sedaj glavni učitelj na c. kr. moškem učiteljišču tukaj, in nam. učitelj g. Jarnej Čuček je prestopil na realko. Spraš. učit. kandidatima gdč. Fani Arko je podučiteljica na drž. dekl. šoli v Trstu in spraš. učit. kand. g. Jan. Lovec je učitelj v Porovnici, zač. — (P o s k u š a n umor.) Marko Čeh, posestnik v St. Lenartu v celjskem okrožji, je hotel svojo pasterko Marijo Iteloglavec z ar-zenikom zastrupiti, da bi 1 b g. d. 70 kr. Enotni drž. do g v srebru 68 — 18fi0 drž. posojilo 108 7o Akcije nurodue banko 84f> — Kredi:ne akcije 16: — London 123 40 nn bolnim noć in zdravje brez lekr in brei stroškov po izvrstni BBTalesciere in Barry 30 let mie je nij bol#tni, ki bi jo ne bila »idr.. rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezr. v želodca, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; ilez. 1 naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepr-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlarr tdo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo S-unenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih otoinoBt, diabet, trganje, »hujšanje, oledicico in pr 'tajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolju nogo dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 »pno ral zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi »pr Hvala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pr* TDga profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru t iravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shoreland-, M . Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grotinjo Caatlr ■:,uart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastor/. Kratki liku ii 80.000 spričevalo v. Na Dunaj i, 13. aprila 1872. 1 reilo je t že sedem mes cev, od ar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih ia čir nicnib bolečinah, in sicer tako, da sem od dne do dne -udno gnil, in to zspredilo je dolgo časa moje študije. Cul sem od Vaše čudapolne Revalesciere pričel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da bo čutim po mesečnem užitku Vaše tečne in okusne Reva lesciere popo nem zdrav, tako, da brez najmaejega trestnja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav cer 6 in okusno hrano, kot tajboljli pripomoček, ter ostanem Vaš u dani Gabriel Teschner. slušatelj javnih višjih trgovskih iol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujšanja in bolečin '.sako vrste Bedem let sem strašno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-liavljenjo, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na r a/d raže nji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinjo. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zla j šali V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne bvak-žuosti in popo.nega Bpoštevanja. Markize de Brehan. St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, mapanji in huj sanji. Št. 75.877. Flor. Kdllerja, c. kr. vojašk. oskrb nika, Veliki Varaždiu, na pljučnem kašlji in bolehauji duš.dka, omotici in tiščanji v prsih. Revalesciere je 4 krat tečnejaa, nego meso, ter se pri odraščenib in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, ko pri zdravilih. v n>i«hu.«'jii jmdiotih po ool tunta i gold. 50 kr. L nrau. A gold. hO kr., 'i nnu 4 goid. 50 kr., 5 run tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 21 fantov 36 gold. HftvaU*Qioro-r-'i»caiien v paiicah in Revalesciere-Chocolatee v prahu ik »as 1 gld. oo su., H tas 2 gi ■v it«., 4f- ca* > gU 50 but., prahu ga 120 tu u (• Prodajol Da Hsrry ta (J o ni p. n*». l*to »4*1, WalJ-JiKob«.*ut#* it <-, kakor v vuob mestih pri dobi-' iakarjih \u »pcocrvjakih agovoib, čudi aizpo&iija da-uajaka fij^» .^a vm krajo po poštnih ttci^nioah -di p//iiotjifc. V J-Jublj}»nJ Jio. S ^tir, J. Svoboda, lekar pri „zlatom orlu", v Itekl pri lekarju J. Pro damu, v Celovou pri lekarjn Birn lacberju, v Spljetu pri lekarju AIj i no viču, v Trutu pri l0k»rjn Jakobu riurravallo, uri drogecistu P. Rocoa I In J. Hirachu, v Zadru pri An dro viču. (38; Razglas. Na podlagi sklepa mestnega zbora od 20-in 22. junija t. 1. in dovoljenja c. k. deželnega poglavarja za Kranjsko od 12. julija t. 1. štev. 4606 se bodo hišam mestnega okrožja, izvzemši onkraj Gruberjevega odtoka ležečih predmestji, po določbah postave od 29, marca 1861) (drž. z. št. 67) popolnem nove številke podale, tudi se bodo prostori, ceste in ulice deloma z novimi imeni zaznamovale. Nove hišne številke se bodo na tablicah zvunanjih straneh hiš pribile; vsak hišni posestnik je pa oziraje se na omenjeno postavo dolžan dovoliti, da se tablice nabijejo, in skrbeti, da se taiste ohranijo, dosedanje hišne številke se bodo pa v hišnih vežah napisale. Stroške novih hišnih številk in njenih ohranjenja ima po omenjeni postavi vsak hišni posestnik sam plačati, in se bo to plačilo od mestne blagajnice izterjalo. Po popolnej izvršitvi teh opravil se bode-novi zapisnik hiš celega mestnega okrožja ljubljanskega, ki bode nove in stare hišne številke obsegal, izdal. Mestni magistrat v LjiHjnl. 29. septembra 187G. (303-1) Zupan: Etnsoltan. Izurjen, trezen, slovenskega in nemškega jezika popolnom zmožen dobi takoj službo pri (302—1) Dr. Gvido Srebre,. advokatu v Brežicah. Št. 535. (297—3) Učiteljski službi so razpisani s pričetkom novega šolskega leta. 1. Na trirazrednej ljudskej šoli v šont-•Ioriit'iu, z letno plačo 400 gold. 2. Na dvarazrednej ljudskej šoli v seiit-Rupertu, z letno plačo 400 gold. Čas za vložbo prošenj je do 21. oktobru 18741. Prošnje naj se izročijo pri dotičnom kraj nem šolskem svetu. Za ti službi naj tudi učiteljice prosijo. Od c. k. okrajnega šolskega sveta, v Krškem, 15. septembra 1876. Predsednik: 8chii»»wvtter, I Franc-ove esence za | * življenje. Gotovo in skušeno sredstvo proti večini bolezni) z vspešnlin učinkom in sicor tako, da bi inora!a vBaka gospodinja tako zdravilo pri hiši imeti. (53—25) Jedino pravo dobiva se pri GUibricl Piccoli, hkarju, na dunajske] centi v Izubijani. it i Polytech.nicka škola vc ranite ii iMTi* o (v 8aKiciij). Iiigenieurii stroju, Zemč-meriču, Lučebnikii (liplne zaiizeno Laboratorimn), Strojvedoucich. Pripravka pro jednoročni dobrovolniky. Prospekty zašila feditelstvo zdarnia a na dopisv odpovida se tež ćesky. (829-6) Naznanilo. * T Usojam so s tem čestitomu p. n. občinstvu naznaniti, da som C KONDITORIJ« . rtv gospe Adele Kaprečeve prevzel, ter so najtoplejše priporočam.— Vuo naročila * a i>om*olfo, l>o]u.lo in Houveje ohkibe in pripravijo bc imj-lincjši, najcunojši in točno. Za mnogobrojno obiskovanje prosi i odličnim spoštovanjem Rudolf Kirbiš, konđttor, prej Kaprec v zvezdnej aleji. izdatelj in urednik Josip jurcic. Juastmua in usk BNarodue tiskarne".