Ali so slovenski učitelji prenapetneži ? (Govoril poslanec dr. Jurtela v deželnem zboru v Gradcu.) (Konec.) Ge pa so dandanes na Spodnjem Štajarskem nekateri okrajni šolski sveti drugače sestavljeni, nego so bili prej, tako je vendar deželni šolski svet popolnoma na vaši strani. Njegovi člani niso Slovenci: ti gospodje so gotovo nemškim učiteljem zelo naklonjeni, slovenskim učiteljem pa ne morejo ničesar očitati, ker ti pravilno postopajo in ker svoje dolžnosti izpolnjujejo. Žal, da je resnica, da Slovenci v deželnem šolskem svetu, v najvišjem šolskem oblastvu dežele, niso zastopani. Pravična je torej naša terjatev, da tudi Slovenci dobe v deželnem šdlskem svetu svojega zastopnika, da po njem uplivajo na blagor slovenskih učiteljev. Potem se ne bode tako lahko kedaj primerilo, da se bodo slovenski učitelji tukaj robato napadali. Nam se pri vsaki priliki očitajo denuncijacije- ali ovajanja. To očitanje zavračam z vso odločnostjo. Ne vernjem, da bi mi poslanec g. dr. Starkel mogel količkaj očitati; pač pa imam jaz dovolj Lizroka reči, da je g. dr. Starkel tudi letos porabil priliko, da je navedel neki slučaj iz šole v Šoštanju, tičoč se učitelja Kramerja. Dotični učitelj povedal mi je sam, da je po. svojera premeščenju raoral-vnovič obljubo storiti. Ta učitelj je mislil, da ga je to vsaj za zanikarnega izdajalca zmatralo, če ne za kaj hujšega. Ge se vidi tak uspeh, tako mislim, da se more samo na denuncijacijo sklepati. In še nekaj: Ta gospod je bil vsled posredovanja šolskega oblastva premešeen, in sedaj ni več v Šoštanju, v volilnem okrajn gospoda dra. Starkln Sodim, da bi bilo plemeniteje, ako bi se o mrtvecu ne govorilo slabo in ako bi se ne metalo kamenje za njim v grob. Oprostite, gospoda moja, da sem postal nekoliko glasen. Oprošča me to, da je tudi z druge strani nekdo govoril tako glasno, da je to spominjalo na bajni stentorski glas. Predno končam, naj še na kratko omenim, da je prenapetosti v nekem drugem taboru iskati in najti, ne pa v slovenskem taboru. Zdi se mi, da se je lani vršila v Gradcu deželna učiteljska konferenca, zborovanje. Na to konferenco, na kateri je bilo odločevati o strokovnih in stanovskih vprašanjih, ki bi imela biti skupna, priSli so tudi slovenski učitelji. Znano mi je in čitalo se je tudi v časnikih, na kar poklada dr. Starkel, kakor se kaže, posebno važnost, da so takrat, ko je prišlo na vrsto posvetovanje o slovenskih šolskih knjigah, nemški učitelji dvorano s posebno baharijo zapustili. Nemškim učiteljem tega ne morem zameriti; hoteli so pač pokazati, da stoje na nemškem stališču, da niso prijatelji slovenskega naroda, kateremu ima ta poduk biti v korist. Vprašam pa: Kaj bi se bilo zgodilo, da so slovenski učitelji proti nemškim uprizorili tako javno skazovanje ? Ž njimi bi bili predsednik in šolska oblastva najbrž malo drugače postopali. Kar sme jeden, tega drugi pač ne sme! Mislim, da sem prav podučen, ako opozarjam, da se je lani vršil shod zaveze štajerskih učiteljev v Ptuju; tudi tega shoda so se udeležili slovenski učitelji, a tudi tu so slabo naleteli. Koj v začetku zborovanja so se čuli govori, ki so slovenske učitelje prisilili, da so mislili na odhod, da bi ne bili z besedami vrženi pred vrata. Nemškim učiteljem jaz tudi tega ne zamerim, pravo imajo na svoji strani in odgovorni so samo sebi, kako ravnajo napram slovenskim svojim tovarišem. Ti imajo uzroke za to, da se nemškim učiteljem ne pridružijo, zato pa jih ne smete razupiti kot prenapetneže! Drugega nimam ničesar omeniti.