Poštnina platana v gotovini.
Štev. 6.	V Ljubljani, dne 28. februarja 1926.
Vlil. leto.
Glasilo Osrednje Žvesže javnih nameščencev ih upokojeiricev za Slovenijo v Ljubljani.
Cena posamezne št. 1*50 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 4Ö-— Polletna naročnina . . . . „ 20-— četrtletna naročnina. . . . „ 10-— Za inozemstvo je dodati poštnino. —----Oglasi po ceniku, ^v- 1
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je a dresirati le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Izredni kongres v Beogradu.
Dne 14. svečana se je vršil izredni kongres Glavnega Saveza v Beogradu. Navzočih je bilo okoli 150 delegatov iz cele kraljevine. Iz Slovenije se je udeležilo kongresa 15 delegatov, med njimi tudi predsednik O. Z. gosp. Lilleg. Kakor doznavamo, potekel je kongres 'zelo burno. Nekateri govorinki, osobito oni iz južne Srbije so vehementno napadali vlado.
Obljubljeno nam je podrobnejše poročilo o poteku kongresa od očividca; za danes se moramo omejiti samo na poročilo, ki ga prinaša zagrebški »Naš Glas«.
Kongres je o tv o ril predsednik Saveza dr. Jovanovič, ki je po pozdravu primerjal predvojne in sedanje prejemke drž. uslužbencev in dokazoval, kako borne so sedanje plače. Za njim je podal izjavo zastopnik jugoslovanskih železničarjev, Deržič. Potem je prebral zastopnik poštnih in brzojavnih uslužbencev, T. Jovanovič poročilo centralne uprave, ter spominjal na ukrenjene napore, kako bi se poboljšal položaj drž. uslužben-stva, radi česar je bil sklican izredni kongres. Nato je bilo prebrano poročilo udruženja uradništva s fakultetno naobrazbo. Iz tega poročila je razvidno, da so voljni sodelovati z glavnim odborom činov niškega Saveza v svrho izvojevanja skupnega smotra. Potem je bila podana celokupna slika o položaju državnih uslužbencev. Poudarjalo se je, da so merodajni činitelji nenaklonjeni Gl. Savezu. Kratijo celo pravice, ki so garantirane z zakonom. Zdi se, da vlada niti resno ne misli na dolžno »razliko«. Vzlic vsemu temu uprava ni klonila, temveč se je trudila tudi naprej, a brez 'uspeha. Minulo leto je vlada z začasnim zakonom (z dvanajstinami) povišala službeno dobo za penzijo od 10 na 15 let in je potcmtako začasni zakon pogazi! stari zakon. Vlada ni vpovštevala ni ene zahteve drž. uslužbencev, razen, da je vnesla v proračun postavko 12 milijonov za pospeševanje gradbene akcije. Vsled tega preziranja od strani vlade je bil sklican današnji izredni kongres, da se usmerijo nove metode. Tudi je podal glavni odbor ostavko, da ima kongres svobodne roke.
Sarajevski delegat g. Cukovič je predlagal, da se naj zbog pičlo odmerjenega časa bavi kongres samo z glavnimi vprašanji. Slovenski delegat g. Lilleg je pozdravil vse navzoče in jih bodril za skupno organizatorično delo. Kongres se je vršil ves dan. Kot že omenjeno, je bil tenor govorov oster. Govorniki so ogorčeno žigosali postopanje vlade. Po prvi seji je bila sprejeta resolucija, ki obsoja greh, učinjen nad drž. nameščenci; sočasno je bil pa tudi izvoljen odbor iz ožjega upravnega qdbora. čigar zadača je bila. da poseli
namestnika finančnega ministra, g. Uzuno-viča.
G. Uzunovie je priznal upravičenost zahtev nameščenstva. Ko je bil postavljen za namestnika finančnega ministra, je že našel svoto le 10 milijonov dinarjev za diferenco, ki je bila vnešena v proračun za 1926-27. On uvideva, da je ta znesek malenkosten, pa še ta znesek bi bil skoro črtan, ker se zasleduje načelo štedenja. On je zahteval, da se pusti ta vsota v proračunu, ker se je na ta način vsaj načelo s tem vprašanjem. Finančni minister dr. Stojadinovič hoče najeti novo posojilo, da bi se likvidirala med drugimi tudi ta zadeva. On pa, kot njegov namestnik, ne more ničesar važnejšega obljubiti. Tudi je mišljeifia, da je vprašanje prevedbe kronskih penzij v dinarske nujno in prosi, naj se mu predlože statistični podatki, da se bo videl finančni efekt, (sie!) G. Uzu-novič priporoča, da se postopa na lep način, ker se s pretnjami ne bi doseglo ničesar. Priporoča tudi, naj odbor p ose ti še ostale merodajne činitelje, ki naj jih prepriča o upravičenosti svojih postulatov.
Po posetu pri ministru g. Uzunoviču so izvestili delegati kongres o tem, kar so čuli. Nastopilo je več govornikov, ki so iznesli zahteve posameznih organizacij. Izvoljen je bil ožji odbor, da takoj redigira resolucijo. Sklenili so nadalje, da poselijo ministrskega predsednika ig. Pašiča, predsednika narodne skupščine g. Marka Trifkoviča, pravosodnega ministra g. Gjuričiča in predsednika finančnega odbora g. Radonjiča. (Avdijenca pri g. Pašipu je znana po dnevnikih, Trifkovi-ča in Radonjiča pa ni bilo v Beogradu.)
Resolucija, ki so jo izročili odgovornim, zahteva:
1.	Da se takoj prične z izplačilom dolgovane razlike. V proračun 1926-27 naj se vnese vsota 70 milijonov dinarjev, ostanek naj se pa izplača z državnimi boni, ki se morajo honorirati v 2 letih od 1. aprila 1927 dalje.
2.	Da se takoj prevedo kronske penzije v
dinarske.	^
3.	Da se kratkim potom s finančnim zakonom 1926-27 razveljavijo vse spremembe in dopolnitve uradniškega zakona, ki so bile uveljavljene z dvanajstlnskimi zakoni, osobito ona določila, ki utesnujejo pravico do penzije.
4.	Da se uredi, kako je postopati s fondom čl. 158. uradn. zakona.
Skupščina je naložila upravi Gl. Saveza, da sprovede z vsemi sredstvi nastopni program:
5.	Uredba o razvrstitvi naj se izpremeni z ozirom na stavljene predloge in uzakoni.
6.	Draginjske doklade je treba povečati, ptedvsem stanarino 3 do 6-krat.
7.	Mesta Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Maribor, Novi Sad in vsa važnejša mesta v Južni Srbiji naj se uvrste v prvi draginjski razred.
8.	Pokojnina otrok se mora regulirati na pravičen način.
9.	Redukcija uradništva naj se izvrši šele po sprejetju zakona o centralni upravi.
10.	Urediti je vprašanje penzijskih fondov.
11.	Premeščanja, upokojitve, napredovanja in nameščanja naj se ne vrše iz politično strankarskih pogledov.
Dodatek.
Kakor smo doznali, je vlada pristala na L, 2. in 3. točko resolucije.
Pridobili so skupino radikalnih poslancev, ki so se zavezali, da pridobe vladno večino za dodatek (amandman) k zakonu, da se vspostavi znesek 50—70 milijonov dinarjev za izplačilo razlike že v prihodnjem proračunu 1926-27. Že pa irna finančni zakon (predlog) točko 30., ki pooblašča finančnega ministra, da najame za kritje državnih dolgov posojilo 150 milijonov dinarjev. V tem znesku je za-popaden tudi državni dolg na razlikah. Izdali se bodo 6 odstotni boni, ki zapadejo v 2 letih, menda do 1. maja 1928. Vprašanje je sedaj, kdo bo dobil razliko' izplačano v gotovini in kdo — v papirju... Iz avdijepce pri ministrskem predsedniku g. Pašiću doznavamo tudi, da se bode porabilo posojilo za investicije, proračunski zneski pa, ki So nar menjeni za investicije, se bodo angažirali potom virmanov za izplačilo dolgovane razlike.
Avdijence na dVoru do 21. t. m. ni bilo. Odboru Gl. Saveza je bilo naloženo, da izprosi avdijenco pozneje, ker za sedaj ni bila priporočljiva.
Vštetje voj. let po čl. 241.
Dobili smo dva dopisa: enega iz resorta ministrstva za pravosodje, drugega iz finančne stroke.
Prvi nam sporoča, da vrača, že prva instanca vse prošnje za naknadno vštetje vojaških let. Ta instanca se sklicuje ob vra-I Čanju prošenj na odlok predsedstva višjega I deželnega sodišča v Ljubljani z dne 17. ju-I nija 1925 preds. št. 718-4-25-30, po katerem se smejo prošnje za vštetje vojaških let (ka-drskega roka) predlagati šele tedaj, ko bodo od Drž. sveta rešene vse pritožbe onih, ki so se pritožili zoper prevedbo in razvrstitev po novem zakonu. Sličnih zavrnitev je menda že precej. — Kakšno je razmerje med dvema kolegoma, vzklikuje dopisnik, med sovrstnikoma, ki sta bila oba sprejeta ob istem času v državno službo, z enakimi pogoji, v enaki lastnosti in služita oba pri istem uradu, če vživa eden bonifikacijo vštetja ka-drskega roka, ker se je pritožil, a drugi ne.
ker se zbog nepremostljivih hipnih ovir ni z a mogel pritožiti! Sedaj mu je dana možnost, da naknadno zaprosi za udobnost, pa mu kratijo pravico do prošnje?
Informirali smo se, a smol doznali, da stvar ni tako huda. Vsi »prikrajšanci« bodo namreč o pravem času ali pozvani, naj vlo-že .prošnje ali pa bodo ex offo priporočeni, da se jim všteje vojaška doba v napredovanje itd.
Bolj utemeljena je bojazen v drugem dopisu, čigar vsebina je približno ta-le:
Uradnik III. kategorije, poreznik se je pritožil proti nepriznanju vojaških let. Drž. svet je pritožbi ugodil in priznal rekurentu vsa vojaška leta v napredovanje tako, da je imel ob razvrstitvi 9 službenih let. Predlog finančne delegacije, naj se ga razvrsti po urad. zakonu v II. kategorijo, počiva že več kot pol leta pri finančnem ministrstvu. Ker niso urgence nič zalegle, interveniral je zanj narodni poslanec pri finančnem ministrstvu. In kaj je poslancu ondi odgovoril referent? Da se ministrstvo ne strinja z rešenjem Drž. sveta in da bo povzročilo pri Drž. svetu re-šenje — nasprotno prvemu! S kočljivo zadevo se peča sedaj U. P. C., katerega naloga je, da sproži to vprašanje kot principijelno važno v finančnem ministrstvu.
Poštno minsitrstvo poživlja svoje uslužbence, naj vlagajo svoje prošnje takoj, justič-no jih tolaži na boljše čase, finančno ministrstvo se pa postavlja vsem po robu. Znan nam je tudi primer, da je finančno ministrstvo zavrnilo prošnjo, ki se je oslanjala na razpis poštnega ministrstva, češ da razpis poštnega ministrstva zanj ni merodajen. -Bože, bože, kje pa smo?!__________________
Vštetje kadrskega roka, vojnih let.
Doznali smo iz avtentičneg» vira sledeče:
Dotični sklep Drž. sveta, ki smo ga objavili v »N. gl.« pod št. 3. od letos, priznavajo vsa ministrstva, edinole finančno ministrstvo ne. Finančno ministrstvo zahteva za priznanje spornih let za vsak posamezni primer posebno razsodbo drž. sveta. Prošnje za vštetje tega časa polaga finačno ministrstvo ad aeta, če vloge niso kolkovane s 25 Din. Kdor j^ pa prošnjo kolkoval, bo dobil morda administrativno! rešenje, t. j. njegova nadrejena oblast bode prosilca b. m. obvestila, da prošnji ni mogoče ugoditi. Zato naj vsak zahteva v svoji vlogi formalno rešenje. Ko dobi formalno rešenje naj se naslovi tožba in duplo na Državni svet.
(Pripomniti moramo, da je ad aeta polaganje prošenj v direktnem nasprotju s pravilnikom o taksah. Ur. 1. stran 751-23, § 33 t. 4 in s § 128 uradn. zakona. Tako postopanje je protizakonito. Opozarjamo tudi na članek pod »Vštetje vojaških let itd.«)
Spomenica.
Podpisano društvo, v sporazumu z društvi kakor Udruženja državnih penzijonera u Beogradu, Zveze upokojenih častnikov in vdov za Slovenijo v Ljubljani, Društva orožniških upokojencev na slovenskem ozemlju v Ljubljani, I. splošnega društva jugoslovanskih upokojencev v Ljubljani, Društva državnih umirovljenika, udova i sirota Dubrovačkoga Sreza u Dubrovniku, Društvo bos.-herc. umirovljenika u Sarajevu in Zajednice umirovljenika za Hrvatsku, Slavoniju i Medjimurje u Zagrebu si usoja ponovno opozoriti na skrajno slab, da nevzdržljiv položaj državnih staroupokojencev.
Naj bo tu prihranjeno, zopet in zopet podajati žalostno sliko o bedi, v kateri se nahajajo ta človeška bitja, ki s prepičlimi svojimi prejemki ne morejo ne živeti ne umreti. Da je njih položaj res obupen, priznavajo ne
samo predstavniki državne oblasti, ampak tudi vsi drugi poklicni stanovi.
Nočemo zopet naglašati, kakšna krivica se igodi staroupokojencem, ki so v dolgoletni državni službi na istem teritoriju sedanje naše države izmozgali svoje duševne in telesne sile. Navesti hočemo en primer za izgled, kako so danes materijalno zapostavljeni sta-roupokojenci nasproti državnim uslužbencem, ki so prejemkov deležni po novem či-novniškem zakonu. Tako prejema penzijoni-rana učiteljica seljaške osnovne šole po 18 letnem službovanju Din 4.200 letne temeljne pokojnine, a bivši direktor velike gimnazije v glavnem mestu po 32 letnem službovanju Din 2.085.—. Njegov neposredni po novem novem zakonu penzijonirani naslednik v istem zavodu pa ima seveda mnogo višjo pokojnino.
Dokaj skelečo rano občutimo vsled povišanja najemninfe za stanovanje tako, da danes marsikdo med nami z grozoto pričakuje, kaj bo, ko ne bo imel ničesar več zastaviti ali prodati, da bi zmogel še nadalje plačevati visoko najemnino.
Že v imenu človečnosti, ki jo mora vsaka stranka pa tudi vsaka vlada — ki je kulturna
vpoštevati, dalje v imenu narodnega in državnega edinstva in v imenu pravice smatramo za neodložljivo potrebno, da prosimo:
Prejemki staroupokojencev, upokojenk, vdov in sirot "naj se prevedejo na prinadlež-nosti po novem činovniškem zakonu, kar veljaj enako tudi za staroupokojence saobra-čaja;
Dokler se to ne zgodi in v tem oziru ne spremenijo določbe člena 239 in 240 sedanjega činovniškega zakona, naj se kronske penzije prevedejo v dinarske plačo v isti višini;
Da se določi stanarinska doklada za staroupokojence v isti izmeri kot za aktivne uslužbence;
Da se vsa glavna pokrajinska in večja mesta ipomaknejo v 1. razred draginjskih doklad, in
da se državnim upokojencem in njih rodbinskim članom pri vožnjah na državnih železnicah in parobrodih priznavajo iste olajšave kakor aktivnim državnim uslužbencem ter njih rodbinam.
Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Načrt dodatka k pravilom za pogrebni sklad finanč-uradništva v Sloveniji.
Člen 1.
Namen in uprava.
Pogrebni sklad je dobrodelna ustanova, katere namen je, dajati ob smrti članov sklada njih svojcem podporo, da morejo kriti stroške za stanu primeren pogreb.
Upravo pogrebnega sklada oskrbuje društveno vodstvo. V zadevah pogrebnega sklada odločajo pa le oni člani društvenega vodstva, ki so obenem člani pogrebnega sklada.
Vsa vplačevanja se vrše na društveni konto, toda blagajnik jih mora posebej vknjižiti ter se ne smejo uporabljati za noben drug namen.
Člen 2.
Člani.
Člani(ice) pogrebnega sklada morejo postati aktivni in upokojeni finančni uslužbenci, njih soproge in vdove. Kdor je član društva, ni primoran biti član sklada, kdor pa je član sklada, mora biti član društva, izvzemši članice sklada. Izstop je vsak čas mogoč. (Glej člen 11 in 13!)
Člen 3.
Pristop in sprejem.
Pristop k poigrebnemu skladu se mora pismeno prijaviti v treh mesecih po ustanovitvi
sklada ali po vstopu v državno službo društvenemu odboru. Po tem roku se osebe, stare nad 50 let, ne smejo sprejeti.
Sklad se smatra za ustanovljenega, ko se vroči pismeno odobritev teh pravil društvenemu odboru, ki izda potem takoj okrožnico glede pristopa.
O sprejeznu v sklad odloča društveni odbor ter izda vsakemu članu izkaznico o članstvu sklada.
Ako odbor priglašenca odkloni, mu ni treba navesti vzrokov za svoj sklep. O morebitnih pritožbah odloči prihodnji občni zbor, toda le ix) onih članih, ki so obenem člani pogrebnega sklada.
Člen 4.
Denarna sredstva.
člani sklada plačujejo:
a)	vpisnino, ki se ravna po starosti prigla-šenčevi (priglašenke),
b)	letni iprispevk v znsku 10 dinarjev in
c)	po smrti vsakega člana sklad po 10 dinarjev za prihodnji primer smrti (posmrtnina).
Člen 5.
Vpisnina.
Vpisnina se plača ob sprejemu in znaša "za člane stare na dan pristopa:
manj nego 25 let, 10 dinarjev.
preko 25 let, a manj nego 30 let		20 Din,
«	30 «	«	«	«	35 «	40 «
«	35 «	«	«	«	40 «	70 «
«	40 «	«	«	«	45 «	110 «
«	45 «	« v «	«	50 «	160 «
Člani, ki	se priglase za sprejem	v sklad
v prvih treh mesecih po ustanovitvi sklada, vplačajo ne glede na starost, le 10 dinarjev vpisnine. Prav tako vplačajo tudi člani. Id pristopijo k skladu v prvih treh mesecih po vstopu v državno službo, le 10 dinarjev vpisnine.
člen 6.
Način plačevanja letnega in posmrtnega prispevka.
Letni prispevek 10 dinarjev se plačuje dne 1. januarja vsakega leta vnaprej.
-Posmrtni prispevek 10 dinarjev pa se mora plačati najkasneje mesec dni potem, ko se je razglasila članova smrt po časopisih ali z okrožnico. Rok, do katerega je treba posmrtni prispevek vplačati, se mora v časopisih ali okrožnici točno navesti. Če se primeri smrti hitro ponavljajo, sme odbor vplačilni rok skrajšati na 14 dni.
Za pivi smrtni primer se plača posmrtni prispevek takoj pri sprejemu v sklad.
(Konec prihodnjič.)
Poceni Cenile
sc dobe pri
nabaulialni zadrugi
državnih nameščencev v Ljubljani. INa 13800,1320 dma zadruga vse vrste čevljev: luksuzni, boks, ševro, štrapacni, gorski, moški, ženski in otroški, visoki ni nizki. Daje jil tudi na obroke (2—3). Kdor bi vzel več parov, bi mu zadruga dovolila tudi daljše obroke. Lasten Izdelek, ročno delo, solidna izdelava. Cene nizke, cenejše kakor v nadrobni prodaji. Pismena naročila z mero In šte-_______Vilko na Nabavljalno zadrugo.
Društvo zemljiškoknjižnih uradnikov v Sloveniji
Ima svoj redni občni zbor dlne 14. marca 1926 v justični palači v Ljubljani.
Opozarjamo na to vse gg. tovariše že danes, ir, jih pozivamo, da se tega zbora udeleže polnoštevilno, ker bo treba pri tej priliki rešiti za vse člane zelo važna vprašanja, tičoča se našega stanu, tako v gmotnem, kakor v moralnem oziru.
'Predvsem treba bo ukreniti potrebno, da se končno predpiše za našo stroko kot pred izobrazba popolna srednja šola z maturo, ker le na ta’ način bo mogoče zagotoviti našemu stanu tud#
-v bodoče drugo kategorijo. Državni s avet je v svojith razsodbah iLzrekel, da spadamo s svojo zemljiškoknjižno kvalifikacijo v II. kategorijo kakor ostali giruntovničarji v Hrvatski in Bosni, kjer je že davno za to stroko predpisana matura. Ker je gotovo, da se po izenačenju zakonov, ki sc bo končno vendarle moralo izvesti, proširijo predpisi, veljavni za Hrvatsko in Bosno, tudi na Slovenijo in Dalmacijo, bi bilo umestno, da pravosodna uprava tudi pri nas že sedaj zahteva to predizobrazibo. Bojazen, da ne bi bilo naraščaja, ni utemeljena. To se je jasno pokazalo na Hrvatskom in v Bosni, kjer je naraščaja kljub zahtevani (maturi več kot dovolj. Tudi pril nas ne bo drugače. Kdor le malo pogleda po naših srednjih šolah, vidi, da je tolika učeče se mladine, da se za naraščaj ni bati, pač pa se je bati nasprotnega^ da namreč v doglednem času za to našo mladino doma ne bo .potrebnih službenih mest. Bilo hi tedaj tudi iz socialnega, stališča tak ukrep pravosodne uprave le pozdraviti, ker bi omogočil naši učeči se mladini po dovršeni srednji šoli takojšen vstop v državno' službo, ji s .tem zagotovili eksistenco doma in prihranili borbo za slična ali slabša mesta v drugih delih države. Vsi' končno tudi ne .morejo na univerzo1. Sicer bo pa tudi akaddmično naobraženega naraščaja v najkrajšem času preveč, v kolikor ga v posameznih panogah že danes ni.
Nič mani pereče je vprašanje revizije uredbe o razvrstitvi uradništva. Gotovo je, da s stanjem, kakor se je ustvarilo z dosedanjim razvrščava-njem ne moremo biti zadovoljni in je treba storiti vse, da se to razmerje temeljito spremeni Nekatere tovariše se je takoj uvrstilo v II. kategorijo, večino pa v ML kategorijo. Pnitožbe zadnjih na državni svet so imele uspeh in moralo sc jih je uvrstiti v H. kategorijo. V smislu uredbe o razvrstitvi se je vse zemljiškoknjižno uradništvo z najmanj 14-letno službeno dobo •uvrstilo v 3. oziroma v 4. grupo II. kategorije, Je ravnatelja deželne deške, ki je bil prvotno uvrščen v 2. grupo, se je vsled razsodbe državnega sveta moralo prevesti v 1. skupino II. kategorije. Tako 'imajo sedaj v Sloveniji v 1. grupi II. kategorije le enega, vse ostale v 3. ali 4. grupi, v 2. p a nobenega. To razmerje je nesmiselno. Ali naj naslednik ravnatelja kratkoma-lo preskoči 2. skupino? Privoščimo to vsakemu, a tako preskakovanje bi morali odkloniti kot nezakonito. Zakon o Činovnikih vendar predpisuje točno določene roke za prehod iz nižjega v višji položaj in to s t o p n j e m a, ne pa skokoma. Stvar i občnega zbora bo tedaj, da ukrene potrebne korake, ki bodo omogočili vsakemu tovarišu napredovanje 'iz nižjega položaja v višjega po gotovi službeni dobi. Bilo bi to edino pravično in najlažje izvedljivo. Strinjamo se gotovo vsi s predstavko Saveza ki zahteva za prehod v 4. grupo 16 in za 1. grupo 20 letno službeno dobo in le želimo, da bi to tudi držalo. Ne smemo si pa tudi prikrivati dejstva, da bi to brez vsakega dvoma v splošnem zadelo na velike težkoče, ker merodajni činitelji gotovo ne bi pristali na to, da bi morda starejši gruntovničar pri kakem malem sodišču z neznatnim prometom v zemljiški knjigi ramgirail višje, kakor njegov mlajši tovariš pri večjem sodišču z veliko večjim prometom v poslih gruntovnice. Vse to se bo moralo uvaže-vati in sc odločiti za zahteve, ki bodo. zadovoljive za nas in najlažje dosegljive. Ali nad pri tem zahtevamo, da se zasedajo položaji po gotovih službenih letih po gotovih odstotkih, ali pa, da se vežejo na gotova službena mesta. Po dosedanjih predpisih morala sta biti pri sodiščih v Sloveniji, kjer je bilo sistentizovano jedno ali dvoje mest pisarniških uradnikov, oba .izprašana za zemljiško knjigo, kjer so bili trije, vsaj dva., a kjer jih je bilo več; najmanj polovica. Če ostane pri tem, potem bo le težko izvojevati prvo grupo II. kategorije za službena mesta, kjer je le po eno ali dvoje sistemlzovanih mest, preje bi tto biio mogoče doseči za večja sodišča.
Dalje bo treba najti pot, da se všteje ka-drski rok, oziroma se prevedejo v TI. kategorijo tudi oni, ki se niso pritožili in končno spravi kot pripravnike v to kategorijo tudi oficijante, ki so imeli dne 1. nov. 1923 zemljiškoknjižno kvalifikacijo.
Vse to so stvari. Iti so velevažne in potrebne temeljitega pretresa; radi tega se je tu* določil občni zbor že na dopoldne, da bo za vse časa dovolj.	1
Napisali smo te vrste, ki jih nikakor ni smatrati kot predloge pisca, ki bi morda hotel kaj prejudicirati, le v namenu, da (opozorimo tovariše na važnost občnega zbora in pa na težavnost vprašanj, ki jih je rešiti. Več oči več vidi in več glav več ve. Dolžnost vsakega tovariša je, da razmišlja o načinu rešitve gori označenih vprašanj. Kjer je več tovarišev pri enem sodišču, naj ■se posvetujejo skupno. O zaključkih naj ob veste odbor ter mu vpošljejo tozadevne predloge ali jih stavijo losebno na občnem' zboru. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi vse delo težilo le na enem ali 'dveh tovariših. (Posameznik ne zmore vsega, vsi pa vse! Nočemo, da bi se pozneje kritikov.ala češ, zakaj se je napravilo 'tako in ne tako ali slično, temveč zahtevamo, da pride vsak na dan pravočasno s svojimi nasveti; in predlogi, ki jih naj .potem občni zbor združi v celoto kot rezultat dela vseh in ne poedinca. Tovariši pa, ki tudi še nadalje stoje ob strani in čakajo na uspeli dela drugih, si dajejo s lem le spričevalo duševnega uboštva in pa pomanjkanja vsake zavesti kolegijalnosti in čuta stanovske solidarnosti. Častno tako postopanje ni!
Tovariši, ki se niso pritožili, na} vkljub notici v št. 3 Našega Glasa, ne vlagajo prošenj za v štetje kaderskega roka, ker znana okrožnica višjega sodišča še velja!
C.
■v
najboljših vrst, daje najceneje drž. uslužbencem in upokojencem „VOIKA”, Ljubljana, Krekov trg 10.
Načrt novega zakona o železničarjih.
(Konec.)
•Mi čisto jasno povemo, da presojamo našo drž. fin. politiko s tega vidika, da sigurno v prihodnjih letih naša vlada po stabilizaciji dinarji izvrši operacijo, kakor so to nekatere države s slabo valuto storile, in konventira dinar. Po našem mnenju bo relacija približno 1:10. Mislimo, da nismo premalo ali pa preveč skromni, ako čisto konkretno vprašamo, kake bodo takrat plače železniškega osebja, ako vlada v relaciji 1 :10 konventira dinar in recimo letna plača izvaničnika L kategorije L razreda pade od 17.800 Din na 1780 Din? Take stvari so vladne ministeriijalne komisije v drugi državah, na primer v Češki, v Avstriji in že prej v Nemčiji čisto določno rešile in predlagale oz. sproved-le že prej odgovarjajoče plače!
.0 prehodni določbah podrobneje razpravljati, bi nas zavedlo predaleč. Posamezni členi so taki, da t> njih splo ni možno resno govoriti, čudimo se samo komisiji, kako je mogla vzeti termin za prevedbo po novem zakonu 1. novembra 1923 in kako je mogla unesti določbo, da se z novim zakonom 'kratkomalo brišejo pridobljene pravice na podlagi prejšnjih zakonov. Ne vemo, kake vrste jurisdikcija je bila merodajna, vendar smatramo za pravilno, pošteno, pravično in med resnimi ljudmi edino možno to, da se menja zakon, da se nadomesti z drugim, da pa se nikakor ne more kratkomalo izbrisati učinkov prejšnjega zakona! Kaj bv rekli člani irrtlnisterijalne komisije, ako bi se jih po novem zakonu po njihovi logiki kratkomalo naredilo za — podvornike ki »pečejo« kavo po raznih uradih v Beogradu? Ravnotako je vendar absurdno, degradirati imenovanega 'Uradnika iZ' višje v nižjo kategorijo, ozir. ga narediti za poduradnika (zvaničnika). Prehodne določbe so torej take, da o njih v takem smislu kot si to predstavlja komisija, sploh ni možno govoriti.
V glavnih obrisih smb podali smer zakona, kakor si ga je zamislila komisija. — Načrt je nesprejemljiv i po določbah posameznih poglavij i po duhu, ki preveva tako spremno pismo kot načrt sam. Na tak način se sedanji slab zakon ne sme izmenjati s še slabšim. Dejstvo je, da sedanji zakon ni pravičen za osebje, torej bi moralo biti stremljenje vseh uvidevnih faktorjev na vodstvu prometnih ustanov in osebja, da se zakon tako popravi, da bo tudi odgovarjal dejanski potrebi osebja in uprave. Jugoslovansko železničarstvo je tekom 6 let doprineslo toliko dokazov o svoji
pošteni volji in stremljenju za vseobče poboljšanje postojećih razmer na našili železnicah, da o ioni ni potrebna nikakai daljša diskusija. Da se to ne ponavlja tudi v bodočnosti, moramo napeti vse sile.
Vestnik.
iRednj občni zbor Sekcije udruženja davčnih uradnikov se bo vršil dne 14.» marca t. L v Zidanem mostu popoldne. Dnevni red običajen. Več v okrožnici. Opozarja mo tudi na nova pravila o pogrebnem skladu, ki 'jih prinašamo v »Našem Glasu« in o katerih bo sklepal občni Zbor. Odbor.
Redni občni zbor. Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljub liani ima. v sredo dne 17. marca 1926 ob pol 8. zvečer v gostilni pri Mraku na Rimsi cesti svoj letošnji redni o bčn i zbo r. Dnevni red: il.) Poročilo društvenega odbora. 2.) Poročilo pregledovalcev računov. 3.) Sklepanje o absolutoriju. 4.) Nadomestna volitev v odbor in sicer sedem namestnikov. 5.) Volitev dveh pregledovalcev računov. 6.) Določitev pristopnine in članarine. 7.) Slučajni predlogi po § 13. društvenih pravil. — Ako občni zbor ob določenem času ne bi bil sklepčen, se otvori pol ure kasneje nov občni zbor z istim dnevnim redom, ne glede na število navzočih članov. — V Ljubljani, dne 21. februarja 1926. — Anton Svetek, predsednik. — Karel Šinkovc, tajnik.
Za invalide. Kabinet finančnega ministrstva sporoča pod št. 67'13 z dne 28. decembra 1925 sledeče: Gospodin Ministar Socijalne Politike aktom pod 'Br. 36.762 od 24. decembra 1925 god. izvolco je dostaviti sledeče: »Po čl. 30. Zakona o invalidima od 17. novembra 1925 god., prvenstveno pravo na službena mesta u nadleštvima državnim i samoupravnim imaju invalidi i porodice poginulih, pomrlih i nestalih, kao lica, koja štiti n apr cd pomenuti zakon, a sem toga, u istom članu, u njegovom stavu drugom istaknuto je još i to, da smanjena telesna nesposobnost ličnih invalida me srne ti ti razlog za otpuštanje i nepo-st avli a nje.« — Kabinetu je čast dostaviti prednje s tim, da u krugu nadležnosti dotične ustanove u koliko bi imala pravo na prijem u službu i otpuštanje takvih službenika, ima u vidu po me,neto nared'jenje, i da se navedenih propisa zakonskih strogo pridržava.
Kdo se je bojeval za svobodo češkoslovaškega naroda? Za skupščino češkoslovaške legionarske zveze, ki se je nedavno vršila v Brnu, je izšla statistika živijenskega poklica legionarjev, ki je jako zanimiva v dveh ozirih. Prvič, da je največje število legionarjev v državni službi, in drugič, da so 'legionarji izšli iz najnižjih češkoslovaških družabnih slojev, zakaj tiste tako imenovane sm> tane češkoslovaškega naroda je med legionarji neznaten drobec odstotka. Statistika Češkslova-ške ligionarske zveze izkazuje naslednje številke:
državnih in javnih lusiužbencev	13.592
uradnikov (javnih in zasebnih)	2.383
učiteljev	841
obrtnih delavcev	7.177
kmetskih delavcev	2.694
•rudarjev	668
samostojnih obrtnikov	4.415
samostojnih kmetov	4.365
vojakov: častnikov	-1.486
desetnikov (korporalov)	'1.569
Je pač povsod in vedno enako:	mali in ide-
aini ljudje se žrtvujejo in nekaj store, za njimi pa pridejo oni, ki so brez tega, pa se vsedejo na lavorike!	»Poštni Glasnik.«
Bolniško zavarovanje javnih nameščencev v
CSR.
(274. seja čsl. senata.)
Po »Jutru« posnemamo:
Češkoslovaški senat je razpravljal na četrtkovi seji o bolniškem zavarovanju javnih nameščencev. V debato o zadevnem zakonskem osnutku je posegel poleg drugih govornikov tudi minister za socijalno skrbstvo dr. Winter, ki je izjavil, da je celokupno zavarovanje zasnovano na ideji, da imetje ali dohodki zavarovanega ne zadostujejo za odškodnine v slučaju nezgode. Bolniško zavarovanje delavcev in javnih nameščencev je bilo uvedeno zato, ker država mezd, odnosno zaslužka ni smatrala zadostnim za fonde, iz katerih bi šla sredstva za oskrbo zavarovanca in njegove rodbine v času bolezni. Pri določitvi skupin, ki bi spadale -pod zakon o zavarovanju, 'je
imela djižava z .nekaterimi kategorijami nameščencev velike težikoče, kakor n. pr. z dpliovnikr, čijih , pravni položaj, zlasti ipa vprašanje zavaro-valnega raziiierja, ni povsem jasen. Zato je izbral socialno - ipolitični odbor ipreciznejšo obliko zavarovanja tako, da pridejo v poštev tudi duliov-niki. Vlada ima s tem zakonom dvojni namen. V prvi vrsti hoče dvigniti zdravstveni nivo prebivalstva. Pod bolniško zavarovanje pridejo nove široke plasti prebivalstva, pri katerih bo s tem zakonom dvignjen zdravstveni nivo in v kali zatrte razne bolezni. Poleg tega bodo 'javni name-ščenci rešeni težkih skrbi, kako preživeti s plačo ali zaslužkom za slučaj, da zbole, ko poidejo vsi njihovi prihranki.
Toda tudi v tern slučaju, kakor pri vsaki drugi socijalno - politični odredbi moramo računati z eventuelniimi zlorabami. Da prepreči zlorabe, je vlada določila po zakonu posebne dodatke za bolne nameščence. Ta dodatek ne sme biti tako velik, da bi odstranil ugodnosti, ki jih obeta zakon o zavarovanju vobče. Z druge strani pa zopet ne sme biti tako nizek, da bi se prizadeti ne. bali zlorabe zakona. Poleg tega bo treba z novim zakonom ravnati zelo previdno, zlasti pri podelitvi izrednih zdravniških doklad. Izvršitev zakona bo poverjena posebni organizaciji, ki se osnuje povsem na principu samouprave. Take samouprave, kakor jo nudi zavarovancem ta zakon, ne pozna nobeno drugo zavarovanje v državi. Sedmino upravnega odbora imenuje vlada odnosno njeni resorti, pa 'tudi v tem slučaju bo vlada kot službo-
dajalec zastppana v upravnem odboru, po svojili uradnikih, ki so tudi zavarovani tako, da tod ta organizacija .faktično. ,y' rokah onih, ki jim ie zakon v zavarovanju namenjen. S tem dobe javni nameščenci vse pravice, pa tudi vso odgovornost, ki jo predvideva zakon. Vlada je prepričana, da uveljavijo javni nameščenci v tej instituciji ves svoj vpliv in sicer tako, da bo dosežen cilj, ki ga je imela vlada pred očmi pri sestavi zakonskega osnutka o zavarovanju, namenjenem državnim uradnikom v olajšavo in. pomoč.
Po kratki debati je bila razprava o načrtu zakona o zavarovanju javnih nameščencev zaključena, nakar je senat v prvem čitanju načrt odobril.
Neprekosljivi so le
EXCELLA
šivalni stroji
Nedosežni v konstrukciji in materijalu. Izredno nizke cene.
Oglejte sl jih pred nakupom!
J. GOREČ, Ljubljana
(palača Ljub. kreditne banke.
vooooocojooocxapotyyiryxxxx:
Kdor oilnšiilB, to noprefluje!
TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA & KOM P. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode na’noveiše forme In najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta I, Prešernova ulica; Zagreb, Račkova ulica 3; Beograd, Knez Mihajlo va ulica. 4.
&
<

-&
i &

Je vendar« najboljši!
l«"
jfektograjični, kopirni, računski in povoščeni zvitki 2
za registrirne blagajne in računske stroje, barve, matrice in specijalni parir za razmnoževanje, barvni trakovi PICO in BRACO ter ogljeni papir.
LUD. BARAGA,
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6, L
Priporoča se
BV modna trgovina ~WS
A. Sinkovič naši. K. ta
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Priporoča se
I. ČERNE
Ljnbllana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva in tapetništvo.
1 i E. Stttl
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic Popravila se Izvršujejo točno in solidno, i
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje In krojače priporoča tvrdka
A. Persthe
Ljubljana, Pred škofijo 21.
JOSIP PETEUNC, Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika) ob vodi
Priporoča potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, ščetke, sukance, toaletno blago.
Na velikoI	Telefon 913	Na malo!
Kr. Dvorni dobavitelj
Ljubljana.
Manufakturna in modna veletrgovina.
Anton Verbič, Ljubljana
Delikatese ===== špecerija
Solidna postrežba, zmerne cene.
Solidno blago.	Nizke cene
Mii slioi „IDEF molela t
najmodernejše Monštrukeije.
The Rez Co
LJUBLJANA, Sradlčče številka 10.
Ivan Jelačin, Uliju
Uvoz kolonijalne in špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888.
*- Solidna in točna postrežba. 1

Manufakturna trgovina
FABIANI & JURJOVEC
Ljubljana, Stritarjeva ul. 5.
Priporočata spomladansko in poletno blago. — — Vedno v zalogi perje, pub in žima za blazine od najcenejše do najfinejše vrste.
Na obroke proti garanciji uradov.
ps
M
►:
In
K
Razširjajte
„Naš Glas“!
Ljubljana, Pred škofijo št. 14
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina.
Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna.
Za obilni obisk se priporoča
Tomaž Bizilj.
J912	ustanovljeno	1912
IVAN PAKIŽ
Ljubljana, Stari trg 20.
Velika zaloga stenskih ur in budilk. Vsakovrstne precizne švicarske žepne ure. Velika izbira zlatnine in srebrnine. juvelov, poročnih prstanov, jedilnega orodja, kakor tudi različnih nastavkov iz China in pravega srebra
Najcenejši nakupi
äivami stroji in kolesa edino le
'Josipa Polnita
znamka
GrltzneMn Feniks
za rodbino, obrt in industrijo
Ljubljana
Min Pmmengi ipeetti Pouk v vezenlu brezplačen. Večletna garancija
Delavnica *e popravila.
*a veliko	Telefon 913	Ha malo
C I. Hamann,
Ljubljana
Vam nudi najsoiidnejši vir nakupa perila» opreme nevest novorojenčkov, perja in modnih potrebščin.
Predtiskarija modernih ročnih del.
Izdaja Osrednja Zveza javnih namcSČcncev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.