ftev. 19. V LiubUnnl, v ponedeljek, dne 25. lonuarln 1909. hv . ■jmrTianc-TS! Velja po poŠti: ^a celo leto naprej K 261-sa pol leta „ „ 13'-i 6 s« letrt leta » 6-50 SS en mesec „ „ 2'2Q V upravnistvu: /ji celo leto naprej K 22 40 <4% pol leta „ i pol leta „ » 11-20 sa četrt leta „ „ S-60 sa «n mesec „ » 1-90 poJHJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stav. 10 h, SLOVENE n Leto muli. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 w za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta it 26 h. Pri veJkratnem ot>-iavljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. ur! popoldne. (Uredništvo J«1 * Kopitarjevih ulicah št. i (vhod tez mreomsivo 'dvor|Jt» nad tlskarn0)< RokoPisi sr a® vračajo; nefranklrana pisma se n« sprejemajo. Uredniškega teletona Itev. 74. Političen list za slovenski nnrod Upravništvo ie Kopitarjevih ulicah itev. 2. -• L__Vsprejema narofnlno, Inserate te reklamacije. Upi avnlSkega telefona štev. 188. Današnja številka obsejja 6 strani. Hotronje delo. Medtem ko ljudsk' zastopniki marljivo delajo, da povzdignejo gospodarsko jn kulturno stanje dežele z zakonodavnimi sredstvi in ustanovitvijo novih tozadevnih naprav, je ostalim prijateljem ljudstva naložena nič manj važna naloga, ljudstvo vzgajati dalje in globlje v započeti smeri. Dobro pravi pisec knjige »Veliki moment«, da se morajo naša prizadevanja odslej še bolj kot le kdaj poprej osredo-točevati okoli tega: poglobiti naše ljudstvo v verskem naziranju in drugič, organizirati ga do zadnjega moža. Zlasti kar se tiče prvega se ne smemo udajati glede nasprotnikov nobenim samoprevaram! Boj proti katolištvu in verstvu sploh se je res povsod — ne samo pri nas — v toliko polegel, da le količkaj izobraženi ne rabijo več proti njemu orožja popularnega materializma, ki je premagan, toda pri nas liberalci še niso prišli tako daleč, da bi jim ne bilo prav in edino primerno s psovkami, obrabljenimi frazami, zgodovinskimi lažmi in popolnim ueumevanjem krščanskega svetovnega naziranja žaliti ter zasmehovati verske ideje in čustva. Saj smo 23. t. m. brali v nekem liberalnem lističu o naših ljudeh, da so »čuki, orli, sove, tretjeredniki sv. Frančiška, prepasani z vrvjo in škapulir-jem, tercijalke, moški in ženske, s svetim duhoni razsvetljene, sploh vse zverine iz svetega brloga«. Ker katoličan in sploh vsak veren človek trdno veruje, da so na-tomi dogodki od njih početnika in stvarnika odvisni, se norčuje ta listič, češ, pridige o sicitijanskem potresu kažejo, da »klerikalci mislijo, da je Bog njih igrača in najponižnejši sluga; če liberalcu pogine kokoš, je to kazen božja, ako si pa klerikalec nogo zlomi, pa pravijo, da tepe tistega, katerega ljubi.« Ce si kdo domišlja, da je mlajši liberalni rod povprečno boljši od tega starega poaikoholizovanega dopisuna, se nekoliko moti. Oblike so brezdvoma milejše in menj plastične, stvarno pa se poslužujejo proti veri istih razlogov. Ali je v listih in publikacijah mlajših »inteligentov« najti kaj drugega kakor edinole tisoč- in tisočkrat variirano trditev, da vera nasprotuje vedi, in vendar bi jih lahko znameniti, tudi nekatoliški znanstveniki poučili, da temu ni tako in da je veljava in cena vere veliko višja kakor moč in ugled natornih znanosti. Le vzemite v roke zadnje številke »Omladine«, pa se boste prepričali, da gode mali Janezek isto pesem kakor stari Janez. Ce izvzamemo znanega goriškega čudaka, zdaj socialdemokrata, ki v tem oziru pošteno in globlje misli, so vsi enaki. Da nasprotniki javno relativno nekoliko manj rujejo proti našim verskim idealom, to je lc posledica taktiških politiških ukrepov, ne pa zavest, da verska vpra- j šanja niso več aktualna, ko so se v vsej moči pojavila narodna! Nikakor! Prišel bo kmalu čas, ko bodo ubrali staro pot, dobro vedoč, da, če našemu narodu ne iz-rujejo krščanske misli iz uma, je vse njih delo zastonj in je njihova stranka izgubila potem tudi vso pravico do obstoja! To smo videli tudi zadnje dni sredi izključno narodnih vprašanj. Liberalci so jih tirali do one meje, kjer je nacionalizem v s e, kjer je posameznik sam sebi najvišji zakon, kjer skupni državni interesi nič več ne pomenjajo. To ni krščansko. Ze pri tern se je videla razlika med njimi in nami. 'Pri drugačni priliki se bo še bolj. Kaj je spričo tega naša naloga? Skrbeti za globoko versko izobrazbo ljudstva! Brez te je politiška in socialna le trs, ki se v vetru maje, z njo pa neomajna podlaga, ki je ne zrušijo slučajni politiški neuspehi, taktiški pogreški itd., kar se veliki stranki velikorat lahko primeri. In čim globlja je verska zavest, tem lažje bo tudi naše ljudstvo do zadnjega moža v naši organizaciji organizirati. Veliki so v tem oziru naši uspehi, biti pa morajo še veliko večji, da jih t r a j n o in za vedno ohranimo! Položol u Ausiro-Ogrskl. Kriza. — Jezikovni zakon. — Laško vse-učiliščno vprašanje. Veliko besedi in malo dejanj. O notranji krizi v Avstriji sodi bivši minister dr. Ebenhoch: Vso krivdo na žalostnem notranjem položaju imajo nemški in češki parlamentarci. Enodušno zagotavljajo, da streme po narodnostnem miru na Češkem, v isti sapi pa izjavljajo, da se nočejo udeležiti od ministrskega predsednika napovedanih konferenc v dosego tega cilja iri to s tern upravičujejo, da se morajo preje urediti jezikovne razmere pri praškem poštnem ravnateljstvu, predno se začno pogajati. Ali ni to najhujše na-sprotstvo? Saj se pri konferencah gre ravno za to, da se jezikovne razmere sporazumno urede in zato ne more ureditev jezikovnih razmer biti predpogoj, da se nasprotne stranke udeleže konference! Vsled tega postopanja največjih strank je v nevarnosti parlament. Nihče ne bo za njim jokal! Parlament, ki nima smisla za velike socialne naloge, za bitna vprašanja monarhije in armade, ni vreden življenja. Vendar pa Ebenhoch upa, da se odlični parlamentarci v zadnjem trenotku zavejo svoje naloge. V torek zboruje zopet odsek za reformo zborničnega poslovnika in bo dr. Steinwender kot poročevalec predložil izpremenjen načrt. Tudi socialno-zavaro-vavni odsek se bo kmalu sešel in se bo začela generalna debata. Do prve polovice prihodnjega meseca bo vlada zbornici predložila jezikovni zakon za Češko. Kar se tiče laškega vseučiliškega vprašanja, javljajo iz Rima, da so se tozadevno vršili zaupni pogovori med avstrijskim ministrstvom za zunanje zadeve in italijanskim zunanjim ministrom Titto-nijem. Uspeh da je bil s stališča laške vlade slab. Vendar pa italijanska vlada ne bo ničesar storila, da položaj poostri m zato tudi ne bo odstopil minister Tittoni, kakor se to v laških listih zahteva. Edino vatikanski »Osservatore Romano« piše, da je avstrijska vlada laško univerzitetno vprašanje prav rešila, drugi listi, zlasti katoliški, Avstrijo silno napadajo. Na vsak način 'bi bilo dobro, da bi baron Bienerth odločno protestiral, da se Lahi vmešavajo v naše notranje zadeve. Najbrž pa tega iz ozirov do Aehrenthala ne bo storil. Beremo pa v oficijozni »Wr. Allg. Ztg.« neko izjavo, ki vendar kaže, da se avstrijska vlada od laške ne bo dala : terorizirati. Ogrska vlada se, ker vidi brezuspeš-nost svojih prizadevanj, doseči kake koncesije glede na bančno vprašanje, umika, izkuša pa zato doseči koncesije na armad-nem polju. Cesar se glede na banko Ogrorn ni udal, marveč grofu Apponyiju, ki je bil pri njem v avdijenci, dejal, da se imata glede na to vprašanje domeniti obe-dve vladi, če ne, ostane pri starem. Neki neznanec je izkušal te dni podkupiti za visoko vsoto nekega uradnika dunajskega lista »Reichspost«, da bi mu preskrbel nekaj rokopisa člankov o ministru Kossuthu, v katerih se je dokazalo, da je Kossuth velik goljuf iu špekulant. »Reichspost« konstatuje, da minister Košut lista ni tožil, marveč hotel pisca podkupiti, da bi od njega dobil obtežiine dokumente in jih uničil. Te dni pride pred cesarja v avdijenco predsednik ogrske zbornice Justh, ki na vsak način hoče samostojno banko in v nasprotnem slučaju namerava v opozicijo. Upati je, da ga cesar pomiri, saj pozna mažarske šoviniste. mmu obfcitt + Volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Ponovno prosimo vse somišljenike, naj pobero glasovnice za volitve v trgovsko in obrtno zbornico in naj jih takoj pošljejo na naslov: Ivan Kregar, pasarski mojster v Ljubljani. Nekateri somišljeniki še sedaj niso storili svoje dolžnosti! + Vseslovenski kmečko-stanovski shod. V nedeljo, dne 31. t. m., ob devetih dopoldne se otvori vseslovenski kinečko-stanovski shod v veliki dvorani hotela »Union«. Pristop na shod imajo le tisti, ki se izkažejo z vstopnicami, glasečimi se na njih ime. Vstopnice se bodo pri vhodu od rediteljev pobrale, da se kontrolira število vseh udeležencev iz raznih krajev. — Priporoča se prav toplo, da udeleženci že preje napišejo svoje želje iu pomisleke, da 'bo razgovor tem lažji in jasnejši. T Shod v Šmartnem pod Šmarno goro. Včeraj popoldne se je vršil izborno obiskan in izredno živahen shod v Šmartnem pod Šmarno goro. Na shodu je poru-čal deželni poslanec dr. Ivan Zajec o delovanju deželnega zbora ter o starostnem zavarovanju. Pri zadnji točki je bilo navedenih mnogo pomislekov, vendar je poročevalec te pomisleke ovrgel, tako, da se jc shod soglasno izjavil, da pritrdi v principu vladnemu načrtu z nekaterimi pridržki. Sprejela se je konečno sledeča resolucija: Zborovalci na shodu v Šmart- LISTEK. Otok zakladov. i Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M. (Dalje.) Kar naenkrat pa se je začul v temi oster glas: »Pijastri! Pijastri! Pijastri!« in tako dal.e brez prenehanja ali spremembe, kakor klopotanje majhnega mlina. Silver.ieva zelena papiga, kapitan Ftint! Ona je bila, ki sem jo slišal klju-vati košček skorje, katerega glasu si nisem mogel razlagati, ona je bila, ki je bolje čuvala kakor človek in ki je sedaj s svojim nadležnim kričanjem oznanjala moj prihod. Nisem imel časa. da bi se zavedel. Vsled ostrega, pretresujočega glasu papige so se speči zbudili in planili pokonci, in s krepko kletvijo ie zaklical Silvcrjev glas: »Kdo je?« Obrnil sem se. da bi bežal, se močno zadel v neko osebo, odletel nazaj in padel naravnost v roke drugemu, ki me je prijel in trdo držal. »Prinesi bakljo, Dick,« jc dejal Silver. ko so me vjeli. In eden možakov je zapustil kočo in se nemudoma povrnil z gorečo bakljo. VI. Del. Kapitan Silver. XXVIII. Poglavje. V sovražnikovem taboru. 'Rdeča svetloba baklje, ki je razsvit-Ijcvaia notranjost koče, mi je pokazala, da so se moje najhujše bojazni uresničile. Morski roparji so imeli v svoji oblasti ostrog in vso zalogo živeža in drugih potrebščin: tamkaj je stal sodček konjaka, tam je bila svinjina in kruh, kakor po-preje; kar je pa v neznanski meri pove-čavalo moj strah, je bilo to, da nisem videl nobenega vjetnika. Mogel sem samo misliti, da so vsi poginili in hudo me je zbodlo v srce, ker me ni bilo tukaj, da bi bil z njimi vred umrl. Vsega skupaj je (bilo šest roparjev; nobeden drugi ni ostal živ. Petorica izmed njih je bila na nogah, zarudelega in zabuhlega obraza, ko so bili naenkrat vzbujeni iz spanja, v katerega jih je zazibala pijanost. Šesti se je samo vzdignil na komolec; bil je smrtno bled in krvava obveza okoli njegove glave mi je pričala, da je bil šele pred kratkim ranjen in šele nedavno obvezati. Spomnil sem se moža, ki je bil pri velikem napadu ustreljen in je zbežal nazaj v gozd, in nisem dvomil, da je on tisti. aprga ]e sedela na rami Dolgega Johna in si snažila perje. Ou sam se mi je zdel bolj bledega in resnega obraza, kakor po navadi. Nosil je še vedno ono fino sukneno obleko, v kateri je prišel kot odposlanec, vendar je bila že zelo slaba, umazana od ilovice in raztrgana od ostrega trnja. »Torej tako,« je dejal, »Jakec Haw-kins je tukaj, v resnici! Priletel notri, ali ne, kaj? Dobro, naj bode, jaz smatram to kot prijaznost.« In vsedel se je na sod za žganje in začel tlačiti svojo pipo. »Daj mi malo ognja, Dick,« jc rekel, in potem, ko jc prižgal, »zadostuje!« je pristavil, »vtakni vgorek tja v kup lesa, vi pa, gospodje, naredite si po domače. Ni vam treba stati radi gospoda Jakca liawkinsa, on vam že oprosti, bodite prepričani. Torej, Jakec,« in jc basal tobak, »tukaj si zopet; prav prijetno iznenadenje za ubogega starega Johna. Da si pravi ptiček, sem vedel žc, ko sem te prvikrat videl, vendar to tukaj se mi pa zdi vseeno malo prehudo, da.« Na vse to nisem ničesar odgovoril, kakor si vsakdo lahko misli. Postavili so me s hrbtom proti steni, in tamkaj sem sedaj stal, gledal Silverju v obraz, na zunaj sicer še precej korajžno, v srcu pa nad vse obupan. Silver pa je z največjo mirnostjo potegnil enkrat ali dvakrat svojo pipo in potem zopet nadaljeval. »No, vidiš, Jakec, ker si že tukaj,« je rekel, »ti hočem nekoliko povedati, kaj mislim. Vedno sem te imel rad, da, kajti razumen dečko si in tak kakor jaz, ko sem bil še mlad in zal. Vedno sem želel, da bi se mi pridružil in vzel svoje deleže in umrl kakor gospod, in sedaj, moj pe-telinček, si v resnici tukaj. Kapitan Smol-lett je imeniten mornar, to ti priznam vsak dan, samo neznosen radi svoje discipline. ,Dolžnost je dolžnost,' pravi, in prav ima. Torej Ie ogibaj sc kapitana. Zdravnik se je zopet do smrti jezil nad teboj ,nehvaležni malopridnež", je rekel; in na dolgo iu kratko je cela stvar taka-le: sedaj ne moreš več nazaj k svojim. ker te ne marajo več, in ako nočeš ustanoviti šc tretje ladjine družbe, kar bi bilo zelo dolgočasno iu samotno, se moraš pridružiti kapitanu Silverju.« Do semkaj je bilo torej vse dobro. Moji prijatelji so torej še živeli, in ako-ravno sem deloma verjel Silvcrjeveniu sporočilu, da so se ljutili name radi mojega bega, me je vse to, kar sem slišal, bolj potolažilo kakor razžaJostilo. nem pod Šmartno goro dne 24. januarja soglasno odobri delovanje poslancev »S. L. S.« v deželnem zboru ter jim izrekajo popolno zaupanje in solidarnost. H- Shod v Dobrepoljah. Včeraj v nedeljo je bil v zadrugi lep shod. Udeležba je bila ogromna, prostori so bili natlačeno polni. Govorila sta dr. Lenard o ruskih razmerah. Iv. Baloh o slov. vseučilišču. Ob viharnem navdušenju je prebral lv. Štrukelj resoluciji o slovenskem vseučilišču in o Belarjevem imenovanju. + Shod v Preski pri Medvodah je imel včeraj poslanec S. L. S. gosp. Josip Mandelj. + Shod v Planini pri Rakeku je bil včeraj jako dobro obiskan. Poslanec d r. 2 i t n i k je poročal o deželnem zboru, osuševanju planinske doline in cerkniškega jezera, ter obširneje o socialnem zavarovanju. Govornik je med živahnim odobravanjem zavračal razne budalosti, ki jili nevedni in zlobni ljudje š i -rijo med ljudstvom proti socialnemu zavarovanju. Prepričan sem, pravi govornik. da nobeden teli nergačev še v r.ikah ni imel načrta, na vendar delajo zgago s svojo — naivnostjo. Zbrani možje v Planini so burno pritnjevali poročevalcu, ko je izjavil: Le norec noče sani sebi dobro, ko odklanja zavarovanje. Domači gosp. župnik Rihar jc govoril o pomenu kmečke organizacije. + Pomožna akcija — pomanjkanje krine. Na izvajanja g. Domicelja samo eno vprašanje: Zakaj ni razdelila »Zveza slovenskih zadrug«, katera je vendar imela pri razdelitvi od vlade poverjeno razdeljevanje, domačega sena v Postojni, ampak si ga je naročila na Nizozemskem? Torej kje je neumnost? Končno omenjamo še. da ne pričakujemo odgovora g. Domicelja na to vprašanje, ker mu na vsa njegova izvajanja o stvareh, o katerih še pojma nima, ne bomo več odgovarjali. + September v deželnem zboru. »Naš List« objavlja uvodnik z naslovom: »September v deželnem zboru«. Ne pečali bi se ž njim, ako bi ne smešil in ne zavijal, kar je govoril v deželnem zboru načelnik »S. L. S.« dr. Šusteršič v proračunski razpravi. »Naš List« trdi, da je dr. Šusteršič branil in hvalil Schwarza, kakor bi najbolje plačani zagovornik ne mogel storiti za svojega klienta. S tem nastopom je dr. Šusteršič osmešil svoje glasilo, osmešil pa tudi večino svojih pristašev. Kamniško glasilo pristašev narodno-napredne stranke prestavlja na to dr. Susteršičev govor tako, kakor ga ta ni govoril. To prestavo konča »Naš List« sledeče: Bodite potola-ženi, modra pola je izgubila ves strah za vas, in gorje onemu, ki bi se drznil v moji stranki še kaj govoriti ali celo pisati zoper vas. (»Slovenec« na galeriji v strahu zdrkne pod mizo). Ali ste razumeli? (Poslanci »S. L. S.« nemo sklonijo prebledele obraze, eden krčevito tišči pest v žepu). Ker »Naš List« sam pravi, da prestavlja v razumljiv jezfk, kar je govoril dr. Šusteršič, kar pomenja da hoče drug pomen, kar je govoril dr. Šusteršič, lahko vsak sam sklepa, da so sanje, kar pfše »Nas List«. Vsi, ki so sledili poročilom zadnjega zasedanja deželnega zbora kranjskega, znajo, da je ravno dr. Šusteršič bil tisti, ki je med vsemi poslanci povedal baronu Schvvarzu najbridkeijše resnice v brk. Re-dakterjeni »Našega Lista«, priporočamo naj temeljito slede zadnjim razpravam kranjskega deželnega zbora in naj pišejo polno resnico. Časi so minuli ko se je i metanjem peska v oči delalo javno mnenje. Neokusna šala je, da je zdrknil »Slovenec« na galeriji v strahu pod mizo, še bolj neumno, da ne rečemo otročje, pa je, ,da so poslanci »S. L. S.« nemo sklonili prebledele obraze in da je eden krčevito tiščal pest v žepu. Dr. Susteršiču so posl. »S. L. S.« burno pritrjevali. Če se hoče »Naš List« smešiti, svobodno mu. Naj le strelja še naprej take kozle, bo vsaj kaj smeha in zabave v naših resnih časih. Sicer pa »Naš List« tako ni resen in je le glasilo malkontentov narodno - napredne Stranke, ki pa ne bodo prišli naprej, če bodo tako otročje zavijali resnico, kakor so jo pričeli. + Čudne pojme imajo tržaški liberalni slovenski visokošolci v društvu »Balkan« o sebi in načinu, kako je treba delati za ljudske knjižnice po okolici. Priredili so dne 9. t. m, akademični ples, na katerega ni smel nihče, ki bi ne bil povabljen ali pa ne spada k visoki tržaški narodni družbi. Utemljevali so to, češ, da ne smejo iz ljudstva zajemati sredstev za ljudske knjižnice. In ker so se hoteli zabavati samo med inteligenti (?) in ker niso hoteli na ples ljudstva, zato so tudi smeli od plesa le .3(1 K dobička, s čimer se ljud. knjižnice pač ne bodo povečale. Na vabilih pa, ki so jih razpošiljali smo čitali, da sc hočejo tudi približati inteligenci, katere člani da bodo kmalu postali. To so pa res po- nižni dijaki, ki kljub vsem svojim študijam i se ne smatrajo še za inteligentne. Lex Axtnann vlada cesarju ne predloži v potrjenje. Baje je to že sklenjena stvar. -f- Na adreso dežel, šolskega sveta. lz Kočevja se nam piše: Pred menoj leži program javnih predavanj c. kr. gimnazije v Kočevju. Na prvi strani vsebina predavanj: 1) Zola — Ibsen. 2) Die Lyrik der Gegenwart. 3) Roman und Novelle der Gegenuart. 4) Fortsetzung des 3. Vortra-ges. 5) Das Drama d. Gegenwart. 6) Fortsetzung und ScttluB des 5. Vortrages. Na drugi strani se pa blesti štampilja: »K. k. Staatsgymnasium Gottschee.« Navajeni smo bili, da se je štampilja pritisikala na uradne stvari, a glej čudo, novi ravnatelj Riedel, 'ki ga kot luč sveta ne moremo postavljati niti na najmanjši svečnik, je uvedel novo prakso in v najkrajšem času smemo pričakovati, da bo štampilja postala splošna last. Predavatelj omenjenih predavanj je prof. dr. Hirscli. Ime že pove, da je judovskega pokoljenja, zato ni bilo kaj posebnega pričakovati. V prvem predavanju je proslavljal Zola in tako vzbudil zanimanje zanj. Neodpustljivo pa je to, da je direktor Riedd dovolil vstop tudi učencem V. in VI. razreda. Mladina že itak preveč rada sega po slabem, tembolj bo pa, če vidi in sliši svojega profesorja proslavljati moža, ki je v Parizu podkupil neko ozdravljenko iz Lurda, da se je preselila iz Pariza, da ne bi izgubila njegova knjiga o Lurdu svoje veljave, katero si je pridobila z lažjo. Ali je nemškim profesorjem res vse dovoljeno? Apeliram na deželni šolski svet, da se prepove ravnatelju vabiti učence na javna predavanja, kjer se govori protiversko in se smeši krščanska morala kot nekaj izpremenljivega. + Solo »Svobodne šole« na Dunaju je naučno ministrstvo velelo zapreti. Društvo »Svobodna šola« je namreč pred leti ustanovilo v Hermanngasse v 7. okraju dunajskem lastno šolo, urejeno po načelih brezbožne morale. Okrajni šolski svet je sklenil, da se ima šola zapreti, sklep je potrdil tudi deželni šolski svet. »Svobodna šola« se je pritožila na naučno ministrstvo, toda žalostni Marchet je stvar nalašč odložil, da bi mu ne bilo treba postopati po zakonu. Zdaj pa je naučna uprava konečno stvar rešila in izdala odlok, da se ima šola takoj zapreti. Po liberalnih listih je seveda veliko vpitja o »novem atentatu na kulturo«. — Burno zborovanje v Spod. Šiški. Včeraj je imela Ribnikarjeva »Narodna delavska organizacija« zborovanje v Sr. Šiški, kamor bi rada v prihodnje železniške delavnice spravila svoje pristaše. Na zborovanje h Kankertu so prišli soc. demokratje ki so napadli sklicatelje ter so z nožem ranili knjigoveza Feldsteina, druge pa osuvali. Ribnikarja je neki soc. demokrat udaril. Sklicatelji so se umakniii v »Čitalnico«, kjer so nato zborovali. — Nemški šovinizem je na vrhuncu. Rektor dunajske univerze je zabranii vstop na dunajsko univerzo osem francoskim dijakom, ki so hoteli obiskavati univerzo. Rektor je mnenja, da bi se s tem omadeževal nemški značaj dunajske univerze. — Konfiscirana je bila sobotna »Edinost« radi brzojavke o razpustu ljubljanskega veteranskega društva. — Imenovanje. Za praktikanta na c. kr. licealni knjižnici v Gorici je imenovan g. dr. Janko Bratina. — Velikega orla, ki tneri 2 in pol metrov, je vjel na planini kobariški urar. Orla je omamil ter ga spravil v Kobarid. — Glavni dobitek praške jubilejne razstave v znesku 100.000 kron je dobil — razstavni odbor. Oba glavna dobitka torej ostaneta loterijski blagajni. Drugi dobitek 10.000 kron je dobil neki V.. Pav-liček v Przemyslu. — Umrl je minolo sredo Dinko Bian-kini, župan v Staremgradu na otoku Hva-ru in brat poslanca Jurija Biankinija. — Pretepi. Iz Notranjih goric se poroča: Pri nas so na dnevnem redu pretepi. Komaj izpuste fante iz ječe, zopet pride po nje mož postave. Na predvečer sv. Antona so zopet pretepli Jožefa Se-lana tako močno, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Tu bi bilo res potrebno izobraževalno društvo. — V konkurz je prišla čebelarska tvrdka baron Rotschiitz v Višnji gori. — Poročil se je v Kobaridu mesar g. Adolf Urbančrč z gdč. Ivanko Perinčič iz Kobarida. Bivši sodni sluga obsojen radi tatvine. Iz Gorice poročajo: Pred okrožnim sodiščem je stal 38Ietni Lovrenc Stekar iz Cerovega, bivši sodni sluga, češ, da je dne 17. novembra ukradel dvokolo nekemu Antonu Koršiču, ki sc jc nahajalo na cesti, ki pelje v Gorenje Cerovo. Sodni dvor ga je spoznal krivim in obsodil Stekarja v 6 mesecev ječe z enim postom in trdim ! ležiščem v mesecu. — Aretirani trgovski potnik. Na zahtevo deželnega sodišča v Čelovcu so na Dunaju aretirali 27 let starega potnika Leona Stadlerja. — Poročil se bo v sredo asistent c. kr. državne železnice na Opčinah gosp. Josip Z n i d a r š i č z gospodično Minko Smid z Gašteja pri Kranju. — Med Cetinjem in Kotoroin je poštna zveza z avtomobilom, ki odhaja iz Cetinja ob 8. uri 20 min. zjutraj, prihaja v Kotor ob 10. uri 40 min. in se vrača ob 2. uri popoldne. S prvo vožnjo pripeljal se je avstro-ogrski poslanik s soprogo, angleški poslanik tudi s soprogo, ravnatelj črnogorske pošte in še trije drugi dostojanstveniki. — Božja pot na Trsatu. Kakor smo svoj čas poročali, se je nameravalo podreti staro cerkev na Trsatu in jo nadomestiti z novo stavbo v nemško-roman-skem slogu. Zgradbo nove cerkve so poverili oo. benediktincem iz Kemptena na Bavarskem. Pater Weber je načrte že iz-gotovil. Neki hrvaški arhitekt, ki jih je videl, je opozoril vlado, da bi bilo mnogo bolje, če bi se stara cerkev restavrirala in se razširila s kolonado ali loggio, cven-tuelno tudi s postransko cerkvijo, na dvorišču, pokrito s steklom. Vlada je ukazala, da mora načrte pregledati strokovna komisija. Zdaj so se oo. benediktinci obrnili do prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda, ki je pa, 'kakor poročajo zagrebški listi, izjavil se za to, da se ohrani stari spomenik hrvatske stavbene umetnosti in da napravi načrte domač arhitekt. Pravijo, da je na odločitev prestolonaslednika vplivala njegova soproga, kneginja Hohenberg, ki da je svoj čas v cerkvi na Trsatu storila neko zaobljubo ter se živo zanima za staro hrvatsko božjo pot. — Tihotapstvu z vinom so prišli na sled v Trstu. Kot tranzitno blago deklarirano vino so spravljali v neko vinarsko trgovino in tam prodajali. Zaprli so vinskega trgovca Mateja Malusa. Carinski oficijal Aleksander Osmo, ki je bil s trgovcem sporazumljen, je pobegnil. Več carinskih uradnikov so suspendirali od službe. — Iz Vrzdenca nad Horjulom. — Izgubljeno. — Pri nesreči, ko se je nad Sedejevim hlevom drugič prekucnil voz veselih izletnikov ,je neki gospod izgubil svoj zlati ščipalmk. Ker dotični gospoa svoj ščipalnik nujno rabi, se pošten najditelj prosi, da ga takoj odda pri voditelju tega izleta. — Obsojen vlomilec. V Bjelovaru so obsodili Ivana Kušarja, ki je bil novembra prošlega leta tam vlomil in uropal za 20.394 'kron vrednostnih papirjev, v osemletno težko ječo. Ukradene vrednostne papirje so vse dobili. — Slovenske predstave. V Millvvau-kee so 10. t. m. Slovenci predstavljali igro »Narodni mučeniki«, katero sta spisala dva ondotna rojaka. — V Clevelandu so 10. t. m. prvikrat v Ameriki igrali Gove-karjeve »Legijonarje«. — Z Rakeka se nam poroča: Kakor čujemo, pusti kmalu ravnatelj tu'kajšnje tovarne g. Fr. Žagarja, nemški protestant VVeingartner, svojo službo in odide drugam. Pričakujemo pa za gotovo, da bo g. Žagar toliko naroden, da odda potem to službo Slovencu. Saj ga bo laIVko dobiti. — Občinski svet v Karlovcu na Hrvaškem je vlada zopet razpustila. — Kranjska akcija nemškega planinskega društva je imela v preteklem letu 317 članov. Dohodkov je imela 13.506 K 11 v, izdatkov 13.375 K 83 v. Proračun znaša 7393 K 11 v. k Železnica preko Tur bo izročena prometu dne 1. julija t. 1. Dela v turškem predoru dobro napredujejo. Na severni strani so že dodelana, na južni se dodelajo do 20. februarja. Tudi načelniki novim postajam so že imenovani. VIII. REDNI OBČNI ZBOR slovenskega trgovskega društva »Merkur« v nedeljo, dne 24. t. m„ ob 10. uri dopoldne otvori podpredsednik Lillek, ki se spominja rajnih društverfili ič/ianov Petra Majdič, Ivana Majdič, Kollmanna in Pe-trovčiča v Trebnjem. Zborovalci vstanejo v znak sožalja. Tajnik Golob naglaša v svojem poročilu, da mora biti naša skrb, da si pridobimo veljavo, ki nam gre po nadarjenosti, pridnosti in po naravni legi. Omenja. da se je storilo vse, da se ves trgovski stan pritegne zavarovalnici za privatne nastavljence. Omenja nato postavo ! o dokazu usposobljenosti, postave o ureditvi počitnega časa v trgovskih obrtih iu j o službenem razmerju, ki ga je državni ! zbor sprejel, a gosposka zbornica ne. Iz- i javlja željo, naj se ustanovi v Ljubljani i višja trgovska šola. Omenja ustanovitve i * Irgovsko-obrtne zadruge«, ki vrlo de- luje in pa, da je gremij ljubljanskih trgov cev pritegnil v gremij vse ljubljanske tr govce, ki plačujejo nad 20 kron davka vrlo delujeta tudi organizaciji v Celju ii Mariboru. Odborovih sej je bilo 11. Obili posla so imeli osobito redakcijski, posredovalni in veselični odsek. Ličen društven koledar sta uredila dr. Marn in Silv, Skerbinc. »Trgovski vestnik« se razpo. šilja v 900 izvodili. Učni odsek je priredi lani laški, knjigovodski in tarifni tečaj. Le. tos se je pa za učne tečaje priglasilo tako malo udeležencev, da se učni tečaji niso mogli otvoriti. Posredovalnica jc| imela 1630 poslovnih številk. Javljenili je bilo 318 prostih mest od trgovcev, od nastavljence v pa 314. Pevski odsek je nastopil sedemkrat. Priredilo je tudi društvo ve'č sestankov in predavanj. Društvo vzdržuje knjižnico in čitalnico. Članov je štelo društvo 608, ki dobivajo brezplačno društveno glasilo, ki ima že 215 naročnikov. Poročilo se vzame na znanje in odobri predlog, da deluje odslej posredovalnica brezplačno za člane. . Blagajnik Vlach poroča, da je imelo društvo 13.052 K dohodkov, 9812 K 20 Ii stroškov, premoženje znaša 3240 K 30 h. Fond »Trgovskega doma« znaša koncem leta 1908 16.644 K 60 h, koncem leta 19(17 je pa znašal 10.937 K 55 h. Podporni zaklad je znašal koncem leta 1907 5273 K 93 h, zvišal se je za 2839 'K 27 h. Znaša torej leta 1908 8113 K 20 h. Na predlog dr. Wi,ndischerja se izreče zahvala in priznanje zapisnikarju in tajniku ter se podeli na Peruzzijev predlog blagajniku absolutorij, izreče se zahvala na Kostevcev predlog Jebačinu za njegov dar društvu. V odbor se izvolijo: Iz vrste samostojnih trgovcev: Franc Berjak, Ivan Je-bačin,_ Ignacij Kessler, Ivan Kostevc, Andrej Sarabon. Iz vrste sotrudnikov: Pavel Fabjani, Franc Jane, Oroslav Jezer-šek, Fran Kovač, Ignacij Novak, Silvester Skerbinc, Ljudevit Vašič, Ivan Volk, Josip Vlah, Josip Selovin. Iz vrste podpornih članov: Fran Golob, dr. Viktor Mur-nik, dr. Fran \Vindischer. Revizorja sta: Ivan Mejač, Avgust Peruzzi. Za predsednika se izvoli ces. svetnik Murnik, za podpredsednika pa Lilleg in Drčar, za predsednika razsodišča pa dr. Triller. Na Lillegov predlog se izreče zahvala dr. Windischerju. Dr. \Vindischer nato predlaga štatut za podporni zaklad. Sedanja glavnica podpornega zaklada znaša 8000 K. Redno delovati prične dne 1. marca. Do podpore imajo pravico le člani, in sicer v slučaju onemoglosti, brezposelnosti, ubogim vdovam in sirotam. Zaklad vodi kuratorij, v katerega voli tri odbornike in dva trgovska nastavljenca. Do brezposelne podpore imajo pravico le, ki so že šest mesecev društveni člani, ki se daje najdalje šest tednov. Glede na podpore onemoglim članom, vdovam in sirotam se rešijo prošnje od slučaja do slučaja, če so že tri leta društveni člani. Statut podpornega zaklada se soglasno sprejme. Liublianske noulce. lj Javno predavanje. Jutri v torek predava v S. K. S. Z. g. dr. L. Lenart. Vabimo k obilni udeležbi! lj Za S. K. S. Z. so darovali 15 K 50 v. gg. ljubljanski bogoslovci. Ij Afere v nemškem gledišču pred sodiščem. Jutri ob tretji uri popoldne bo pri okrajnem sodišču v sobi št .50 zopet zanimiva obravnava, ki bo osvetila umazano židovsko oderuško »umetniško« delo nemškega gledališkega ravnatelja Wolfa iu njegovega intrigantskega »NVinkelmuzi-kanta« Miillerja. Operni pevec Leser-La-sario toži Wolfa radi gaže. Wolf je-svoje umazano stališče napram odličnemu pevcu najbolj označil s tem, da je sam izjavil, da je bil Leser zanj na mesec vreden 800 K. dal mu je pa samo 200 K. Omenili smo že. da je Leser bil operni pevec na draždan-ski kraljevi dvorni operi in je prišel le radi tega v Ljubljano, da se bolj vpoje v večjih vlogah. Leser je lani prišel iz umetniške šole in je bil po grofu Seebacliu takoj kot lirično - dramatični tenor angažiran na kraljevsko dvorno opero v Draž-danih z letno plačo do 50.000 mark. Vse intrige v Ljubljani proti Leserju izvirajo le iz nevoščljivosti, ker sta Wolf in Miiller dobro spoznala pevčevo vrednost, a sta ga hotela onemogočiti zato, ker je Leser Poljak. O Leserjevi umetniški vrednosti je simpatično pisala celo »Deutsche Wacht« v Celju, mnogi nemški listi pa sedaj i/, slovenskih listov ponatiskujejo notico o Wolfovem in Miillcrjevem obnašanju proti Leserju. Tako celo Nemci zaničujejo tako »kulturo« ki se šopiri v ljubljanskem nemškem gledališču. Ij Zborovanje v »Mestnem Domu«. Včeraj sc jc vršilo v »Mestnem Domu« precej slabo obiskano zborovanje, na ka- Priloga »ilo^tno«" itev. 19« dnč 25» januarja 1909. Nnjnouslie. VELIKE DEMONSTRACIJE V PRAGI. Praga, 24. jan. 1909. (Brzojavno poročilo »Slovencu«.) Protinemške demonstracije so se danes Obnovile. Nemški praški krogi sodijo, da če se demonstracije nadaljujejo, nastopi vlada zopet s skrajnimi sredstvi proti Pragi. Med Cehi se je govorilo, da hočejo Nemci sami opustiti prikopski bumel in ga premestiti na trg za kazino. Nemški burši so pa včeraj izjavili, da so govorice izmišljene. Češko dijaštvo in narodni so-sialci so nato izdali parolo, da se danes zjutraj zopet zbere velika množica na Prikopu, ki naj demonstrira zoper burše. Na Prikopu je bilo ob 10. uri dopoldne zbrano 2000 do 3000 demonstrantov: češki dijaki v barvah, narodnosocialni delavci, mnogo inteligence v frakih in v cilindrih. Došlo je tudi več čeških poslancev in mestnih svetnikov in podžupan dr. Stych. Ob tri četrt na 11. uro dopoldne so zapustili nemški burši kazino. Cehi so jih pozdravili z živahnimi hanba-klici, grozili jim s palicami in poizkušali posamezne burše insultirati. Policija je začetkoma preprečila spopade, a ob 11. uri je že bilo več kulernih dijakov opljuvanih, ospova-nih in osuvanih. Pri unionski banki se je kmalu nato vršil prvi resen spopad. Cehi so pretepli nekaj buršev. Policija je s težavo iztrgala burše demonstrantom. Ob pol 12. uri dopoldne je bil položaj nad vse resen. Višji policijski svetnik dr. Ploch je izpoznal, da ne more sam vzdržati reda. Urnebesno je zadonela iz ust demonstrantov slovanska himna »Hej Slovane!« Demonstranti so jeli prodirati s silo proti kazini. Policija je bila preslaba, napram navalu ljudstva. Dr. Ploch je zato pozval orožništvo na pomoč. Kmalu je prikorakala orožn. stotnija v razprostrti vrsti na Prikope. Le počasi so se umikali demonstranti proti poslopju »Češke deželne banke«, proti orožnikom so demonstranti nastavili mlade fante in ženske. Pred kazinskim vhodom se je vršil spopad med orožniki in demonstranti, ki so tolkli s palicami po orožnikih. Demonstranti kriče, žvižgajo in pojejo češke narodne pesmi. Nemški burši češke demonstrante neprestano izzivajo in pojejo Slovane izzivajočo »Die Wacht am Rhein«, kar še pomnoži srd čeških demonstrantov. Orožniški poveljnik zapove v tem trenutku naskok. Trobentač zatrobi nato »Sturm!« z nasajenimi bajoneti naskoči orožništvo demonstrante, ki beže. Grozen trenutek! Več oseb, osobito žensk, pade. Cez nje dirjajo prestrašeni demonstranti. Ranjenih je več. Na tleh leže potlačeni klobuki, manšete, ovratnice* zlomljene palice. Na Jožefovem trgu so padali na orožnike kamni. Orožništvo nastopa z največjo brezobzirnostjo. Več prijetih oseb iztrgajo demonstranti policiji in orožništvu. Policija na konjih je večkrat naskočila demonstrante. Del demonstrantov pride za orožniki pred kazino, kjer demonstrirajo s hanba-klici in z živio Srbiji. Pridirja orožniški častnik z orožniki. Demonstranti ga pozdravijo s kamni. Orožništvo ojačijo z dvema orožni-škima stotnijama. Orožniki zapro vse ceste, ki vodijo na Prikope in na trg Sv. Jožefa. Demonstrante potisnejo v stranske ulice, kjer jih razkrope. Ko praznijo Prikope, je več burnih prizorov in spopadov s policijo in z orožniki. Burši se umaknejo v kazino, ko vidijo, da se jim je posrečilo uprizoriti vihar. Ob pol dveh popoldne so Prikope zopet odprte prometu. Med izgredi je bilo prijetih 27 oseb. Popoldne je bilo v Pragi mirno. Nemci in Cehi. Dunaj, 25. jan. Nemci se pritožujejo, da izdaja pravosodno ministrstvo za notranje občevanje sodišč samočeške tiskovine, ki jih je doposlalo vsem okrajnim sodiščem v sudetskih deželah. Tudi poštne reklamacije so samočeške. Praga, 25. jan. Narodni socialisti protestirajo proti poštnemu odloku in poživljajo poštne uradnike, naj se ne glede na vse odloke drže besedila temeljnih postav. P r a g a , 25. jan. Izvrševaini odbor radikalne državno - pravne stranke je tudi sklenil protest proti odloku na praško poštno ravnateljstvo. Praga, 25. jan. Mladočeški izvrševaini odbor je v navzočnosti dr. Krama-fa in dr. Ficdlerja' protestiral proti zadnjemu odloku na praško poštno ravnateljstvo. Nemški minister krajan v Oiomucu. O I o m u c , 25. V soboto ob pol i 2. uri je prišel v Olomuc nemški minister krajan dr. Schreiner. Podal se je takoj v nemško kazino, kjer se je izjavil, da se hoče informirati o vsih željah in zahtevah severno moravskih Nemcev, ki jih hoče pospeševati. Pozval je Nemce, naj bodo složni. Včeraj ob 9. uri dopoldne je imel pa moravski nemški volksrat zaupno sejo, pri kateri je bil navzoč tudi dr. Schreiner. Ob 3. uri popoldne je govoril dr. Schreiner pri seji glavnega vodstva severno moravskih Nemcev. Izjavil je, da smatra za svojo dolžnost, da je. v stiku z vsemi Nemci, da so mu znane nemške želje, da jih tako lahko pospešuje. Ravnatelj Knaute je nato obrazvil nemške težnje in se pritoževal, da imajo češki prosilci prednost pri nameščanju uradniških mest pri davkarijah, poštah, sodiščih, pri politiških oblastih in na železnicah. Nemci so se pritoževali čez bojkot v Vitkovicah in zaradi zletov Sokola v nemško ozemlje. Schreiner je obljubil, da bo kolikor mu 'bo le mogoče izkušal izpolniti zahteve Nemcev. Priporočal je, naj se ločijo po narodnosti obrtne zadruge. Izjavil je, da se rad peča s podrobnim narodnim delom, ker .se tako velikrat rešijo tudi velika vprašanja. Češki dijaki niso izključeni iz monakovske univerze. Monakovo, 25. jan. Akademiški senat je sklenil, da nastopi proti akciji, ki hoče izključiti od monakovskega vseučilišča z ozirom na praške dogodke češke dijake. BALKAN. Kompenzacijsko vprašanje. Srbska vlada izroči danes ali jutri velevlastem noto, v kateri zahteva avtonomijo Bosne, zase pa del bosanskega in hercegovskega teritorija, da more izpeljati železnico do morja. Poslanec Judet obsoja v »Eclairu« politiko Srbije in dolži Anglijo podpihova-n'a. Celo Srbiji prijazni »Echo de Pariš« izjavlja, da je izključeno, da bi velesile zahtevale avtonomijo Bosne ali odstopi-tev bosanskega teritorija Srbiji. Na Dunaju izjavljajo kategorično, da o teritorijalnih kompenzacijah za Srbijo ni govora. Kar se tiče govora črnogorskega ministra Tomanoviča v skupščini, ga diplo-matiški krogi splošno obsojajo. V Belgradu pa Črni gori prav nič več ne zaupajo in trdijo, da se minister Tomanovič in knez Nikita vzlic svojim radikalnim govorom t a j n o pogajata z Avstrijo. Avstrija in Anglija. Angleški državni tajnik za zunanje zadeve, sir Edvard Grey, se je 23. t. m. v nekem javnem govoru pritoževal, da avstrijsko časopisje napada Anglijo ter svečano zagotavljal, da Anglija ničesar ne kuje proti Avstriji, marveč si ie želi, da bi se zopet vpostavile stare in prisrčne prijateljske razmere. Na Dunaju temu govoru seveda prav nič ne verjamejo. Sir Grey je trdil stvari, ki se dajo na prvi mah ovreči. »Si fecisti. nega,« to je načelo angleških državnikov. Grey ie dejal, da angleški listi niso nikakor hujskaii, marveč le delali na sporazum! Resnica pa je, da so »Times« očitale Avstriji pohlepnost po tujih deželah, drugi listi pa so celo cesarjevo osebo sramotili ter Srbijo pozivijali, naj seže po orožju, Grey ie nadalje trdil, da je Avstrija v svoji sodbi o angleškem časopisju osamljena. Čudno. Nedavno je Jaures, največji prijatelj Anglije, v francoski zbornici, dejal, da ;e pisanje angleških listov najhujše obsodbe vredno. Sicer pa jc tudi avstrijska vlada Angliji namignila, da je postopanje njenega časopisja v škodo miru in sporazuma. Sir Grey se je namreč potom svojega poslanika na Dunaju pri Aehrenthalu pritožil, češ, da avstrijski listi Anglijo napadajo. Aehrenthai pa mu je odgovoril, naj rajši pogleda v lastne liste. Odtod to, da se zdaj angleški minister opravičuje. Seveda je za Anglijo silno neprijetno, da se mora zdaj braniti, pa ue ve kako. Avstrijski listi so ji namreč očitali, naj, mesto da dolži Avstrijo kršenja mednarodnih pogodb in svetih človeških pravic, študira, kako je varovala »svete človeške pravice« v Indiji in južni Afriki. Nadalje so angleške liste na očitanje, da je Bosna polna vojakov, opozorili, da je v Indiji vse vojaštvo napol mobilizovano. Na tako hud poper je bila seveda potrebna opravičba. Srbski vojni minister priznava ponever-jenja pri armadi. V tajni seji skupščine je vojni minister general Zivkovič odgovoril na interpelacije socialističnega poslanca Kazleroviča. Minister je priznal, da so se pri dobavali za armado zgodila velika poneverjenja. Velik del denarja, namenjenega za oboro-ženje, sploh manjka, pri dobavah pa so se plačale velike podkupovalne vsote. Poneverjenja so posebno velika pri naročilih novih topov. Veliko visokih častnikov je hudo kompromitirani!! in bodo občutno kaznovani. Poslanci so nato vzklikali: »S tako armado in s takimi častniki ne moremo vojevati vojske!« Kmečki poslanci so se pritoževali, da se vpokličejo rezervisti čisto samovoljno; kdor veliko plača, temu ni treba na vaje. Pritoževali so se tudi, da rezerviste slabo hranijo in oblačijo. General Zivkovič je obžaloval nerede in obljubil, da jih odpravi. Baron Aehrenthai o razmerju s Srbijo. H a 11 e, 25. januarja. »Saale-Zeitung« priobčuje pismo, čegar dopošiljatev da je povzročil sam baron Aehrenthai. To pismo pravi med drugim, da bo nadaljni razvoj avstrijsko-srbskega razmerja odvisen od tega, da srbska bojna stranka potrpežljivosti Avstro-Ogrske preveč in izkuša. Ako bi se v Belgradu odrekli zahtevam po teritorijalnih kompenzacijah, bi bili na Dunaju pripravljeni k nekim gospodarskim privolitvam. Novi srbski poslanik v Rimu. B e 1 g r a d, 25. januarja. Uradne »Srpske Novinc« so priobčile kraljev ukaz, ki imenuje bivšega ministra dr. Vu-jiča poslanikom v Rimu. Pašič se umakne s politiškega življenja? Belgrad. 25. januarja. »Zvono« piše, da se vodja starih radikalcev, Pašič. umakne s politiškega življenija, ker ni uspel s svojo smerjo zunanje politike, ki jo je hotel uvesti z znano resolucijo v narodni skupščini. Bolgarija mobilizira ? Sofija, 25. januarja. Brzojavnim potom so poklicali trinajst letnikov staro-zagorske obrne ne divizije vseli vrst k tri- | tedenski orožni vaji. Divizija sc na ta na- i čin popolni na vojno stanje. Besede »mobilizacija« so se pri tem nalašč ogibali. To se je zgodilo radi tega, ker Turčija v veliki meri premika svoje čete ob meji pri Drinopoliu ter namerava dve strategiško važni mejni točki zasesti. Danes bo ministrski predsednik odgovoril na neko interpelacijo ter obrazložil ta korak bolgarske vlade. Bolgarija bo skušala turško namero, če treba, z orožjem preprečiti. Nemiri v Arabiji. Carigrad, 25. januarja. Ko jc te dni prispel oseben vlak na postajo Elala pri Meki, je našel kolodvor razrušen,brzojavne žice so bile prerezane, od 40 železniških uradnikov ni bilo nikogar na peronu. Arabci so bili postajo in mesto napali. ! večino prebivalstva pomorili, ostale pa j odgnali s seboj. Bojkot na Turškem. Carigrad, 25. januarja. »Ikdam« piše, da ima narod pravico do bojkota. Vlada se v to stvar ni vmešavala in ne more posredovati. Otomani bojkota nc opuste, dokler ne bodo zahteve vlade izpolnjene. — Mladoturški odbor v Solunu zahteva, da se bojkot nadaljuje. S tem hoče udariti Kiamil-pašo, ki da je bil pri : pogajanjih z Avstro-Ogrsko preveč popustljiv. Veleposlanik mejni grof Pallavi-cini je v soboto radi bojkota zopet bil pri porti. Avstrijski noti turški vladi. Carigrad, 25. januarja. V soboto ie avstro-ogrsko poslaništvo izročilo porti dve noti: prvo. ker je bojkotujoča množica v Tripolisu naš grb na konzulatu in konzula Rossija opljuvala in je vali krivce na zahtevo ljudstva izpustil. Druga nota protestira proti napadu na vicekonzula v Aleksandretu in ker se krivcev ni kaznovalo. Noti opzarjata na očito kršenje mednarodnega prava, zahtevata strogo kazen in zadoščenje. Baron Gagern pri srbskem prestolonasledniku. B e r o I i n, 23. januarja. »Lokal-An-zeiger« poroča iz Belgrada: Avstro-ogrski poslaniški tajnik baron Gagern je po nalogu odposlanca grofa Eorgacha obiskal prestolonaslednika Jurja. Ta obisk je napravil tukaj dober vtis in nadejati sc jc. da se odnošaji med Avstro-Ogrsko in Srbijo zbližajo. HRVAŠKE ZADEVE. Veleizdajski proces. — Položaj na Hrvaškem. — Kimeri prevzame na Ogrskem vlado ? Glasilo hrvaških katolikov, »Hrvat-stvo«, označuje svoje stališče nasproti velesrbski propagandi in tozadevnemu veleizdajniškemu procesu sledeče: Srbov kakor narod v Hrvaški ne priznavamo. l isti, ki se nazivajo Srbe, so Hrvati, ki so v XI. stoletju prestopili v razkolno cerkev ali pa rumunsko-vlaški vseljeniki iz XV. in XVI. stoletja. Velesrbska propaganda v resnici obstoji. Naglašati pa je treba, da so gojili velesrbsko propagando bana Kliuen in Pejačevich na Hrvaškem, Kallay in Burian pa v Bosni. Tudi Rauch Srbe le zato preganja, ker niso hoteli vstooiti v njegovo stranko. Sodnijska obravnava ne bo imela nobenega političnega uspeha, naj bo razsodba taka ali taka. Ce jih obsodijo, ustvarijo po nepotrebnem muče-nike, če ne, blamirajo vlado, ogrsko iu hrvaško. Nekateri hrvaški listi ostro napadajo Srba Polita in Popoviča, ker sta v budim-peštanski zbornici interpelirala ogrsko vlado zaradi veleizdajskega procesa na Hrvaškem in jo pozivala, naj pazi na sodnike. To da je kruto kršenjp hrvaške avtonomije. Na hrvaške sodnike nihče ne sme pritiskati, najmanj pa ogrska vlada. »Pokretu«, glasilu naprednjakov, (či-ta.o, da je za svojo sedanjo pisavo o srbski propagandi mastno plačan iz Belgrada. Poslanci Supilo, Pribičevič iu Luki-nič tožijo list »Reichspost«,ki jim je očitala, da dobivajo subvencijo (Supilo 240U kron na leto) iz Belgrada in da so skupne s Košutom svoj čas nahujskali Srbe v boj proti kroni. Sodišče je odločilo, da se ima proces vršiti pred porotniki. Odkrile se bodo zanimive stvari. Imunitetni odsek v Budimpešti, ki bi imel izročiti veleizdaje okrivljene poslance Pribičeviča, Banjanina in Budisavlje-viča, se je iz zadrege rešil s tem, da je od-godil stvar, češ, spisi državnega pravdni-štva iz Zagreba niso popolni in se morajo pravilno sestaviti. Ta odločba kaže, da so Mažari in Srbi zaroto kovali »v konipa-niji«. Zagr. »Hrvatska«, glasilo pravašev, slika položaj za Hrvaško v zelo temni luči. Mažari hočejo banko iu samostojno armado, predno se izvede volivna reforma in pride."o nemažarski narodi do glasa. Pa če tudi tega ne dosežejo, nekaj bodo iz krone iztisnili na škodo Hrvatom. Avstrija bo postopala, kakor vedno: Zapretila bo Ma-žarom s trializmom, potem pa odnehala in za sporazum z Mažari Hrvate slednjim prodala. Hrvaški listi poročajo tudi, da bo, ako se sedanja kriza na Ogrskem nepovoljno reši (cesar noče namreč dovoliti samostojne ogrske banke), stopil vladi na čelo bivši ban Khtien-Hedervary. Znanost in umetnost. Kupijo se vsi zvezki A. K a 1 a n o v i ii povest i, ki so izšle pred več leti kot ponatis iz »Domoljuba«. — Kdor ima posamezne, ali še bolje, vse zvezke teh povesti, prosimo, da jih odstopi »Katoliški B u k v a r ni« v L j u b I j a n i, ker se bo priredila nova izdaja. Denar pošljemo takoj po prejemu knjižic. Opozarjamo na priloženi prospekt o prepotrebhi knjigi: Podiesnik, »Knjigovodstvo«, II. del. (knjigovodstvo za hranilnice in posojilnice). Knjiga je ravnokar izšla v zalogi »Katoliške B u k v a r -ne« v L j u b I j a n i in velja vezana 6 K 20 vin. Kn iga ie za naše zadružništvo velevažna. * Der moderne Redner. P. Konrad Lienert O. S. 13. 1908. To knjigo zelo priporočamo duhovščini, učiteljem, zlasti pa voditeljem naših izobraževalnih in m 1 a denišk i h društev, ker nuja jasno in vrlo praktično, vseskozi moderno teorijo zgovornosti, pa na zgledih govorili znamenitih katoliških mož — pojasnjuje, kako se morajo govori disponirati in izdelati. Vsekakor je ta knjiga veliko priročnejša od preobširne Jungmannove, ker je veliko bolj praktična. Cena za vezano knjigo 4 K 80 h. »Katoliška Bukvama« v L j u b-1 j a n i. * Einfiihrung in die Volkswirtschafts-lehre. Eugen Schwiedland, UniversiUits-professor und Hofrat im Arbeitsministe-riiim. \Vien 1909. Ta knjiga je dober, zelo pregleden in točen uvod v narodnogospodarsko vedo. Kdor se peča s teorijo te vede, bo po tej knjigi segel z veseljem. Cena 3 K 60 h. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. * Die Staatsverrechnung in Fragen und Antvvorten. Raimund Soukop, Wien. Knjiga bo dobro služila tistim, ki se pripravljajo na izpit iz državne računske vede. Obdela celo tvarino v vprašanjih, ki so vsa v logiški zvezi in tvorijo v celoti celo teorijo, oziroma prakso državnega računstva. Odgovori so kratki, jasni in precizni, kakor morajo biti. Cena 8 K. »Katoliška Bukvarna« v Ljubljani. V najem a« da mesca marca t. I. za več časa v Renčah = lepa hiša = z vrtom in vinogradom okoli nje. Več pove Marija Brumat v Renčah pri Gorici. 194 3-2 =Učenka= se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom od 14. do 15. leta, iz dobre hiše. Luka Brus, trgovec v Spodnji Idriji. 215 3-2 2 foiof 2 - 50.000 PAROV ČEVLJEV! - 4 pare čevljev ia samo K 7* Vsled plačilnega zastanka nekaterih velikih tovarn sem bil poverjen prodajati večje zaloge čevljev globoko pod lastno ceno. Prodajam torej dva para moških in dva para ženskih čevljev na zadrgo iz rjavega ali črnega galoširanega usnja z močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša oblika. Velikost po oblikah 164^3—3 Vsi štirje pari stanejo~samo3K 7-—. Pošilja sc proti povzetju. — Zamena dovoljena ali denar nazaj. P. LUST, Izvoz čevljev, Krakov 51. Vinske sode nekaj skoro novih, dobrih in močnih, od 600 do 1000 litrov proda po mzki ceni. Dobe se tudi sorti od 15 do 20 hektolitrov. 6> 5 FRAN CASC90 Šele nburgove ulice št. 6. Oženjen hlapec prednost ima tak brez otrok, ki razumi nekoliko nemško, ter je dober poljedelec in čegar žena se razumi na peko in rejo prašičev, se sprejme s 1. februarjem. Lastno stanovanje s popolno hrano, plače 480 kron in pa procente od prodaje. — Graščina Širje pri Zid. mostu, Štajersko. 198 3 2 Babica ANA TRTNIK roj, Kapele ki je bila tekom dvanajst let v službi kot šolska babica pod vodstvom gospoda prof. pl. dr. Valente, naznanja, da stanuje sedaj SIT na Poljanski cesti štev. 9 in se priporoča veleč, rodbinam, zagotavljajoč vsikdar najskrbnejšo postrežbo. Samo Gdttt _I Havre New-York Franooskia preilomareka družbi«. Odpetuje se Iz Ljubljano vsak «ore'--:. Vozne list« in pojasnila daje EdL Smao^da obl. konc. potovalna pisarna B_jSMfsIja®.», Dunajska ©eaSa ii8. IG, nasproti zna gostilne pri |gFigow«M". 1878 26- 23 Pozor! Čitaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestiji, pomanjkanju teka krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja 3314 10 7 se takoj vsled smrti, z vsem blagom, zelo ugodno proda ali odda za enajst let v najem. Reflektant naj ima vsaj 10.000 K gotovine. Prodajalna je staro-znana, dobro vpeljana ter ima velikanski promet. — Pojasnila daje: Pavel Lampreht, Beljak ali E. Rooss, Kranj. na Vrhniki št. I82, pripravna za trgovino ali obrt, z dvema velikima kletima se proda pod ugodnimi pogoji iz proste roke. Več se poizve ravnotam. 3241 ll Dve hiši se prodasta. Poizve se na Trnovskem pristanu št. 14, Ljubljana. 1687 12 Delovanje Izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (t dvanajstorlca) 5 K franko na vsako poŠto po povzetjn ali Ce se poSlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od P. J II R I š I Č A , lekarnarja v Pakracu št. 65 (Slavonija,) Velika zaloga raznih 2267 slovenskih plošč In gramofonov ceniki od gramofonov In ploič n« razpolago. Fr. P. Žalec urar In optlkar Ljubljana, Stari trg, Stv. 28. Pozor, kmetje in fantje! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranjen je prhi ja(luskin)na glavi t.j. Kapiior ftt. 1. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Prosim da se naroči samo od mene. Naslov je: o. Juriš<č, lekarnar v Pakracu ftt. 65. (Slavonija). Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 3145 lit—'! M.DRENIK, Kongresni trg Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. — Predtiskarija itd. ! ! ! Velika zaloga telovadske obleke ! ! ! 2399 18 Veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega vina, - priporočano opetovano od knezoškof. ordi narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikon za mašna vina, ima Kmetijsko društvu v Vipavi. — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni »Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po I do 120 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi. KI Prvo slovensko modna : trgovina za gospode: Cngelbert Jkusek Ljubljana, Mestni trs l\. 19 se noltoplele priporoča 2710 Oznanilo. Zaradi bolezni svoje žene oddajam svojo 43 dobro upeljano 3— veliko trtovlno z mešanim blagom Ignac Morij na Jesenicah, Gorenjsko. pod zelo ugodnimi pogoji takoj za več let v naj nn. Ponudbe sprejemam in pogoje stavim sam. Kdor hoče varno, mu no in hitro v AMERIKO potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika 1639 27 Fr. Seunig, Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 28. Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaiserin Auguste Victoria nosi 25.000 ton Amerika...... , 24 000 „ President Lincoln ... „ 20 000 , President Grant .... , 20.000 , Vožnja Ljubljans-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1', dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej. Uljudno javim, da sem otvoril elektroinštalacijsko obrt ter se priporočam slav. občinstvu v mestu in na deželi za uvajanje vsakovrstnih signalnih in varnostnih električnih naprav, kot hišnih zvoncev, budilk, telefonov itd. Upeljujem in preskušujem strelovode na njihovo odvodno zmožnost na znanstveni podlagi. Izvršujem tudi druga v mojo stroko spadajoča naredila. Postregel bodem vestno in točno. Pokličite me, ako je Vaš električni obrat moten! Velespoštovanjem FR SAX, domača elektrotehniška obrt v Ljubljani Gradišče štev. 17. (130 2) č tednov stare, krasne barve, dobri čuvaji ima po ugodni ceni na prodaj Peter Strel v Mokronogu na Dolenjskem. 200 3 2 )DiK>aZ}C lil /A aszamum CD3CO vmmf^o tfAka-demiseh nationaler Arbeitsausschuss«. š Mestna občina celjska je sklenila v povečanje svojega pokopališča na Črctu pri"' Celju nakupiti takozvani »Rosen-hiige'1«, prej last g. Žimjaka, za 40.000 K. Ravno to zemljišče je bilo pred par leti na ponudbo, a za par tisoč kron — ceneje. Tačas ni šlo. Zopet dokaz, kako izvrstno znajo gospodariti naši mestni očetje! š Št. Ilj v Slovenskih goricah. Na našem kolodvoru se nahaja neki uradnik, ki sliši na ime Brandstadter. Ta je Slovencem tako prijazen, da mu še karte ne da, ako jo zahteva v slovenskem jeziku. Treba bi bilo gospoda poučiti, da se s Slovenci mora slovenski govoriti, če ne, pa naj gre med krofaste Gornještajerce. š Napad na vlak. V osebni vlak, ki pelje ob osmi uri 28 minut mirno Trbovelj, je zagnal nekdo v okno osebnega voza, kjer je sedelo več popotnikov, precej velik kamen in ranil močno neko žensko. Kraj odkoder je priletel kamen je v bližini rova Save v Trbovljah. Hudobneža zasledujejo. š V graški kavarni »Styria« so sc godile škandalozne stvari. Več višjih sodnij-skili uradnikov, nekaj trgovcev in drugih znanih Gradčanov je z raznimi damami v preiskavi radi nenravnosti. POTRES V JUŽNI ITALIJI. Novi sunki. R i m, 25. januarja. Ponoči od petka do sobote je bilo v Messini več potresnih sunkov, med njimi dva zelo občutna. V soboto ob pol 8. uri zvečer je trajal valovit sunek osem sekund ter povzročil mnogo strahu med prebivalstvom. Barake so se majale. Tudi na ladjah v pristanišču so občutili potres. Prcfekt je dal razdeliti mnogo lesa za gradmjo barak. Vreme je krasno, zdravje čet izborno. R i m, 25. januarja. V soboto ob 7. uri in 20 minut zvečer so čutili v Reggio di Calabria lahek potresni sunek. Štiri minute pozneje mu jc sledik kratek sunek ki je glede moči dosegal skoro potres z dne 28. decembra. Več zidov, ki so že imeli razpokline, se jc podrlo. Ljudstvo je bilo grozno prestrašeno. Tudi iz mest Palmi, Bagnara, Scilla in Villa San Giovanni javljajo močne potresne sunke Ljudstvo je v velikem strahu. Človeških žrtev ni bilo. R i m , 25. jan. Vsi italijanski observatoriji registrirajo močan potres. Sodijo, da se je tresla zemlja ob Kaspiškem morju. Dra ž d a n e , 25. jan. Tu se je večkrat stresla zemlja v smeri Draždane-Prciberg. 340.000 frankov najdenih. <• Pariš, 25. jan. V nekem stranišču so našli v nekem dunajskem listu zavitih 340. 000 frankov. Policija sodi, da je bila vstota ukradena v Amsterdamu. Razne stvari. Žrtve poklica. V Bejrutu so umrle na-čelnica in vse usmiljene sestre katoliške bolnišnice vsled kuge. Stregle so obolelim na kugi. Roparji umorili časnikarja. Iz maščevanja so umorili roparji v Caltabelloti, Calccdonija Rizutte, korespondenta »Gi-ornale di Sicilia«, kateri je v svojem časopisu ožigosal nemoteno ropanje in zahteval, da se Iropanje radikalno zatre. Umorjen je bil na ulici od roparskega glavarja Crisaia in njegovega brata; Crisai in njegov brat sta se zaprisegla, da v najkrajšem času pomorita celo njegovo družino, in res so bili v enem letu umorjeni štirje člani Rizuttijeve družine. Od uboge družine je samo ena hčerka še pri življenju. General Saletta, bivši šef laškega generalnega štaba, je umrl. Vsa plzenska piva bojkotirati je sklenila prevčerajšnjim vsenemška zveza v Lipskem. PREDAVANJA. Bralno društvo v Naklem je po* zdravilo to nedeljo novega dež. poslanca g. prof. Evg. Jarca, ki je v poljudni obliki pojasnil ljudem, kaj se Je sklepalo v zadnjem deželnem zboru, posebno se je bavil s starostnim zavarovanjem. Občinstvo ga je poslušalo z velikim zanimanjem. — Selca. V našem izobraževalnem društvu je preteklo nedeljo predaval okr. zdravnik iz Škofje Loke, dr. Hubad. Govoril je o važnem predmetu: prva pomoč v boleznih. Poljudno predavanje nas je skozinskoz zanimalo. Obljubil nam je, da drage volje zopet pride. Telefonska In brzolaona poročila. DEMONSTRACIJE V PRAGI. Praga, 25. jan. Včeraj zvečer so se demonstracije na PFikopih ponovile. Množica je nemške burše pretepla. Policija je posredovala in več demonstrantov aretirala. TRŽAŠKI LAHI ZA VSEUČILIŠČE. Trst, 25. jan. Na včerajšnjem protestnem shodu društva »Patria« so govorili predsednik Depiera, tajnik Bruna in znam Hortis. Shod je sprejel resolucijo, proti obveznosti nemščine in zahteval popolno italijansko vseučilišče v Trstu. INTERPELACIJA KRŠČANSKO - SOC. POSLANCEV. Dunaj, 25. jan. V današnji seji državnega zbora so interpelirali krščanski socialisti v zadevi vojaških koncesij Maža-rom. NAMENI KOŠUTOVCEV. Budimpešta, 25. jan. Najnovejša parola Košutovcev se glasi: Vsa državna opravila mora voditi Košutova stranka. Na čelu nove vlade bi bila Košut in Appo-nyi, razne resorte v ministrstvih bi pa prevzeli Justh, Hollo, grof Batthiany in drugi strankarji. Program te vlade bi bil doseči jezikovne koncesije v armadi. Ako bi se to doseglo, tedaj bi se zvečalo število vojaških novincev za 22.000 mož. Nadalje je na programu kartelna banka in volivna reforma na podlagi splošne in enake volivne pravice, vendar z varstvom mažarskih interesov. TRŽAŠKI TIPOGRAFI SE LOČIJO OD SOCIALNIH DEMOKRATOV. Trst, 25. jan. Izredni občni zbor društva tipografov je sklenil, da se društvo loči od soc. demokratov, združenih v »Sedi riunite«.. NEMŠKA NASILSTVA. Gradec,. 25. dec. Zastopniki nemških društev v Gradcu in nemškega dijaštva so imeli zborovanje, na katerem so sklenili, da se nc sme dopustiti v Gradcu nobeno slovansko zabavo. OGENJ V TRŽAŠKI OKOLICI. Trst, 25. jan. V tovarni za lin olej ob sprehajališču pri Sv, Andreju ki je last kreditnega zavoda, je danes zjutraj izbruhnil ogenj. Posrečilo se je ogenj loka-lizirati. Gasili so vsi mestni gaslici in gasilci pivovarne Drelier. Škoda je velika. DIPLOMATI SE NE UDELEŽE SRBSKEGA DIJAŠKEGA PLESA. Belgrad, 25. jan. Diplomatiški zbor je sklenil, da se ne udeleži dijaškega plesa, ker ni bil povabljen nanj avstro-ogrski poslanik grof Forgach. VELIK POŽAR V ORŠAVI. Budimpešta, 25. jan. Po noči ud sobote na nedeljo je čistilnica petroleja v Oršovi do tal pogorela. Škode je poldrug milijon kron. Zgorela so tudi delavska stanovanja. Človeških žrtev ni bilo. SRBIJA SE PRIPRAVLJA. Carigrad, 25. jan. »Yeni Gazeta« poroča, da je Srbija na Ruskem zopet nakupila 1201) konjev. TROZVEZA RAZPADE? Rim, 25. jan. List »Messaggero« prorokuje, da se trozveza ne obnovi. Namiguje na novo trozvezo med Italijo, Rusijo in Francijo. VELEPOSLANIK V RIMU HOČE BITI ODPOKLICAN. Rim, 25. jan. Širi se glas, da avstro-ogrski poslanik grof Liiizovv zahteva, da se ga odpokliče, ker se ni ugodilo željam avstrijskih Italijanov, da se jim da univerza v Trstu, kakor se mu je baje bilo obljubilo. BOLGARIJA PRIPRAVLJENA. Sofija, 25. jan. »Večernja Pošta« javlja, da je bolgarsko vojaštvo zasedlo važne strategične točke ob meji, da tako prepreči, da bi te točke zasedli Turki. Pri obmejnih garnizijah bodo sklicani rezervniki dveh let. Mobilizacija 8 divizije se potrjuje ter jo časnikarji pozdravljajo z navdušenjem. DEMONSTRACIJE ZA VOLIVNO PRAVICO V BEROLINU. Berolin, 25. jan. Včeraj je demonstriralo po Berolinu za volivno pravico 50.000 soc. demokratov. Danes bo demonstracija v nemškem državnem zboru. RUSKI MORNARIŠKI MINISTER. Peterburg, 25. jan. Kontreadmiral Vojedovski je imenovan za ruskega mornariškega ministra. Proti katarom sopilnih organ v, pri nahodu, hri-pavoati m vratnih oteklinah zdrav ničko priporočali» je 38 12 11. imlerj se i v^p-hom rabi sama ali pome šaua r gorkim mlekom. Ta milorazupljaioče osvežujoče in pomirljivo deluie. pospešuje ločitev sleza m se v tacih sluč&nh ponebuo dobro o&itesr. izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, želez, posta)«, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh Prospekti sastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, več)it špecerijskih prodajalnicab in trgovinah z jestvinam' in vinom. Zalog« pri Mihael Kastner-ju In Peter Lassniku-Ljubll*«* 'M ftV—48 TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 25. januarja. Pšenica za april . . . . Pšenica za oktober 1. 1909. . . Rž za april 1. 1909...... Oves za april . Koruza za maj 1. 1909..... Efektiv 10 dražje 12 80 1088 10 07 854 731 Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm B ■ O Čaa opazovanja Stanje barometra v mm Tempe-ratura po Celzija Vetrovi Nebo ajt •S S E S"E » 23 9. zveč. 744 1 -80 sr. vzh. jasno 24 7. zjutr. 437 -12 6 sr, sever oblačno 00 2. pop 433 -6-1 sl. jug jasno Srednja predvčerajšnja temp. — 7'3° norm. — 22°. 24 9. zveč. 446 — 10-3 sl. szah. - 25 7. zjutr. 45.1 — 16 1 sl. jzah 02 2. pop. 44'2 — 6'5 sl. svzh. oblačno Srednja včerajšnja temp. — 9'7°, norm. — 21». ..Euoffln:' Specialiteta za kadilce. 3265 Glavna zaloga: O Lekarna Ub. pl.Trnkozcy t Ljubljani. Proda se nekoliko dobro ohranjenega 180 2-2 Pohištva pri zdravniku v Zormonov! m\ v sond fakf. Izdajatelj: Dr. Ignaci] Žitnik. Pevski zbor ,Glasbeno Ma* >.| tiče' javlja pretužno vest, da je pre- , ' minul v nt-deljo njegov večletni član; ' požrtvovalni, navdušeni in izvršni pevec gospod Srečko Nolli Pogreb blagopokojnika bode v torek. dne 26. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Wolfove ul. 10. Predragemu pevcu-tovarišu bodi ohranjen časten in hvaležen spomin. Odbor pev. zbora „G1. Matice." Zahvala. 2« Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in ob smrti iskreno 1 ijubljene sestre, tete Julije Knavs kakor tudi za častno spremstvo na zadnjem potu pokojnice izrekamo našo najtoplejšo zahvalo vsem onim, ki so ob bridkih dneh sočustvovali z nami. Iskreno hvalo smo dolini vsem. posebno gosp. solicitatorju Petriču za izkazano skrb kolegov in koleginj, nadalje gosp. c. kr. narednikom Slana in Bokaliču, prvemu za skrb in spremstvo kolegov kakor za venec, drugemu za tolažbo, kakor tudi vsem tistim, ki so jo tolažili in ji lajšali bolest do zadnje ure, najsrčnejša hvala. Bog bodi vsem obilen plačnik V Ljubljani, 24. jan. 19l9. Globoko žalujoči ostali. *a |» I J<> se obrabljeni prodajalniški predali in pudel Ponudbena: Josipa Koten, Ljubljana, Tržaška cesta 4. 221 2^1 223 1-1 Odda se takoj stanovanje z eno sobo, pritličje. Poizve se Novi Udmat št 107. Vdova srednje starosti, bivša gostilničarka, izurjena v vseh gospodinjskih opravilih ter dobra kuharica, iftče službe kot gospodinja h kakem samostojnem gospodarju ali uradniku. Ore tudi na deželo. Ponudbe pod „Vdova" v Ljubljano, poste restante. 181 3—2 Za Šport In promet. Zaloga koles Puch, (Ma), Globus, Regent ln drugih ioeclclnih znamk ter posameznih delov. Izposojevanje koles prejem koles za emajliranje, : poniRlanje ter popravila : solidno in cenir. Karol Čamernik Ljubljana, Dunajska c. št. 9. Zastonj torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Tpnlcoczy zraven rotevža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo. 3257 52— Marijana Steinmetz roj.Nolli in Julij Stein-metz, c. in kr. poročnik pri 27. pešpolku, naznanjata v svojem in v imenu svojega sinčka Julija in ostalih sorodnikov prežalostno vest. da je njih iskreno ljubljeni oče, oziroma ta^t in stari cče, gospod SREČKO HOLiLiI danes ob polu deset;h doooldne, po dolgem trpljenju, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 64. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Zemski ostanki predragega pokojnika se prepeljejo v torek, dne 26. t. m. ob polu treh popoldne iz hiše žalosti, \Volfove ulice 10. k Sv. Križu k večnemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah. V Ljubljani, dne 24 januarja 1909. Kuharica kot gospodinja že več let v župni&ču, srednje starosti, želi stopiti « enako služba. — Naslov pove upravn. 163 3-2 Proda se po nizki ceni večja partija lepo izdelanih 115 3-3 PARKETOV Oddajo se tudi za posamezne sobe. — Naslov pove uprav. „Slovenca". Išče se HIŠNIK oženjen, brez otrok, a'i HIŠNICA za večjo hišo pod ugodnimi pogoji. Kje pove uprava „Slovenca" 227 1-1 Št. 13308/08 RAZGLAS 225 3-1 Upravni svet zavarovalnice »Der Anker« na Dunaju je v svoji seji 30. marca 1908 sklenil v proslavo šestdesetletnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franc Jožefa 1. podeliti za doto enemu otroku s Kranjskega, ki je bil rojen dne 2. decembra 1908, eno brezplačno, 20 let tekočo polico za 1000 K. Pravico do te police ima v prvi vrsti otrok takih starišev, ki so bili pri „An-kerju" že zavarovani, pa so morali zavarovanje zaradi neugodnih razmer opustiti. S krstnim listom in eventualno drugimi dokazili opremljeno prošnje je vložili do IS. februarja 1909 pri podpisanem deželnem odboru. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 20. januarja 1909. »Narodni dom" M Gradec Dovoljujem si slavnemu občinstvu najvludneje naznaniti, da bom s I. februarjem t. I. prevzel gostilno v Nar. domu o Slov. Gradcu Imam jako dobra, mnogovrstna, štajerska vina amerikanske in stare trte na razpolago. — Topla in m«*zla jedila so vedno na izbiro. Cene kulantne, postrežba točna. Prosim da me cenj. občinstvo izvoli počastiti z obilnim posetom 217 l i S spoštovanjem Anton Vilček. Dru&tvo zdravnikov na Kranjskem razpisuje za leto 1909 dr. Loschner - Maderjevo ustanovo Pravico do te ustanove imajo po smislu ustanovnega pisma udove in sirote bivših članov društva. Prošnje opremljene z ubožnostnimi spričevali vlagati je na naslov društva do 16. februarja 1909. Ustanova razdelila se bo istega meseca na izrednem občnem zboru društva. Ljubljana, 25. januarja 1909. • 216 1—l Odbor druJtun zdravnikov na Kranjskem,