_ nM) M ^ TU- PROSVETA golHU*- GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Il Uradnlàkl ta upravnlAki prastari. U M67 8. Lawadala A v«. Offic« of Publication. Wft7 South Lawndale Ar*. Ttiophon«. Rockwell 4004 -TEAR XXVH. ja 9100 t ZmZtr«^™-« SJTiïZ Chicago, III., četrtek, 19. aprila (April 19), 1934. Subscription *i.00 $XKV.—NUMBKR 78 jComcntan« „.tiviit u*"l *av*li' cer ^varovalne dražbe etc*— it „ kratkim je v New Yorku ^ j*a z naslovom "Stock -" control", ki Wovar a >do borznega trga in pobija „ kontrolo tega trga. di« vsebuje cel kup argu-oy 8 katerimi jočejo avtorji, kako potreben je trg lottnih papirjev Ameriki, virane borze so življen-pomena v ekonomskem ,Ut v katerem se prosto ¡«jo in prodajajo deleži ¡n izkaznice dolgov i)", se glasi eden teh argu- knjiii je rečeno, da je v >nih državah ¿eat do deaet iov posameznikov, ki ima-D(k, in devet do enajst mi- oaeb, ki imajo delnice. Množenja denarnih, učnih, enih, zavarovalnih in pod-uvodov in ustanov so irana v bondih in delni-primer ameriške banke varovalne družbe (insu-companies) so imele leta petindvajset milijard do-v bondih in čez poldrugo rdo dolarjev v delnicah, let največjih privatnih u-v Ameriki ima dve tre-vsega svojega kapitala in-ranega v bondih in delni- tor mm*ag at ipecial raU of poatag» provided lar in -ctlon U08, Act of Oct. 8, 1917, authorised on Juna 14, 1018. ¡T 11LIJO- A»sJrnia "?lza pria na stotine socialistov rej vse to premoženje, o-milijarde, je v bondih Dkah — in če hočejo vsi ti ustanove in organizacl-tati pri življenju, morajo in delnice dobiti nazaj prvotno vrednost in zato imeti svoboden trg z prejšnjimi špekulacijskl-gljami, da bodo cene na- Vi. - ^ je torej "dokaz", zakaj jo borze imeti proste roke. t morajo špekulirati, dru-ne morejo živeti! Milijar-papirjih morajo donašati ti in dividende! Z drugimi »mi: morajo živeti! ei knjige se ne brigajo za « papirje, katerih izdajale zakon zelo omejiti, vne-Mgovarjajo prosto borzo i *tarih papirjev, onih pa-katerih vrednost je silno v zadnjih štirih letih — in •tara vrednost ne povrne, jo banke, zavarovalne e. cerkve, privatne univer- * rakom žvižgat. Zaradi ' premoženj, ki »o obtičala °ma zmrznjenih papirjih, ®ra nadaljevati divja igra fii! Jalifca onih, ki žive k od »>h kuponov in dividend, * to jasno in razumljivo. "«tati kakor je bilo in ^J jadra nazaj v leto 1929, * bil pred krizo! «h HO milijonov Ameri-nimaj6 bondov in del- »pa težko razumelo; Ulito* P» jasno, zakaj so pri-univ^rie, cerkve, zavaro-itd. tako zveste siMtemu, "v kate-*Pr<"U> kupijo in pro- '^tnine in i*ka^ kapitalistični ai». ¡¡Jj®! .Kajti njihova pre- a L "I njlhov obit»J. ao |J V,V bondih ¡n delnicah milijard dolarjev, I «Mlina , P*PirieV -de 10 j, . mora ost« |iP, ' ; ^'''Jonov ljudi in negotovo- Je veho BREZPOSELNIH Tako aa glasi poročilo Ameriške delavske federacije Washington, D. C. — "Month ly Survey of Bussiness", publika clja Ameriške delavske federaci je, poroča, da je še vedno enajst milijonov brezposelnih v Ameri ki, čeprav tekstilna, oblačilna in nekatere druge industrije izka zujejo porast uposlenosti. Federacija podaja te številke kot bazo za svoj zaključek, da bo treba za to armado brezposelnih najti zaslužka v težkih Industri jah ali v uatvaritvi prilike za večjo uposlitev delavcev potom skrajšanja delovnih ur. Težke industrije še vedno obratujejo 55 odstotkov pod stopnjo 1. 1929. Bizniške aktivnosti ao ae nekoliko povečale v marcu, pravi federacija, toda ne dovolj, da bi industrije absorbirale delavce CWA, ki so bili odpuščeni v tem mesecu, zaeno pa ao se zvišale cene življenskim potrebščinam. "Navijanje cen v tem čaau se ne more opravičiti," izjavlja federacija. "Špekulantje izrabljajo določbe pravilnikov za kupičenje profitov, kar je v nasprotju s cilji zakona gospodarske obnove. Vladna kontrola, da ne bodo mogli poljubno navijati cen, je neobhodno potrebna, kajti višje mezde, ki so jih delavci izvojeva-11 v nekaterih industrijah, nieo povečale kupne sile, ker so se ži-vljenske potrebščine podražile. "Aktualna mezda ameriškega delavca ni danes nič večja nege je bila pred enim ietom vzlic vsem poskusom, da ae jo dvigne." - ' m u, v«, hru- Kako Jiklarski trasi pobija Wagaorjov načrt Njegov zastopnik naglafta, da hi aprejetje načrta izzvalo nove industrijske konflikte Washington, D. C. — Dasi je bil Wagnerjev zakonski načrt/ ki je naperjen proti kompanij-skim unijam, tako modificiran, da nudi le neznatno pridobitev organiziranemu delavstvu v slučaju sprejetja v kongresu, je jeklarski trirat vseeno organiziral veliko kampanjo, da ga ubije. Nathan L. Miller, generalni pravni svetovalec United States Steel korporacije, je te dni podal izjavo, .v kateri poudarja, da W uveljavljenje Wagnerjevega načrta prineslo nove konflikte v industrijsko življenje in s tem preprečilo ekonomsko okrevanje dežele. Miller poudarja» da so pritožbe glode forsiranja jeklarskih delavcev pri Weirton Steel Co. In drugih družbah v kompanijske unije, neutemeljene. Preiskava ki jo je vodila organizacija delavcev, ki so uposleni pri Weirton Co., je dejal Miller, je dokazala, da ta kompanija plačujle višje mezde in nudi bolje delovne pogoje nego druga alična podjet ja v istem distriktu. Pritožbe, da se jeklarske družbe protivi jo kolektivnim pogajanjem z delavci, so le pritožbe, da ne ma rajo sklepati pogodb z zunanji mi delavakimi organizacijami, ki so v rokah raketi r j ev. Po Mlllerjevem mnenju so r a ketirjl na čelu Ameriške delavske organizacije, Lewisove rudarske unije in unije jeklarskih delavcev, ki je včlanjena v A. D. P., čeprav je znano, da ao vodi telji teh unij poznani kot kon servativcl in cincarji. Dollfus v strahu pred novo ran volto. Samo štiri oetatotke delavcev se j« pridružilo fail-stom. — Hitler priznal, da nt more odpraviti brezposetaoatf Dunaj, 18. apr.—Dollfussova fašistična vlada, ki se boji res. nih protifašističnih demonstracij na mednarodni delavski praznik Prvi maj, je od zadnjega petka aretirala na stotine socialistov po vsej Avstriji.. Vlada sumniči, da so socialistični voditelji, ki ao po konfliktu v februarju pobegnili v Cehoslovakijo, organizirali podzemsko gibanje v Avstriji. Poleg tega se je pojavilo podzemsko komunistično gibanje. Dollfussova vlada je silno poparjena, ker ne more pridobiti delavcev za avojo "domovinsko fronto", kjer bi Dollfuss rad združil vse politične elemente v Avstriji. Samo štiri odstotke delavcev se je pridružilo DoUfus-sovim fašistom, vsi drugi ao pa zunaj in odločno odklanjajo zvezo s fašisti, čeprav so oropani vse podpore, ki so jo prej prejemali od svojih organizacij v primeru bolezni in brezposelnoati. Dollfussova vlada je zelo alarmirana zaradi flaska, ker «te more pridobiti na svojo stran delavstva v Avstriji. Berlin, 18. apr.—Adolf Hitler je včeraj prvič in odprto priznal, da njegov režim ne more odpraviti brezposelnosti. Rekel je, da bo zadovoljen, če more brezposelnost znižati na milijon delav« cev. Tudi v normalnih in najboljših časih je Nemčija Imela milijon delavcev brez dela, In če to zdaj doseže, bodo nacljlto I-menovali "napredek",, je dajal Hitler, ko je govoril dlstrlkttilm voditeljem, ki vodijo rellfno akcijo. _ Zmaga jeklarskih delavcev pri kompanij8kih volitvah Clarksburg, W. Va. — V je-klarni Weirton Steel kompanije, ki je odredila volitve za tovarniške zastopnike, so zmagali kandidati, ki so jih postavili organizirani delavci. Družba je nameravala izvršiti slične volitve ko lansko jesen v Weirtonu. Na protest delavcev je pa privodila tudi na delavsko listo za zastopnike v Employe« Relief & Benefit asociacijo (kompanijska unija), ki je zmagala nad kompanijsko listo. Volitve so bile tajne in brez stra-hovanja s strani bossov. Vsa tri izpraznjena mesta so dobili linijski kandidati. Taktika "boring from within" ali "vrtanja v organizaciji" se je obnesla. Volitve so pokazale prevladovanje u-nijskega sentiments. KLAVSTVO HO ÍE ZAKON PRO TI IH1HHKCUAI Nad tiaoč aplikacij za sodne prepovedi med 1875- In 1933 v New Yorku. Vprašanje pred legislature ' Albany, N. Y. — Pred legisla-turo je te dni prišla večja depu-tacija, ki je zastopala unije, razne druge delavske organizacije in American Civil Liberties unijo. Poslance je urgirala na sprejetje zakona proti injunkcijam v delavskih sporih. Pred legislaturo sta dva zagonska načrta, ki sta bolj dra-atična ko zvezni zakon proti aod-nijskim prepovedim. Injunkcij popolnoma ne odpravljata, bi jih pa v veliki meri onemogočila, če postaneta zakon. V vaeh slučajih kršitve injunk-cije bi na zahtevo morali obtoženci dobiti porotno obravnavo. Prosilec (podjetnik) bi tudi ne mogel dobiti začasne prepovedi zgol na domnevah, ampak bi moral sodišču dokazati kaznjive prestopke, obtožena stranka pa Imeti priliko za pobijanje peticije. Zakon bi zavaroval delavcem pravico do stavke, kolektivnega pogajanja in mirnega piketira-nja. Prepovedane bi bile tudi "yellow dog" pogodbe. Predlagani zakon se nanaša na državna sodišča, ker zvezna tfodlšča že pokriva Norrisov-La Guardijev zakon, nanašajoč se na antidelavske lnjunkcije In "yellow dog" pogodbe. V državi New Y6rk je bilo od tyta 1875 do 1988 vloženih nad tisoč prošenj za sodnijske prepovedi v delavskih sporih. 83% so jih zaprosili podjetniki, pravi poročilo profesorja P. Brissendena s kolumbijske univerze. Na vsakih deset podjetniških slučajev je sodišče ugodilo osmim proeil-oem; kjer so pa delavci zaprosili za lnjunkcije, so jim sodišča ugodila le v petih izmed vsakih desetih slučajev. La Follette vrgel novo bom-bo med "row dealerje" Velika zmaga )oklartkib dolavooY v Koataokyja Izvojevall no priznanje linije In druge zahteve Milica odpodU* Hačarako drhal Shreveport, La.—Dne 17. aprila zvečer je navalilo okrog ftOOi) moškttTTnžensk na tukajšnjo ječo z namenom, da linčajo nekega 38-letnega Freda Ix>ckharta, belca, ki je priznal, da je posilil in ubil 16-letno deklico, fterlf > s svojim moštvom napad odbil, medtem jc pa prišla na pomoč milica, ki je v nekajrurah razpršila množico. Itali>nl pobijajo kmete na otokih London, 18. apr. — N«-potrJe-no poročilo z Rhodesa se glasi da so italijanski vojaški letalci zadnje dni metali bombe iz zraka na kmetska bivališča na do-dekeneških otokih v Sredozem-skem morju. Pet kmetov Je bilo ubitih In 25 ranjenih. Kmetje so prišli v konflikt z oblastniki pri lokalnih volitvah. Newport, Ky. — Po kratki stavki, ki je ustavila obrat v vseh - departments Newport Rolling Mills, se je devetsto delavcev vrnilo na delo, ko je družba pristala na kolektivno IKigajanJe z zastopniki stavkar-jev. Kapitulacija pomeni priznanje unije, Amalgamated Association of Iron, Steel & Tin Workers, ki Je včlanjena v A-meriškl delavski federaciji. Stavka Jc izbruhnila, ko je kompanija odpustila štiri uradnike krajevne unije Jeklarskih delavcev, ki so bili aktivni v kampanji za organiziranje delavcev. Ta stavka nima primere v zgodovini delavskihiiojev v tem okrožju. Rila je popolna, kajti pridružili so ae ji tudi pisarniški delavci in kakih 200 članov kompanijake unije.. Kompanijaka unija »e je popolnoma zrušila in njeni člani ao ae udeleževali vaeh ahodov, ki ao jih akllcali vodje atavk«. Val ao zapuatili kompanijsko unijo In priatopili v svojo. Pri poravnavi atavke je sodeloval tudi pokrajinaki vladni delavski odbor. las t» «tan * tura javne elek- ,farn* Volilci me-m torek načrta javne ^ Proti 16«6 tfa. lan* Winterjev ahod v dvorani SNPJ preklican Jutri zvečer (v petek) ae bo ahoda v dvorani SNPJ. PrekHcaa je Ml radi poročila, da glavnega govornika Maza Wisterja ae bo v Chicago. V r rok njegovega za drftka ai znaa. Nov krvavi spopad mod radarji v IHlaoloa Kden ubit in pet ranjenih po volitvah Kincaid, lll7 ~ Po lokalnih volitvah, ki ao zadnji torek prinesle poraz pristašem progresivne rudarske unije in i8gubo mestne kontrole, je prišlo do streljanja med obema rudarskima frakcijama In eden moški je bil ubit, pet je pa ranjenih, dva teižko. Ubiti se je pisal William Swift in bil je član unije United Mine Workers. Dva težko ranje-na, ki morda podležeta, ata novoizvoljeni alderman Frank An-genendt In policaj Sam Ronchet-ti, progresivec. Po bitki je šerif mobiliziral 300 deputijev. Pritisk aa RoooavoHa za Izplaiaaja vlog Načrt je, da vlada odkupi vae propadla banke in Izplača denar vložnikom Washington, D, C^ 18. apr.— Kongresnlk McLeod, avtor načrta, da vlada Izplača zmrznjeno vloge v propadlih bankah, Članicam rezervnega sistema, Je zadnje dni s svojimi pristaši naredil silen pritisk na predsednika Hoosevelta, da spremeni svoje stališče in priporoči kongresu ta načrt že v tem zasedanju. Mc-Leodu pomaga tudi Palmer, bivši justičnl tajnik za časa Wllao-na. V torek ata McLeod In Palmer obiskala Roosevelta in ga obdelovala skoro eno uro, nakar sta zapustila Belo hlŠo zelo dobre volje. Rekla sta, da se je Roosevelt omehčal In se bo zadovoljil z nekoliko spremenjenim načrtom. Po novem načrtu bi vlada prevzela banke, ki so zaprle vrata v zadnjih štirih letih in takoj izplačala vse zmrznjene vloge Vprašanje je, iz katerih virov naj vlada financira to ogromno transakcijo. Roosevelt je dal razumeti zagovornikom načrta, da bi morala vlada mnogo milijonov dolarjev direktno "šenkatl" kajti velik del premoženja propadlih bank jo za trajno brez vsake vrednosti, Soviet! kazaovall komu-nlstlčne proaapotoio Zasmehovanje mladega Inženirja povzročilo Hamomor . Moskva. I H. apr. — Sovjetsko sodišče v Moskvi je te dni kaznovalo šest komunističnih odbor nikov, ki so v avojl prenapetoatl povzročili smrt mladega Inženirja. Inženir po imenu los«hne komisije. Originalni osnutek Je določal, da t*» delo vrši zvezna o-brtna komisija, ki je zadnjih par let pokazla vi*č agresivno sti kakor Je IJuIk» gos|KslarJem In vladarjem deželi». Zadnje ča. ae je celo ,prlsilila newyorško legisla!uro ha preiskavo o korupciji v lastnih vrstah, ko Je objavila plama rifkega državne, ga senatorja rlfkirarskemu tru-stu, v čigar službi je bil |»olog drugih senatorjev in ix»alancev. K to milijonsko lohijo Wall Htre«*t« sodelujejo tudi odbori, ki ao oatall v Washingtoriii |m» Johnsonovetn rirkusu '(zasllša^ nju) o NRA Odbor težkih in od~ napis: I delo In tistega, ki Je odgovoren ............................. „ za to polrato". To Je mladega ln.¡jK,r Uhklh Industrij uživata pol- i- ..i a.. vj||fjnj „j^iug £■ ■■ -------" tih Tato pTtfV K tli voj- in državna mlliclja razdejali ve- šest je bik, izključenih iz stran-! ker ae nI znal zagovarjati, toda i?'Ji krmoiiTlzvubah na liko Hevilo delavskih hiš z ke. Komuniatično glaallo Pravd, karneval /*T'il malo preveč In st ran N5oll v I Je »ognjtm iz .trojnih pu*k. - 'piše, da Je Ultln sicer bil slabič 'krivci za-luž.jo kazen. . PROBXETA PROSVETA Glasovi iz naselbin M0 DWI l/'UTVVU0UT * " ---W W WW w TUB ENLIGHTENMENT LO VN LASTNINA ILOVMIU HABODNE fODKOBNB JBUNOTB Ml I« Zanimive beležke Ii rmznib krajev ki m (mm man (ihm cm-mm-> ta I*m4« m * m wto. »100 m pmi hu, |1H m «art im». m CkUmm» i* oimto fT-M M«kkU, NIIH^MIIHI» awtm un hWrMWi, rat«! f«r Um, UnlUd tut« Üßmmt CkkMK» *"d Caaaáa HM H» f*» »Um aa4 CUmv fJM ßm rmr. terato Bit umt pmt. A4*«rtW<»« raU* «a «rtyU «lUwKki rataraaA. • TM, Ur IM aUk ■ HaUal l'ROSVETA MIT4I Ba. Laaai^* Avau. CMm—. KKMBBB OF THB ntDlUTB) PI Domač drobiž Ne bo ahoda Chicugo. — Vieraj »mo poročali, da bo v petek zvečer govoril dunajski socialist Mak» Win ter v dvorani SNPJ. Dane« poročamo na drugem mestu, da je ta shod odložen na pozneje, ker govornik Ae ni prišel v Chicago. Našli mrtvega Chicago. — V torek so naili na obrežju ml vod nega kanala pri Stickneyju truplo nekega Johna Poliča, ki je star 54 let in njegov naslov je bil 2820 H. 60th Court, Cicero. Njegov sin Viktor je informiral policijo, da je mož, ki )e trpel na srčni hibi, Izginil 10. aprila. Avto ubil rojakinjo Willard, Wis. — Rojakinja, že-na Toma Padrowltza Iz Tioge, Wis., je bila 12. aprila povožena do smrti od avtomobila v Gary-ju, Ind., kamor je odšla nekaj dni prej na obisk k svojim sorodnikom. Novi grobovi Rock Springs, Wyo. — Tu je umrla Antonija Paulich, stara 48 k*t, člunicu druAtvu At. 10 SNPJ in po narodnosti Hrvatica. Zapušča šest sinov in tri hčere. Cleveland. — Umrl je za rakom v drobu pionir Churle« Krall, star 61 let in doma Iz Ver-dina pri Toplicah. V Ameriki je bil 42 let in zapuAča ženo, dva sinova in dve hčeri. — Br. i^oui-su Androni v Blalnu, O., je naglo umrla hči v Clovelandu, stara 31 let. Kveleth, Minn. — Tu je umrl Prank PeruAek, ki zupuAču Ženo in sedem otrok. Operacija Blaine, O. — Mary Bradley, članica društva At. 333 SNPJ, se je morala |H>dvreči težki operaciji. Nahaja se v bolnišnici v Martins Ferry, O. Rellfne oblasti ne znal» o kakem "izhol|Aanju" Washington. — Kljub optimističnim poročilom (blufanju) o stalnem izl>oljšavanju gospodarskih razmer In uposlenosti, je število družin, ki so se obrnile na vladne oblasti za pomoč, v februarju In marcu naraslo 16%, izdatki za podporo revnim pa 20 odstotkov, po izjavi zveznega re-lifnega direktorja Harryja Hojv kinsa. Število družin na podporni listi je 4,700,000 ali okrog 18,-000,000 oseh. Hopkins pravi, da se sit unci j n v tem pogledu ne I^KiljRuJt». * HenKtbr Ln Follette pričakuje. \liLbc» v aprilu in nm-ju IskaUAemtoTtfeč <»*eh vladne pomoči kakor lansko leto. Northern Pacific železnica povečala dohodke New York. —Charles Donnelly, predsednik Northern Pacific železnice, je na seli direktorlj« izjavil, da je ta železnica s mesecu marcu imela $.'167,000 več dohodkov kakor so znašali obratovalni stroški. V Istem mese* 'en lanskega leta je ta železnica imela |k»I milijarde deficita. Skupni dohodki so xnitAjili to odstotkov več v marci i t< u» leta v primeri z istim mesecem prošle-ga leta. Tt» je bila Vedela novica za delničarje, ne pa za delavcu, ker «lednji niso bili d« li-inl doU-čka v obliki zvišanja plač. Slavka of»erati»rje% wpen|ač Detroit. — V ni bot ičnlku V-n ion Guardian, ki inia 'tt nadstropij, je pred par dnevi zastav-kalo ot»oklne vseh 2* operatorjev »**|ienjač za osem centov |mivi*u-nja plače na uro. Pettlanč ljudi je bilo prepuščenih samim *ebi v velikem poslopju 1. februarja Jim je bila plača redu« trana 10'! , "prav v času, ko so jo drugod pričeli zviševati", je reki I neki stav kar. Na teden zaslutijo o* kroglo $ltt in so večinoma družinski očetje. Mi ga niamo slišali! "Elizabeth, n. j.—v Prosveti z dne 11. aprila sem čital novico "Ste slišali radioprogram dne 8 aprila iz Chicaga, ki ga je aranžirala federacija čikaških dru-štev?" Zal, nismo ga slišali, iz opisov pa Je razvidno, da je u-spel imenitno! Slišimo razne radioprograme, ki jih pošiljajo po zraku skoro vse narodnostne skupine, le slo-vetiska in hrvatska ne. Tudi v Časopisnih seznamih o radiopro-rafhih ni videti v velikih dnevnikih, da so kje Oddajani. Take tudi jednota oziroma oni, ki sc program aranžirali, niso privoščili članom dobrega užitka, da bi potrošili malo vsoto v ta namen. Ako bi jo, bi lahko razposlala svoj program po splošnem radijskem omrežju (national hookup) In na stotine članov se bi dlvilo programu, ki ga sedaj omenjajo razni dopisniki iz okolice Chicaga. Saj se je poročalo v Prosveti z dne 4. aprila, da se bo radioprogram slišal po vsej deželi ir da naj pogledamo v radijske sezname za jednotin program. Mislim, da bi bilo koristno In lepo, če bi imela snpj vsaj eden lep program z govorom v aloven-skem jeziku ter s petjem zbora Save. Vsaj polurni program bi S no imeli kar dvoje ženitovanj. ajprej se je poročila Hilda Ko-larjeva, ki si je izbrala za svojega življenskega tovariša Her-, M J „ - J . . . • mana Obila, njej pa je sledila v tu, bodo igrah Tuškovi sinovi iz zakonaki Btan j€nnie Germ (ime Power Pointa. ¡njenega ženina mi ni znano). O- Seja tega kluba, št. 11 JSZ, in ^ „ji^^j ata bm ze\0 priljub-okrajne soc. organizacije, se je ,jfni ^ tukajšnjimi rojaki, i-riit« rfnp 1* «nrila Na obeh le Poroči,j* ta Amerikance in obe vršila dne 15. aprila. Na obeh je bilo dovolj živahnosti in zanimanja za delavsko gibanje. Za 1 maja bodo naročili 300 izdaj Leaderja. Tony Kravanja, 13. Poročilo a farm . Sheldon, Wis.—v mojem prejšnjem dopisu sem omenil, da bom poročal o nameravani mlekarski stavki. Ker je ni bilo, nisem mogel o nji poročati. Pa tudi drugih posebnih novic ni, o katerih naj bi pisah Ker mi je naročnina na dnevnik Prosveto potekla, jo obnavljam, tako da mi ne bo list ustavljen, ker ga bi zelo pogrešal. Ako človek sodi po novicah, ki jih Čitamo v dnevnem časopisju, tedaj bi rekel, da so slabi časi za nami in da se je pričelo obračati na boljše in da so naši "new-dealerji" z Rooseveltom na čelu veliko pripomogli k temu. Toda poroki sta se vr&ili civilno. Naj dodam, da se je v zadnjih petih ali šestih letih tukaj poročilo pet slovenskih deklet, in vse te poroke so bile civilne. Pisec teh vrstic se je tudi civilno poročil, to pred 13 leti, torej prvi Slovenec v tej naselbini civilno poročen. Izgleda, da naša mladina sledi starejšim. Čestitamo! Pred kratkim sem čital v Prosveti dopis, v katerem piše mil-wauški dopisnik, da v Ameriki ne more priti do diktature. Naj omenim, da zelo rad čitam njegove dopise, ali na žalost moram konstatirati, da je glede tega dopisnik v zmoti. Ako hočemo videti resnico, tedaj moramo priznati, da je v Ameriki nastala diktatura že z uvedbo prohibici-je pod Wilsonovo administracijo. Ali je dopisniku znano, kako je v Ameriki nastala prohibi- temu ni tako. Dejstvo je, da so;cija? ZakaJ- n¡ áIo to važno vpra_ se na farmah razmere še celo' naj se aranžiral in razposlal po podražile. poslabšale. Za mleko dobimo letos par centov več ko lani, ko pa prideš v prodajalno, vidiš, da je vse skoro petstokrat dražje kot lani, to je, da so se potrebščine, ki jih potrebujejo farmarji, zelo nbc ali pa po cbc sistemu, tako da bi ga slišali vsi, ki se bi zanj zanimali. In teh ni malo! To se bi moralo zgoditi ob 80-letnlci snpj! Ali pa bi se moralo tako urediti, da bi vsaj večje radijske postaje povzele jednotin program v mestih kot so Cleveland, Pittsburgh, New York, San Francisco, Denver, St. Louis, Clarksburg Itd. Kajti na ta način bi lahko dosegli večino našega članstva in našega občinstva sploh, ne samo čikaške okolice. Eden izmed mladih članov odraslega oddelka snpj je tukaj kupil dne 8. aprila več časopisov že zgodaj zjutraj v namenu, da bo», kje iztaknil jednotin program v radijskem seznamu. Pa je prav tako iskal zaman ko na tisoče drugih, ki so listali po raznih časopisih ter obračali kazala na svojih radloprejemnlkih, da bi slišali jednotin program ob njeni 30 letnici. Vse zaman! Direktno iz Chicaga in San Francisca, brez lokalnih postaj, se sliši šele po polnoči, ko večina oddajnih postaj utihne. Drugače to ni mogoče. Upam, da nam bo v kratkem omogočeno slišati jednotin program tu in po vsej detel i! fcruštvo št. 540 snpj bo obhajalo svojo 10 letnico dne 19. maja v Poljski narodni dvorani, ki se nahaja naaproti Staten Island Brldge Plaza, 250 Broad-way. Začetek ob 7. zvečer. Vabljeni ste vsi člani in članice ter vse občinstvo od blizu in daleč. Andrew Sprogar. 540. Urednikova pripomba: Program je bil na razpolago 20 ra-diojiostajam omrežja "Red Net-work" nbc družlie, večinoma na vzhodu. Ker pa ni bilo pritiska s Druga neprilika je v tem, da nas je zadnja tri leta mučila suša, ki je precej pripomogla k revščini. Farmar mora plačati za tono sena od 15 do 18 dolarjev njegove krave, če jih proda, sc pa vredne od 10 do 20 dolarjev. Pred štirimi ali petimi leti se je dobilo za vsako navadno kravi-co do 100 dolarjev in za boljše kravo pa 150 dolarjev. Za teleta so plačali po 24 dolarjev, za tri tedne stara. Pod novim dealom pa plačajo komaj dolar in pol aH kvečjemu $3.50! Naši komedijanti v Washing-tonu pa se samo pričkajo in u-gibajo, kako bi pomagali kapitalistom na noge. Nikakor pa nočejo javno priznati, da je kapitalizem hudo bolan. v starem kraju pravijo taki bolezni "slfi-Iajda", ki se v prvem in drugem stadiju da ozdraveti, toda kapi-talističnl sistem je že v tretjem stadiju te smrtne bolezni, kai znači pogin. Pa naj mu brizgšjo še toliko različnih serumov, jjci mu le podaljšujejo življerfje, trajno pa ga ne bodo nikdar Več ozdravili! Tak velikan — kolos — pa se bo moral zrušiti! Se že ruši ln nihče ga ne reši. Kapitalizem mora vzeti slovo, kajti tak je naravni zakon, kateremu ne uide nobena stvar. Razvoj družabnega reda zahteva, da sedanji sistem pogine in da ga nadomesti novi, boljši sistem, ki bo imel svoje temelje na podlagi člove-čansklh pravic. Nihče se ne bo jokal po njem. Mase delavstva in farmarjev se ne morejo jokati po njem, ampak bodo z veseljem vrgle kamen nanj ter obenem pozdravile prihod nove dobe. Spomlad je tu! Travniki so začeli zeleneti. Narava se prebuja v vsej svoji krasoti. Pri nas gre šanje na splošno glasovanje, tako da bi ljudstvo samo odločilo, če hoče ali noče take drastične spremembe s pijačami? Do tega ni prišlo, ker bi se ljudstvo enostavno izreklo proti in do prohibicije ne bi nikdar prišlo. Ampak uvedena je bila glede tega diktatura že od pričetka, ker so vedeli njeni zagovorniki, da Je ljudstvo ne bi nikdar odobrilo. In danes, v teh časih, ne moramo govoriti, da diktatura v Ameriki ne more priti. Saj obstoji že 14 let! Janez Pugel. večinoma niso vzele. Slraui društev In posameznikov ,t() |n Je treba pppcej mi Krajevne poaiaje. programa dobro posr|edat|9 d« se opazi nom pomladi. Pričela se je ženiti in , možitl, neglede nn slabe Čase. In V kratkem Vesti iz Hridgeporta llrklgeport. O.—Proslava 30 letnice društva št. 4 SNPJ. ki seudo bj ¿1 'umeril? je vršila dne 14. aprila, se je sijajno obnesla. Udeležba dobra, tako tudi razpoloženje med ob-' Čli/Stvom. Celo iz Power Pointa SO prišli na slavje, namreč Matt Tušek in Jakob Itergant. ki sta *e ustavila tudi v Hridgeportu in obiskala br. Snoja. Povedala sta, dn se pri njih, na Pcmer Pnlntu. telo trudijo, da bosta prt^edlt" v In konferenca, ki se v ril t a dm» in 80. aprila, u-j snežni. PrV. kili* — Velika ud -' l*$ia Iz v e»» nVol *k'b n * *H»tn i Kot se vili, I.«» tu e*i« največjih plifedltm Iti knn'ertrc k tr jih J* min v T^odovlnl. ftiiH lega «. trrta v *tči rr.«-merah, «!a <• ljudstvo trp.nm ia resn^ si v ml kot so naše konference. Treba >, da ft delavstvo tSfaila, da «t mora samo potni-j dltl, ako hočemo, da pridemo do skupnega cilja In skupnih delavskih pravic, do katerih r mo u-pravičeni. Zato pa vsi ns Poerer Polni na prireditev In konferenco dne 2* in 29. aprila! Na klubovi prireditvi, ki se ho vršila dne 12. maja v Hridgepor-i Koncert pevskega zbora "Lira" Chicago, iii.—Pevski zbor "Lira" priredi svoj. spomladanski kopcert v nedeljo, 13. maja^ v dvorani snpj, 2657-59 s. Lawndale ave., pričetek programa točno ob 3. popoldne. Vstopnice v predprodaji so po 40c, pri vhodu 50c. Igral bo Rudy Verne in njegovi Royal Virginians. J Na tem koncertu vam bo nudila "Lira" samo najnovejše pesmi, ki jih še ni bilo slišati v Chicagu. Pevci se že dalj časa vadijo in vas zagotavljajo, da vam bo dala "Lira" veliko užitka in razvedrila v izvajanju novih slovenskih pesmi. Pevski zbor "Lira" kot star zbor je bil vedno najagilnejŠi med pevskimi zbori med Jugoslovani v Chicagu. Zatorej še enkrat apeliramo in vabimo rojake oziroma vse Jugoslovane iz Chicaga kakor tudi iz okoliških naselbin, da posetite koncert, za kar ne bo nobenemu žal. Na svidenje dne 13. maja! Lallle Nemanich. je dovolj brez dela povsod. To pišem» ker so mi neiiateri pisali za pojasnila glede tukajšnjega dela in uposlitve. To velja tudi za člana društva št. 81. Zal, da ne morem boljše poročati glede delavskih razmer. Morda bo prihodnjič kaj boljše. Frank Pofams, 786., Navdušenje za radioprogram Benld, iii.—Čakala sem, da ae bo morda kdo drugi oglasil in izrazil svoje mnenje o jednotinem programu, ki je bil poslan po radiu v nedeljo dne 8. aprila, >iz Chicago. Pa ni nič, kakor da nismo ničesar slišali. Pa smo slišali in še prav dobro! Zato se moram iskreno zahvaliti čikaški skupini, ki je priredila tako krasen radioprogram. Vso pohvaflo zasluži vodstvo čikaške (federacije. Prvič v trinajstih letih, odkar sem v Ameriki, sem slišala lepo slovensko petje. Nehote mi je poletel spomin nazaj v domovino, spomin na mladostna leta. "Tudi jaz sem peeeelaa .. ." Itd. Dobro so mi znane one krasne pesmi, ki jih je pel zbor Sava v radio: "Oj, dekle, ka/ s'tak' žalostno", "Prezgodnje cvetlice" in druge. o kako lepo doni naša slovenska pesem človeku v tujini! Ko bi vsaj večkrat slišala tako petje! Bilo bi lepo, Če bi jednota večkrat priredila sličen radioprogram. Simbolična slika "Živela zdrava kri" se mi dopade. Tudi pripravljena bi bila igrati vlogo "Korupcije". Glede uprizoritve te slike se bi lahko razpravljalo na federacijski seji dne 22. aprila v Virdnu. Ako ne bi bilo snpj bi malokdo vedel, da živijo v a-meriki tudi Slovenci. se enkrat: naj iskrene jša za hvala zboru Sava za prekrasno petje po radiu! Napravili ste zelo dober vtis na vse, ki so vas slišali!—Ana Vidmar, 356. Zbor "Zora" v radiu Chicago, IH.—Hrvatsko pevsko društvo Zora bo pelo v radio kij učila v Eagle's avditorij v soboto, dne 21. aprila, ob 11. zvečer na postaji wsbc (1210 kilocik.) na rednem jugoslovAn skem programu. To bo prvič, da bo Zora pela v radio s svojim celim mešanim zborom na rednem jugoslovanskem programu, ki je oddajan z omenjene postaje vsako soboto. Zbor Zora je eden naših najstarejših pevskih skupin v Ameriki, zato je umljivo, da vlada v naši čikaški koloniji ve liko zanimanje za njegov prvi skupni nastop v radiu. Zato tu di priporočamo vsem ljubiteljem naše pesmi, da ne zamudijo te prilike, ampak da naravnajo svoje prejemnike na označeno postajo ob navedeni uri ter se nau žijejo naše narodne pesmi. Program upravlja Tomo Dominis. Odbor. Nepovoljne razmere Pierce, w. Va. — Zadnja dva meseca so bile tukajšnje delavske raz men« precej povoljne. Ko to pišem, so pa spet pod norma-lo-—3 dni dela na teden. Rudarji drugod stavkajo, tukaj imamo pa počitnice ali pa smo zaposleni z domačim delom. Organizirani smo 100'i pod afl. Delo težko dobe posebno oni, ki še niso prej. delali pri Davisovi premo-gokopni družbi. Ce si bil že prej zaposlen pri tej družbi in Če imaš znance, se ti posreči, da dobiš delo, včasi, drugače pa ne. To je tudi vzrok, da je tukaj Nacijski vodja zahteva sterilizi-ranje Židov Neurberg, Nemčija. — List "Stuermer", ki ga izdaja in urejuje eden od največjih nasprotnikov židov in Hitlerjev intimni prijatelj, Julius Streicher, je objavil članek, v katerem zahteva steriliziranje vseh Židov v Nemčiji. "Zakon o sterilizaciji je bil u-veljavijen", piše Streicher, "in cilj tega zakona je zaščita nemškega ljudstva in arijskega plemena. Na temelju našega znanja in opazovanj židovstva je steriliziranje vseh Židov potrebno, da se Nemčija iznebi seksu- 1 mnogo brezposelnih. Pa saj jih'alnih in rasnih kriminalcev." Četrtek, i9 ^ Mladi radikal N v nj-ih parado so g« nij «ntimilitariati^ ^ t«n so bili pretirani * Seettle, Wa*h - v, tošnje obletnice vej* m 80 se v tem mestu vriS patriotične demonstriS vodstvom Ameriške w dnjgt leta je bil njih^S litanstičen in agitacija« pripravljenost. uto8' ^ patriotični cirkus poc dikalna mladina. Socialistična mladinski druge radikalne mladi* ganizacije so se združile i nile iti v parado s svojo Ob napovedani uri dnt c la so se mladi radikaki i v parado z avtotrukom, nj rem se je na vsaki strni| velik napis: "Proč s k zrnom v Ameriki imate," so jih hvalili ofj torji parade. Komaj se je sprevod n mikati skozi glavni del nx je bil natrpan z množici bil Vrhnji napis odstranj* eni strani flote je zablešl pto: "Vojna pripravljen odpravila še nobene vojn drugi strani pa: "Mlllji vojno, $1.20 relifa m \ Gledalci so burno potdriV floto. Ker se militaristi ni« navaliti na to floto med vsled neredov, ki bi bili i so se mladih radikalcev, bili na vozu, lotili po spi Ko so odhajali, so se u zapodili legijonarji, jih p li z voza in dobro pretepli skus je bil tudi tega vred bil odgovor enega izmed kastenih. Militaristična parada n je z balkona sipala prol letake druga skupina mli dlkalcev. Zaključek vsega tega ji je bilo aretiranih 15 &nti agitatorjev, študentov in i ki so bili obtoženi razbiti ne parade, kar pa je bilo je spremenjeno v obtožai Ijenja miru. Tek*tlim delavci v sovjetski Rusiji ae zabavajo po končanem del« a športnimi igrami. Avtni delavci natfj z bo javnim gikn| Več tovarnarjev orodj» h dalo, pri ostalih je *uh hanikov. RoosevelU* odbor je le figura Detroit.- (fp)-v« prinaša nove dokaz?, di 4 sednik Roosevelt potoliiill delavcev s svojim ¿«1*1 kompromisom. Nepokojjt šen in nezadovoljno«! i i delavskim odborom velita Sedaj je najbolj v Mechanics Educationil 1 of America, neodvisna m je zadnji teden oklk-alsl v 62 tovarnah za avtnol Zahteva 20% zvišanjej 36-urni tednik. 14jj" tovarnarjev se je W stavke, pri ostalih p« niki prenehali z delonr Pri Motor ProductikoiJ ji so delavci izvojevili J zmago. Najnižje ph»! so dobili povišsnj«i» » ostali pa za 10*. znala tudi tovarniške um mes unija vodi ^ pri Detroit-M ichigsn si*v paniji, kjer je zadnji ' šlo pr -WJ da je vsa propaganda fci*' d* J?..» i. ••baloney", zateka k moči, da EXQ8XETA iiV ar u včeraj, med svojimi Častnimi gosti tudi Aleksandra Tropanov-skija, sovjetskega poslanika z njegovo ženo vred. Poslanik in žena sta sedela na odru med o-gtalimi gosti in zborovalke so strmele. Predsednica organizacije, m rs R. W. Magna, se je kasneje o-pravičala, da so bila povabila poslana avtomatično vsem diplomatom in — nihče se ni spomnil, da je med njimi tudi poslanik komunistične Rusije. Poslanik je kajpada prišel in potem je smehljaje povedal reporterjem. da se je dobro zabaval. Priporočajo skrajšanje delovnega tedna za rudarje Washington, D. C. — Posebni komite j, katerega je imenovala načelnica zveznega delavskega departmenta Frances Perkins, da preišče razmere rudarjev na antracitu, je te dni podal svoje poročilo, v katerem priporoča skrajšanje delovnega tedna na 92 ur. • Komiteju je načeloval dr. Carter Goodrich, profesor na univerzi Columbia. On pravi, da so nekatere rudarske naselbine do malega uničene, ker so operatorji ustavili, obrat v premogovnikih. S skrajšanjem delovnega tedna bi industrija trdega premoga absorbirala veliko število brezposelnih rudarjev. m» dealiT le lovstvo pridno m sredstvom m Zrn položaj- V svojih bo. L ali manj uspesno, kar .vi.no od organizirane sile. ELrfki hotelsk' uslužbenko pred več tedni MguWt ko so se pritožili oblasti pro- delavniku. Država i-ion proti sedemdnevnemu [U u delavke. Oblasti so p* povedale, da se ta zakon hotelskih delavk, grete sta imeli krojaški Amalgamated in United nent, ki sta za rezače v to-, za bombažno obleko iz-ali $30 tedenske plače. De-w zahtevali $40. Ta poje bila uključena v pra-ki je prej določal le mini-plačo $13 na teden. Bcl-sednik Brooklyn Edison John Parker vidi pisavo jeni. Na pritisk nove unije berbood of Utility Employ-America. ki si je nadela za organiziranje delav-elpktrarnah ili plinarnah, ljubil, da družba ne bo dis-lirala proti delavcem, ki »pij« v unijo. Zadnjih par družba imela več sitnosti avci in mnogo neljube pub- ild Mfg. kompanija v New M-du je pa zaključila, da i-ovolj stavk. Po zadnji stav-je trajala pet dni, je pri-na zvišanje plač od 5 do 26 itkov in na )>osebni odbor za uavanje pritožb. Družba je je čase tako žonglirala z nikom, da ni skoraj noben c zaslužil več ko minimalno ilniško plačo. Njen blagaj-ečlan pravilniškega odbora, »tavko so lilli"uspešni tudi niški delavci pri Kupfer v Northbridgü, Mass. fea je priznala novo unije ratki in popolni stavki. «tralna delavska unija v Šestorica "rdečih zarotnikov" [>nu je zagrozila s stanarin- zaslišana ita\ku, cc bo mestna admini- Washington, D. C.—Pet vlad ija skušala izvesti županov nih nameščencev in časnikarski za - ekonomijo, po kate- reporter, katere je dr. Wirt ob-pi bilo odslovljenih 1800 de- dolžil, da so govorili o "rdeči revoluciji" pri večerji na farmi v Virginiji v zadnjem septembru, je bilo zaslišanih v torek pred Podjetniki za izboljšanje odškodninskega zakona. New York. — Da se izognejo bodočih tožb za odškodnino delavcem, ki si pri delu poškodujejo pljuča, so tudi newyorški podjetniki prišli do zaključka, da je bolje, da odškodninski zakon pokriva tudi okupacijsko bolezen "silicosis", ki nastane vsled zastrupljenja pljuč. Do tega zaključka so prišli vsled številnih tožb za odškodnino v skupnem znesku enega milijona dolarjev. V preteklosti «o bili z vsemi štirimi »proti u ključen ju te bolezni v državni odškodninski zakon. Udari jih po žepu in postanejo — «humanitarni. v. Pravi, da delavcem ne itaja drugega kakor pridrži stanarino ali pa prenehali. »krajinski delavski odbor v »lu.iNVV., je pritrdil zahte-M delavcev, ki so na stavki i»t*l Aniline & Chemical Co. riznanje unije. Stavka 2000 r<*v v tovarnah za zrako-i i« tudi še vedno v teku. ¡Movskij, gosi "Hce-Mieriške revolucije" P»*lanik povabljen na ^'»«nje največjih sovraž * komunizma N«Jfcihtt pravlJiM, g» spod « » a kongresnim preiskovalnim odsekom. Vsi po vrsti so tajili, da je kdo od njih rekel, da je Roose-velt Kerenskij, vsi so pa izjavili, da je največ govoril dr. Wirt na onem sestanku, tako da ostali sploh niso mogli priti do besede. S tem je menda bila preiskava o tej zadevi zaključena. I). C., 17. apr. -ameriške revolucije", reakcionarna ženska or-*T,JiJ v Združenih državah «'> leto na svojih zborova-r,('n° obsoja sovjete in pr«' "rdeči nevarnosti" v ' ' "a svoji letos- *v««Ji. kise je začela Strela udarila v letalo; štirje mrtvi Dallas, Texas. — V torek zvečer je med hudo nevihto strela udarila v letalo, ki se je užgalo in padlo na tla 20 milj sevemoza padno od tu. Dva moška in dve ženski v letalu so izgubili življenje. Ali ste že naročili Proeveto ali Mladinski list svojemu prijatelju ali sorodniku v domovino? To je edini dar trajne vrednosti, ki ga za mal denar lahko poilje te svojcem v domovino. Ivan Vuk So trenutki v življenja, ko človek zaaanja s odprtimi očmi in v podzavestnem nehanju aaiivi iiv- Ijenje izgubljenega raja . . , (Po kiinopiaih Sumerijeev). Zvonec v gledališču je zazvonil. Na hodniku šetajoči so se poizgubili v dvorano. Pred blagajno pa je bila še huda gneča. Hotel sem na vsak način dobiti vstopnico. Kjerkoli, pa če tudi stojišče. Zakaj bila je premiera neke otroške igre. Človek se začuti sredi otrok, v pravljičnem gledališkem somraku, ko na odru zaživi življenje, kakor da je sam otrok, kakor da se mu za hip spet pojavi izgubljeni raj. Stiskal sem se v gnečo, ril počasi zmerom globlje, tja k blagajni, mrmral kletvice v odgovor sunkom od strani in se bližal počasi cilju. — Gospod, se me je dotaknila neka roka. Pogledal sem, tako nehote, izzvan od dotikljaja in v prsih mi je nekaj nejevoljno zamrmralo. — Prosim, vzemite še ume tri ložne sedeže. Bela roka se me je dotikala. Tanki, lepo oblikovani prsti, na katerih so bili lepo zaokroženi, rožnati nohti, so pritiskali na mišice. Nejevolja mi je stopila v grlo. 2e pol ure stojim tu v vrsti, se gnetem in čakam, sakaj mnogi so naročali tistim, ki ao stali v vrsti in bili najbliže blagajni: — Prosim, vzemite še zame 1 In prav tega se je vrsta tako počasi krčila. Pogledal sem tisto roko, šel z očmi po nji in oko se mi je ustavilo na srednjeveliki, lepi dami. Njene oči so gledale v moje. Ni bilo v njih tistega vsakdanjega izraza, ko se s prošnjo išče ne kakšne usluga. V njih je odsevalo prijazno prepričanje, da ne bom odklonil. — Tukaj, evo, denar! Na jeziku sem imel odklonilno besedo. 2e sem zmajal z glavo, da ne morem oškodovati teh, ki stoje za mano. Ali tiste oči so me gledale tako zaupljivo, da sem molče vzel denar. — Tri ložne sedeže hoče, mi je reklo. Ce samo tri, in zakaj samo tri? Bom pa četrtega sam vzel. Vseeno je, kje sedim. Za trenutek mi Je sicer še reklo tam nekje v možganih, kjer se navadno" obravnavajo bolj skromni nasveti, da bi bilo vendarle boljše in bolj praktično, če bil vzel sedež v parterju, kjer se lepše vidi kakor s četrtega ožnega sedeža. Ali tisti obraz in velike rjave oči so ta nasvet odrinile. Pogledal sem za damo, toda v gneči sem jo zgrešil. — Hm . . me je tiho zaskrbelo. fcaj še ne vem, kdo je, in je ne bom spoznal, da Ji izročim vstopnice . . . Kakšne nepotrebne skrbi si človek v naglici nakoplje . . . Gneča me je potisnila naposled k blagajni. — Ali je prosta Še kakšna loža? Kakor da si je usoda izbrala mene, je bila kakor nalašč samo ena edina prosta. V bel etaggl številka šest. Vzel sem jo. Tako, komaj da sem čutil, ml je reklo v možganih: — Kakšen slučaj s to ložo ,. J je vglobila v igro in tudi jaz Dogodek nevsakdanji . . . Ozrl sem se, da poiščem damo. In glej, stala je pred menoj, vitka in prožna kakor v vetru majajoča se vrtnica. Na smehljajočih se rdečih ustnicah je ležala zadrega in tisti beli, kaker lianizani biseri lepi zobje so me udobrovoljili. Tiho mi je reklo tam nekje v možganih: — Krasna ženska. Njene rjave oči so kakor ognji na kresni večer in tiste dolge trepalnice, ki od trenutka do trenutka zakrivajo za hip tiste ognje, so kakor izzivalni migljaji, so kakor mikavna vrata, ki odpirajo in zapirajo vhod v tajinstve-nost. Molče sem se rahlo priklonil in ji dal ostanek denarja. Vstopnico pa sem ji samo pokazal In rekel: Celo vstopnico sem v*el. Štirje sedeži so. Četrti je moj. Koliko vam moram vrniti? Glasno sem vprašal samega sebe. Dasi sem plačal za celo ložo 120 dinarjev, se nisem mogel domisliti, koliko stane en sedež. Pa tudi ona me je gledala, komaj vidno se smehljajoča. V njenih očeh sem videl, da ae tudi ona trudi, da bi se spomnila, koliko je en sedež, Če so štirje 120 dinarjev .. . Zvonec je tretjič zazvonil. O-krog mene in dame ao završali vsi, ki še niso imeli vstopnic, kakor čebele v panju. Naglo sem rekel: — Začelo se bo . . va izračunala . . . —- Prav, je rekla oba otroka za roke: Fantek in dekletce, srčkana drobca življenja, sta odskaklja-la po stopnicah, aa njima pe je spešila ona in lepo oblikovane noge so bile kakor od umetnika izklesane. Zdaj se mi je šele pojavilo v možganih in ml reklo: — Kaj, še opravičil se nisi, kar tako si se vrinil? — Ne zamerite, sem rekel in ko sem to izrekel, sem lačutil, da je bilo izrečeno ne ob pravem času. V tisti naglici in gneči tam pri blagajni nisem nič mislil in sem se kar k vam vrinil. — O, prosim, je rekla, in v tistih besedah je bil zvok domačih strun, preprost in prijazen. Prav veseli me, da se je tako zgodilo. Poleg tega ste ml pa storili veliko uslugo, ker bi še zdaj morala čakati, in kdo ve, če bi sploh dobila vstopnice. O-troka pa bi tako rada videla to igro. Pravijo, da je zelo lepa. Govorila je z lahkoto, tako brez običajne opreznosti, kakor če bi bila doma, meni pa je v srcu vstajala nekakšna nepoznana zadovoljnost . . . V loži bo- In prijela Pojdimo! na mestno hišo * N« -liki je videti dim teh bomb. Somrak Je bil v gledališču, ko smo stopili v ložo, tisti pravljični somrak, ki ves objame človeka s kopreno zamaknjenosti. Na odru pa je bilo sonce In majni-Ako mladostno je bilo življenje na njem. Otroka sta sedla na prva sedeža. Dama si je pristavila tretjega, pogladila oba o-troka po laseh, si popravila nekoliko obleko In sedla. Zdelo se mi Je, da gorijo v istem somraku, ki je plaval v loži in v gledališču, njene oči kakor dve večerni zvezdi na nebu.| Začutil sem, da mi je kri nalahno silila v obrza, da me je jsla nekakšna toplota greti v II ia in me božati, da so rdela. Da ma me Je pogledala, in v tistem pravljičnem somraku glsdališča s<* mi Je zdelo, kakor da me gleda vila iz pravljic. Vsakdanja misel se Je še vča-«i oglasila in rekla: _ — Sanjariš? . . . Tre-ten sa-Uijariš, ko doli v parterju na se-itUhh ploskajo igralcem? Kaj je s teboj? Ali odgovoriti že več nisem , mogel Hvoj četrti «ede/ asm moral . pomakniti čisto k nji, da sem i lahko videl na oder. Začutil sem ,topioto njenega telesa, Otoftare- I vala me je kakor sonce, a nisem «e tega zavedal. Sklonil *em s« malone čez njo vsakikrat, ko so (igralci Igrali v desnem i dni In ko sem tako sklonjen i nad njo gledal na oder. )e bila vsa pod mojim okrll)em, kakor ¡da čuva ustvarjajoči bog nežno 1 (josodo stvarstva. Igra Je šla veselo, presrčno „ * i J Otroški smeh kakor «čebetanje v Mlsnespolipu. PoliciJs je odbils ssvsi «' sem se \vlobll. Ali pa je bilo to morda življenje v podzavestni lepoti, ki ustvarja srečo, z ničemer okaljeno? Ne vem. Nisem opazil, da ae?n se naslonil na rob naslanjala, kjer je bil njen vrat, bel in mikaven. Nisem opazil, da sem prijel roko dame. Tudi ona ni opasila. Njena roka je počasi pripoliela v mojo. Samo tako napol sva se tega zavedala in srci sta drhteli v pravljični opojnosti. Ni se zavedala, da svoje notranje občutke, ki bi jih drugače nikdar ne pokazala, izdaja s stiskom prstov. Nisva opažala, da si stiskava roke, le Čutila sva, da je v srcu sladko in harmonično. Kako naj bi tudi opazila, ko je pa na odru v gledališču sploh toliko nežnosti v igri, toliko živahnosti in pomladanske razigranosti, da sva *c čutila tudi midva enaka igralcem na odru . . . Zastor je pade). Luči so *a-gorelc. Pravljični somrak je ugasnil, ostal je samo še občutek, kakršnega ima otrok po končani pravljici. Dama je odmeknila roke. Njene oči so za hip obstale na mojih kakor v tihem nedorazume-nju. Nehote alf v zadregi, sem rekel: — Oprostite . . , Nasmejala se je, odprla ročno torbico, nekaj iskala in jo spet zaprla. Sklonila se je k otrokoma in vprašala:. — Ali je lepo, Jelka? In ti. Ljutomirček, si raiumel? Otroka sta pokimaia s živahno kretnjo in vprašala. — Ali bodo še? — Seveda. Saj še ni konec. Saj kraljič še ni našel kraijlč-ne. — Kako dolgo je bo iskal? Vzel sem uro in rekel: — Se poldrugo uro. — Oh, tako dolgo? sta se &a čudila. — Ali vama je dolgčas? je vprašala dama ln pogladila Jelko po laseh. — O. ne . . . Tedš kraljevič predolgo Išče kraljlčne. Dama se je naslonila narU«J»», IUâ««aa fa ja, iiiaUkavu Mi yii« ,il«avO«Hj» /ASTONJ Na .»Ijatajia Ur« »» dna*im» ud II 4» T ■ vaAar Oti iiad-IJali .«I II do I ura |mi#. IIK. P. H. SI'HYMAN ISS« N. Damm Ave.. < hlra««, III. Ail ate nsročenl aa •Prnsvsto'? Psdplrsjte svoj lütt NMOÖfTE SI MjEVMK MIOSVETO lt. redne bes vend J* ss Ishke ssrstt ss IM Preštele ta sH-Me|s «Je«. d»a. trt, «Url sil psi llsaev i« sns drnltae k esl ssrstotal. M* Prssvets ataše is vee enako, ss «sns sli seitase M M as ene Utrne nstsl-slns Ker pa t lasi M »taista grl ssesmeeta flJt «s tsšslk. ss |l« tam* «teta k eerelnlsl. TereJ sede) si vsrsks, fell, «s )s lt«t pred re g ss «MOS g. ft. T. J. Ust Prssesta |s vsšs Isslstas ta gsleee |e v esskl drsita! SS-Mo. ài M rstf «tel list vsak das. Cess lisle Prssvete |ei Zs Kdreft drlaae Is Kanade M*S Zs Clssrs ta CMrsis |s.....«IM I tads* ta............... «Je I tads Ik Is................ MJ S tednika le...............1 tadslke ta............... Mj • tednih« iS .............. *«• • *«d»»ke .................Ifi ' tednika Is .............. IM 4 tadslke Is............... J.J0 ......... ISS sli I tednike* Is............... sil » tednike» le ...... Ze K»repe |e............MOS lepetntte nfiede|l k«pw». prttallle p»tret»ne eeet« d*eeff|s (|fder r U al «srWMe Prseeet«. I»et, lil |e esAa U«te»ee. t'efseegst- VteJej kater hHre kateri tek tlssev pr«metia biU Iis« »HW, ill tr a» |etos na god svetega Ivana so me neki daljni, a ugledni sorodniki Iz sosednje vasi povabili k sebi. Sveti Ivan je pri nas v velikih časteh ; kajti takrat se prične poletje. Zato vsak Ivan skuša čim lepše počastiti tega svojega patrona. Zlasti bi bilo čudno, če ne bi praznovali taki kot so bili NemeAnjakovi. To je eden tistih starih rodov, ki so bili v vasi do zadnjega nekaj več kot drugi. Bili so tudi čuvaji kapelice v vasi. Ob priliki vsakoletnega proščenja so napravili velik, bogat obed in povabili župnika, kakega drugega duhovnika in organista. Ti trije so prišli in ostali do večernic pri mizi. Vsa vas je govoril* samo o tem. Predvsem ženske, ki so se prekljale o tem, kaj so skuhali in kaj bi morali. Seveda, nekoč je bilo še drugače. Nekoč je bil to najmočnejši dom v vasi ; največ zemlje so imeli. Zdaj pa so dorašča-li drugi grunti. A eno so še vendar ohranili, čejar drqgi piso mMrli: Se vedno so enkrat na leto ustavili pri sebi župnika. Zato pa se nisem prav nič čudiK da sp povabili za tinti večer vso gosj*HWdveh vasf, svoje in naše. Celo župnika so povabili in kot je izjavil gospodar, "bi prišli, da niso nekam bolehnl." ; m Naš organist me je Že pred večerom vprašal, če pridem. V resnici mi ni bilo mnogo do tega, da grem. Zato sem nekaj zmigal. "Pridite," mi je dejal. "Izvrstno vam bo. Se lani se spominjam, kako je bilo. In slišali boste pripovedovati Zdenkovega Jožka." To mi je izdal kot neko posebnost tega večera. Mene pa tudi to ni moglo tako navdušiti. Poznal sem Zdenkovega kot druge kmete. "Inteligenten človek," je dejal organist. Med tem mi je pa učitelj iz Hosednje vasi izjavil o njem: "Se v blaznico pride. Saj se mu še skoro docela meša. — A za ženo ima izvanredno kra-sotlco. Krasotico, vam pravim. Samo v Rusiji sem nekoč za čas«., vojne videl tako Žensko." . «• Potem pa mi je nekaj pripovedoval o njej. Sicer pa mi je bilo znano, da učitelj gleda za njo in ona tudi za njim. Našli so ju že skupaj v bližnjem mestu v gostilni. In v Cakovec sta hodila, na god svete Porcijunkule, odkar predvsem izvira to odkritje o "medsebojnem odnosu" kot je to označil učitelj sam. . Večer je bil kakor so pač taki večeri v uglednih kmečkih hišah. A ženske — štiri so bile pri hiši — so znale napraviti izvrstno večerjo. Saj so že kuhale za gospoda župnika. Toda življenje se ni moglo razvneti. Gospodar je sedel od sile dostojanstveno na enem koncu mize, kadil cigaro in vpraševal mene o svetu. V ta razgovor se je vmešal učitelj, ki sem ga že prej omenil, In govoril o potrebi nove politične orijentaeije. Ljudem je treba v glavo vbiti prepričanje. Demagoge odstraniti. Omenil sem, da so naše ljudi že navadili denuncijan-stva, da je vsak teden kdo v Lendavi, kjer hoče kaj doseči zase. Drugi so se zopet menili o vsakdanjostih. Tri učiteljice so sedele ob steni spredaj, poleg organist z ženo, na oni strani učiteljic še mladi učitelj, ki je hotel igrati velikega mestnega poli zanca in dvoril damurn, z neobičajno vztrajnostjo. Mlalim, da jim je zelo imponiral. Do- cela na oni strani pa je sedel učitelj iz sosednje vasi, ki je bil miren in kolikor sem pozneje zvedel, zelo značajen človek. Ena učiteljic ji bila nekam nemirna. Sicer pa lahko, ko tu ni bilo njenega fanta, nekega krojača. — A glavno besedo je imel takrat še vedno gospodar. — Se vedno je kadil cigaro in bil sila dostojanstven. Naši preprosti kmetje niso taki, kadar pridejo med gospodo; ali pa so boječi in ves čas ne izpregovore besede, ali pa so živahni in se nekako dvignejo do gospode in se po prijateljsko z njimi pomenijo. Seve, drugega dne so spet kmetje. — Gospodar pa mi je nekoč drugekrati omenil: "To ni taka gospoda kot je bila včasih. Učitelji — no ja, nekateri že; župniki nimajo tistega na sebi kot prejšnji. A učiteljice se vozijo na kolesih." A zdelo se mi je, da se življenje ne more na noben način razgibati. Tudi drugi so menda to občutili, zakaj organist je vzdihnil: "Dolgo ga ni." ----- "Koga?" "Zdenkovega." "Oh vendar pozno prihaja," je menil gospodar. "2ena ga ne pusti," je menila hči. "Da n« bi za kakšno gospodično gledal." Toda. ko je nekoliko pozneje nekdo domačih zinil: Zdenkov prihaja, me je organist dregnil pod mizo in mi pošepnil. "Prihaja." Nato se je še bolj sklonil k meni in mi pomežiknil z levim očesom na u&telja: "Boste videli, kako si bosta kmalu v laseh. Pa je duhovit." Nato je primaknil stol in dejal: "Tu bo«sedel, poleg mene." Ze zunaj v prikletu, kjer je oni menda naletel ni gospodinjo, se je smejal široko in veselo. Govoril je glasno, dokaj živahno, dasi s tisto počasnostjo kot govorijo običajno naši kmetje. — Organist se je ozrl z nekim zanosom po omizju kot bi hotel povedati: Zdaj pa bo! Zdi se mi, da so bili vsi nekoliko presenečeni, ko 60 se vrata odprla in je pred njim stopila visoka kmečka ženska, vsekakor njegova žena. Pozneje so mi povedali, da ni bila vsa leta, kar je poročena, pri teh sorodnikih razen enkrat, i ko se je hudo sprla z ženskami; da je zelo zamerljiva, so rekli in visoka. Najraje pa bi bila jospa. — Pravili so tudi o njej, da je lepa želftka; da je imela pred leti — ko ie ni bila poročena z Zdenkom — ljubavno razmerje in se je celo mislila poročiti v mestece. Ni* sem se čudil, ko sem jo zdaj videl. Bila je visoka ženska, skoraj nekoliko sloka, kar je redko pri naših ženskah, ki postajajo v njenih letih debele in se starajo. Njen obraz je bil u-merjen, celo resen. Sicer ni kazala mladosti — saj ji je bilo že osem in trideset let — venda • pa je bilo na njej nekaj, kar razodeva močn > duševno življenje. Oblečena je bila po kmei . ko, vendar nenavadno okusno. Prisedla je i eleganco kot jo navadno ne opaziš pri drugi i kmeticah, poklonila se slehernemu izmed nas z rahlim nasmehom in se začela razgovarjati s poročeno učiteljico. Vse ženske z domačimi vred so ostro pazile, kako se bo vedla napram učiteljici. Ona pa je bila mirna kot bi se vsega dobro zavedala, samo neko tiho zadovoljstvo ji je sijalo z obraza, menda nad tem, da nas je tako presenetila s svojim prihodom. Vse drugače je prišel v sobo njen mož, Zden-kov. Obstal je za trenutek na nizkem pragu pri odprtih vratih, snel klobuk z glave, njegove oči so počivale na omizju in obraz se mu je razvlekel v širok prijeten smeh. (Dalje prihodnji«.) Primorski vilajel Izvirno poročilo. — Poroča P. K Ze v šoli silijo deco odn. njene starAe. in pritiskajo nanje, izvršena. Tudi Je dežela radolnla navidezno Italijansko liea, kar pa je razumljivo, saj so Italijani spremenili in "Italija-(nitira!i" poleg krajevnih imen. v«e slovenske' in hrvatakc pri* imke. Se celo mrtvih ne pusti jo v miru. Tudi njim spreminjajo nagrobne napise v italijansko formo. Toda to je samo navidezno lice, v resnici je stvar popolnoma drugačna. Pod vrhnjo skorjo se skriva slovansko jedro in tega se faAistom ne bo posrečilo zakriti z nasilnimi metodami jn ukrepi. Nikdar ne bo uničil faAiz^m narodne zavesti primorskega ljudstva, ne njegovega odpofra proti nasilni raznorodovalni politiki. Morda bo izvajal še hujši teror, še hujše nasilje, dosegel bo edino le še hujši odp