Leto li.     Tedenska priloga „Slovenca" z dne 21. februarja 1926, štev. 42. .   Stev. 8.
Monumentalna stavbca fran^^tSRansRe cerkve v LJubljani.
je eden najlepših spomenikov stavbne umetnosti na Slovenskem. Frančiškani so prebivali nekoč v 1. 1233. zgrajenem poslopju na sedanjem VoflnikoveBJ trgu, in sicer do 1. 1785., ko je bil preurejen za gimnazijo (ipo potresu so zgradbo podrli, gL sliko v St. 1.1.1.). Tedajsoseprese.lili v 1.1640. za auguštince zgrajeni sedanji samostan, katere je 1. 17SŠ. cesar Jožef II. pregnal in izročil poslopje oo. Irančikanom. V samostanu (na levo od cerkve) je sedež pro-vincialata sv. Križa za Slovenijo in provincialne prokurature. Redno biva v njem do 20 redovnikov-duhovnikov, ki vodijo dušno pastirstvo prostrane žup-
nife. — Samostan ima tudi bogato, nad 30.0(M) zvezkov ol>segajočo knjižnico.
58
Albert Thomas,
bivM francoski mindster, sedaj ravnatelj Mednarodnega urada dela, ki je pred kratkim obiskal v informativne svrhe tudi našo državo. Izvedel je lahko mnogo zanimivega, kajti ravno sedaj razpravlja >se-liačka< RR vlada o odpravi še onih bornih ostankov socialne politike, ki jih ni uniŽil že PPŽ režim.
Palača »Mednarodnega urada dela« v Ženevi,
ki 1x) v kratkem svečano otvorjena. Ta urad je del Društva narodov in je zaposlenih pri njeim nad 350 uradnikov. Njegov namen je izbolpati delavske razmere. Informativni članek o tem uradu objavi v eni prihodnj h številk >Socialna Misek.
Velike demonstracije nemških komunistov v Berlinu,
ki 90 jih priredili v znak protesta, ker zahtevajo nemški vladarji od države ogromne oc^avnine in so mnoge nemške stranke pripravljene ustreči njih zahtevam.
Ivan Vlkov,
novi bolgarski vojni minister. — Nova bolgarska vlada je že precej omilila prejšnji grozni režim Cankova, ki je sedaj predsednik sobranja (parlamenta).
Nizozemska kraljica tu njen soprog,
ki obhajata te dni svojo srebrno poroko.
Maršal Pilsudski,
znani poljski vojskovodja, ki je ob zadnji vladni krizi tudi jako vplivno posegel v poljsko politiko.
59
K potovanju našega lin. ministra Stojadinovica v Ameriko.
Kakor znano je odpotovala o bo&hi večja jugoslov. dekigacija pod vodstvom fin. ministra, da uredi vprašanje naših dolgov v Ameriki. Po dosedanjih vesteh uspehi delegacije niso posebno ugodni. Na naši sliki vidimo (od leve na desno): dr. Stoja-dinoviča, ameriškega zun. ministra Kellogga, našega poslanika v Washingtonu dr. Trt sič-Pavičiča in našega delegata bivšega ministra Gjuriéa.
Joso Felicinovi^,
tajnik krščanske >Jugoslov. strokovne zveze za Dalmacijo«, katerega so že dvakrat obtožiii komunizma, a je bil pri šibeniSkem sodišču vselej oproščen.
bivši tajnik >Hrvatskega katoliškega narodnega saveza< ter eden naj-marljivejših organizatorjev in ideologov katoliškega gibanja na Hrvatskem, sedaj župnik v Preložčiei pri Sisku. -
Starodavna srbska »patriaršija« (spredaj)
iz XII; stoletja, pravi sedež srbskega patriarhata, v oeadju mesto Peč (Južna Srbija), glej
sliki v zadnji številki).
Luka Celovič, belgrajski trgovec,
ki je volil pred kratkim beograjski univerzi okroglo 30 milijonov dinarjev. — Domovinska ljubezen in požrtvovalnost Srbov bi morala biti vzgled tudi nam Slovencem. Belgrajska imiverza, akademija in druge najvišje srbske narodne institucije štejejo oelo w8to dobrotnikov, ki so jim volili že milijone in milijone. Tudi mi Slovenci imamo marsikakega bogataša, ki živi in umira z milijoni, nabranimi v Sloveniji, a koliko takih dobrotnikov imajo doslej naša snujoča se zaianstvena akademija, univerza, narodna galerija, Leonova družba itd.
Stike k ^^Slovenskemu biografskemu leksikonu''.
Benedek Josip
i* 1848), šolnik.
Baebler Baltazar
(* 1880), kemik.
Bučar Franjo
(* 1861), pevec in režiser.
Pavel Jesih
60
Franciškanina  SlovensRe m.
61
p. Florentin Hrovat,
roj. L 1847., pcevečen 1. 1870., umrl 1. 1894., znani slovenski pisatelj.
P. Angelik Hribar,
roj 1. 1843., posvečen 1. 1867., umrl 1. 1907., znani slovenski skladatelj.
Veliki oltar ljubljanske frančiškanske cerkve,
umotvor znamenitega kiparja Fr. Robbe.
Cerkev in samostan frančiškanske naselbine na Viču.
pri Ljubljani, zgrajena 1. 1907., kjer bivajo redno po 4 redovniki-duhovniki in oskrbujejo dušno pastirstvo obširne župnije.
P. Regalat Cebulj,
Sedanji provincial Sloveoske province sv. Križa.
p. Hugolin Sattner,
znani slovenski skladatelj, M je vstopil v Iranč. red. 1. 18S7.
Slovita božja pot Brezje na Gorenjskem.
že sredi XV. stol. je stala tam skromna cerkvica sv. Vida s stransko kapelico Matere božje. Začetek božje poti izvira iz 1. 1863., ko se je dogodilo prvo čudežno ozdravljenje. laprva so vršili službo božjo na Brezjah duhovniki iz Mošenj, ker je naval ljudstva vedno bolj naraščal, so poklicali tja frančiškane, ki so začeli graditi 1. 1889. veličastno sedanjo cerkev in 1. 1897. tudi samostan.
Znamenita božja pot Sv. Višarje,
ki je v oskrbi oo. frančiškanov. Tamošnja cerkev je bila zgrajena okrog 1. 1360., med vojno porušena do tal, a sedaj zopet popravljena.
Pogled na frančiškanski samostan v Kamniku,
ki je bil zgrajen 1. 1493. Pod pritiskom protestantov so ga morali frančiškani 1. 1538. zapustiti za 89 let. Redno biva v'njem 9 redovnikov-duhovnikov, ki vzdržujejo višjo gimnazijo za redovne klerike in opravljajo dušno pastirstvo.
Frančiškanski samostan pri sv. Trojici v Slov. Goricah.,
zgrajen 1. 1662. za auguštince. Ko so 1. 1811. te pregnali, so ga prevzeli svetni duhovniki, 1. 1854. pa frančiškani. V njem biva redno 6 redovnikov-duhovnikov, ki oskrbujejo dušno pastirstvo obšime župnije in pomagajo okoliškim faram.
Frančiškanski samostan na Kostanjevici pri Gorici,
ki ga je zgradil 1. 1649. grof M. Turnski tn ga izročil karmeličanom. Leta 1785. so te pregnali in ga 1. 1811. izročili frasačiškanom. Med vojno je bil skoro popolnoma porušen, ipo vojni zopet popravljen, a 1. 1924. je laška. vlada slovenske redovnike izgnala in v njem so se naselili italijanski.
P. Stanislav Škrabec,
roj. L 1844., posvečen 1.1867, umrl 1. 1918., dolgoletni urednik >Cvetja z vrtov sv. Frančiška« in svetovno znani slaviet.
Frančiškanska naselbina v Novi Štifti pri Ribnici.
Tamošnja cerkev je bDa zgrajena 1. 1671. a oo. frančiškani jo oskrbujejo šele od 1. 1914. Lani je zgorela streha cerkve, ki je pa zopet popravljena. Redno bivajo tam 3 redovniki-duhovniki.
Znamenita božja pot na Sv. Gori pri Gorici.
Samostan je bil zgrajen 1. 1565., toda frančiškani so bili pregnani iz njega že 1. 1786. ter jim je bil vrnjen šele 1. 1900. Med vojno je bil s cerkvijo vred popolnoma porušen (ruševine kaže naša slika) in v njem je našel smrt tudi p. Fr. Ambrož, zadet od granate. Sedaj so ga zapet pozidali.
62
Prvi stadion na slovanskem jugu bo stal v na$l slovenski LJubljani In gra prldUio grade.
Ljubliahski stadion, delo enega največjih živečih slovanskih arhitektov, bo ponos Slovenije in kras njene prestoJice. Njegov obseg meri 778 m, od katerega bo zavzemalo samo stebrišče ob Dunajski cest 150 m, v ozadju bodo pa stali topoli. Sredi stadiona bo arena, dolga 145 m in široka 110 m, ob njenem robu bo pa 400 m dolgo tekališče. Okrog arene se dvig:ajo v 10 stopnjicah prostori za gledalce (5 m visoko in 18 m široko), okrog teh je pa 6 m široka krožna cesta. Med stebriščem in areno so veliki prostori, kjer bodo taborišča za telovadce in prostori za manjše vaje. Namenjen je atadion predvsem za velike slavnostne prireditve, saj spada med največje v Evropi. Njegova največja prednost bo ta, da bo permanenten, kajti začasni leseni stadioni, ki se rabijo le nekaj dni, potem pa poderejo, so predrag luksus, ki nalagajo svojim organizacijam ueznosljiva bremena, kar sta d'jbro pokazala n. pr. bmski orlovski in ljubljanski sokolski stadion. Ta stadion se bo gradil polagoma, zato bo pa vse tudi ostalo trajno. Ljubljana kot prestolica slovenskega naroda potrebuje tak slavnostni prostor ob najrazličnejših prilikah, zato je bila gotovo srečna misel, da se prepreči potrate za vsako posamezno priliko ter se osredotoči tozadevne izdatke za nekaj trajnega in res reprsBentativnega, saj bo velike umetniške vrednosti, o čemur bo pa prinesila strokovno Studijo še ena prihodnjih številk >Doma in svetat:, strokovnjaki trdijo, da bo to najlepši stadion v centralni EVropi. Doslej je splaniran že velik del arene, zgrajen ograjni zid ter tri najdaljše stopnjice. Letos se namerava i7xlelati fronta ob Dimajski ceati in v to svrho se priredi velika efektna loterija z dobitki v skupni vrednosti 111.200 Din. Posamezne srečke, katerih nakup je narodna dolžnost vsakega zavednega Slovenca, se prodajajo po 10 Din, naročajo se pa
pri Društveni nabavni zadrugi v Ljubljani, Ljudski dom.
Križem   Slovenije.
63
Iz življenja naših ameriških rojakov:
Cekveni pevski zbor v slov. naselbini sv. Jurija v So. Chicago pred ustanovitvijo cerkvenega pevskega društva >Zarja<. Slika je posneta na župnijskem vrtu.
»r. Viljem Baltic,
veliifci župan ljubljanskega okrožja.
Spomin na lansko sveto leto.
Zvon v Črni pri Prevaljah posvečen lansko leto z napisom >Začel sem peti leta svetega, tisoč-develstodvajsetpetega, ko je novo mašo pel, naš Alojzij Dervodel.«
Gasilno društvo na Koroški Beli.
2 lani, o(b priliki petindvajsetletnega članstva odlikovanimi člmii v ospredju..
LetoSnJi  siniišRi  dnevi  v  KranJsRigrori.
Udeleženci letošnjega voj. smušk^ tečaja     Modella.
na Petelinjeku. Tekme eo se vršile, kakor znano, od 8. do 10. t. m. z jako lepim uspehom.
Uatelji v letošnjem voj. smuškem težajii:^®*- Modella.
od leve na desno: Tavčar, Benkovič, Pogačar, Rus, Kveder, Smrdu, Šircelj, dr. Kmet in KodeUa.
64
Slovenija v dobi seljačke Pašic-Radic-Pucljeve vlade in narodnega »sporazuma«.
Kar ipočne centralizem s Slovenijo, presega že vse meje, a najbolj žalostno je to, da ie nismo imeli Sloveniji tako sovražne vlade, da ne bi dobila tudi
med nami ljudi, ki ji služijo.
FranCISkani med Slovenci.
Nekaj let potem, ko je bil papež Ho-norij III. 1. 1223. potrdil vodilo manjših bratov, je poslal sv. Frančišek svoje brate po svetu oznanjevat evangelij. P. Janez de Piano Carpino, ki je bil določen za misijonarja med Tatari, je med svojim popotovanjem prišel tudi na sedanjo Ogrsko, Hrvatsko, v Slavonijo in Bosno. Našel je tu ljudstvo udano raznim zmotam (bogomili i. dr.), zato je poklical tja še druge brate, ki naj bi ondi misijonarili.
L. 1228. najdemo že bosensko kusto-dijo sv. Križa s tedaj še maloštevilnimi samostani. Vsled svoje preprostosti so se frančiškani ljudstvu kmalu priljubili in že 1. 1260. je morala biti ta bosenska kusto-dija razdeljena na osem drugih kustodij, ki so nosile skupno ime: bosenska vikarija. Obsegala je tedaj Ogrsko, Bolgarijo, Dalmacijo, Bosno in Slovenijo. Te kustodije so pač nekaj časa bile še združene, dokler se niso druga za drugo osamosvojile.
L. 1463. si je Mohamed II. podvrgel Bosno. Ker je mnogo kristjanov ušlo čez mejo in se je bal, da bi ostala zemlja brez prebivalcev opustošena, zato je dovolil frančiškanom, da smejo v osvojenem ozemlju izvrševati svojo službo. V strahu pa, da ne bi morda snovali kakih naklepov s krščanskimi knezi, jim je pod najstrožjimi kaznimi prepovedal vsako občevanje z inozemskimi samostani. To je dalo povod, , da so se samostani izven Turčije 1. 1514. združili v novo hrvaško-kranjsko provm-cijo sv. Križa z 29 samostani. L. 1783. je vsled dekreta cesarja Jožefa II. nastala nova začasna delitev. Hrvatski samostani so bili združeni v novo hrvatsko provincijo, kranjski in štajerski pa v kranjsko provincijo sv. Križa, dokler ni 1. 1810. ilirski
guverner Marmont obeh provinci] zopet združil v eno. Kljub poznejšim ločitvam in zopetnim združitvam, ki jih tu ne kaže naštevati, je končno ostalo vendar pri tem, da so bili 1. 1900, vsi slovenski samostani združeni v eno kranjsko provincijo sv. Križa, ki je po prevratu prevzela pravilno ime: Slovenska provincija sv. Križa.
L. 1924. je provincija vsled zasedbe slovenskih krajev po Italijanih zgubila štiri samostane (Gorica, Sv. Gora, Pazin, Vi-šarje), ki so jih prevzeli italijanski frančiškani, Žabnice, odnosno Višarje pa so prešle v oskrbo svetnih duhovnikov.
Provincija ima sedaj osem samostanov in tri naselbine v Sloveniji, oskrbuje pa tudi devet naselbin (župnij) v Združenih državah Severne Amerike. Skupno šteje 192 članov, od teh 102 duhovnika, katerih 80 deluje v Sloveniji, 1 v zasedenem ozemlju v Italiji, 2 na Kitajskem, 2 v Egiptu in 21 v Severni Ameriki; dalje 20 klerikov (od teh jih je 5 v Severni Ameriki), deloma bogoslovcev, deloma gimnazijcev in 70 bratov lajikov in tretjerednikov, od katerih jih je 62 porazdeljenih v slovenskih samostanih, eden je v Sveti deželi, eden v Fi-renzi v Italiji,^ 6 pa v Severni Ameriki.
O delovanju frančiškanov med Slovenci je težavno pisati, ker je to vprašanje še zelo malo preiskano. Naj zadostuje samo nekaj splošnih opazk. Delovanje frančiškanov tekom stoletij je bilo zelo mnogo-stransko, najdemo jih v šolah in cerkvi, delovali so na dušnopastirskein polju pa tudi lepo število znanstvenih in kulturnih delavcev šteje njihov red.
Dolgo vrsto let so oskrbovali frančiškani gimnazije v Pazinu, Karlovcu in Novem mestu. Vsepovsod v vseh svojih samo-stanih so delovali tudi v dušnem pastirstvu, deloma ker so imeli lastne župnije, deloma
pa so pomagali okoliškim župnikom. Kdo bi jnogel popisati vse delo, ki so ga vršili bodisi kot misijonarji, spovedniki, pridigarji, voditelji III. reda itd.! Mimogrede naj omenim, da so ravno frančiškani najodločneje nastopali proti krivim veram prote-stantizma in janzenizma. Trpeli so zaradi tega mnogotera preganjanja in bili že parkrat v nevarnosti, da povsem izginejo med Slovenci. Ko se bo pisala zgodovina katoliške cerkve med Slovenci, bo frančiškanskemu redu, kj je ž njo v tako tesnem stiku gotovo dala častno izpričevalo.
Pa tudi na kulturnem polju niso zaostajali. Imena pisateljev: p. Florentina Hrovata in p. Ladislava Hrovata, znanega slavista p. Stanislava Škrabca, skladateljev p. Angelika Hribarja, p. Hugolina Sattner-ja, slikarjev p. Aleksandra Robleka in p. Blaža Farčnika, da omenim le par naj" novejših, jasno pričajo, da frančiškanski red tudi na kulturnem polju ne zavzema zadnjega mesta.
Kakor rečeno je to le površen oris njihovega plodonosnega delovanja, kakršen more najti mesto na tem prostoru, še nepreiskana zgodovina bo pa te kratke podatke mogla izpopolniti in nuditi popolno sliko frančiškanskega delovanja med Slo-venci. y_
Fotolito '-^ offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.