64. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 21. marca 1898. XXXI. leto UhajH Tuk d»n iveifr, tsimli .ledelje in prasanke, ter velja po polti prejem an za avstro-ogerske dese le aa vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., ta četrt leta 4 gld., za jeden 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. I gld. 40 kr Z* LlnblJAtio hree pošiljanja na dom aa vae leto 13 gld., aa četrt leta 8 gld. 30 kr. sa jeden mesec 1 gld. na umen, po 30 kr. za četrt leta. — Za taj« d sle le toliko več, kolikor poštnina anala. — Na naročbe, brez istodobne vpoailjatve naročnine, se ne ozira Za oznanila plačne «e od itinstopnc petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr, ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tibtea. Dooiai naj ae iavoll frankovati — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniltvoie na Kongresnem trga fit. 12. U prava ilt va naj ae blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. vse administrativne stvari. Telefon A t. »4.. Prva seja desničarske parlamentarne komisje Zadnji petek imela je takozvana parlamentarna komisija desnice svojo prvo sejo, da se posvetuje o sedanjem političnem položaja, in da sprejme od strani viteza Javvorskega velevažna pojasnila o programu roinisterskega predsednika grofa Thnna. 0 posvetovanju in hkh p h omenjene parlamentarne komisije prinašajo listi kratka in nejasna poročila, iz kojih je razvidetr, da ti listi o celi zadevi ne vedo mnogo, in da samo v temi tavajo. Tndi mi dobili smo poročila o prvi seji desničarske parlamentarnu komisije, iz kojih posnamemo, da so posvetovanja te seje kazale signaturo tiste neodločnosti, popustljivosti in rahlosti, koja je z grofom Thnnom prišla v modo, in kojo nemška obstrnkcija neobhodno potrebuje, če naj še nadalje a tistimi vspebi divja in razsaja, kakor d o sed aj. Naravno je, da se členi komisije, kojim se je že celi teden poprej pripovedovalo, da je viteza Javvorskega novi ministerski predsednik vpeljal v najtajnejše predale svojega vladnega programa, in da je ta častitljivi starček iz Galicije o vsem jako temeljito poučen, zanesljivo pričakovali, da bodo v tem prgledu kaj novega izvedeli, in da jim bode vitez Javvorski vse tisto razkril, kar sam ve. Pričelo se je posvetovanje, a vitez Javvorski ostal je gluh in nem, prav kakor bi ničesar ne vedel. Konec no se je od jugoslovanske strani sprožila interpelaciju, in zahtevalo se je, da naj Jaworski o vladnem programu da tista pojasnila, katera je komisija pričakovati opravičena. Na to še le se je Javvorski odloČil, da je kratko in precizno izjavil: da program ministerskega predsednika grefa Thuoa obstoji jedinog le v tem, parlamentarno delovanje zopet omogočiti (vvieder flott zn machen). Vitez Ja-worski pa je takoj pristavil , da on — vitez Javvorski — ne ve s kakimi sredstvi hoča grof Thun to doseči, a dostavil Še tudi: „Wie es mir scheint, Graf Thnn vveiss es aneh nicht." Da je bila parlamentarna komisija potrta vsled te nepričakovane izjave, ni treba posebej naglašati. Ali vzlic temu se ni mogla povzpeti do uikacega energičnega sklepa, vzlic temu so njeni sklepi kazali popustljivost, mehkost in neodločnost, iz česar se da sklepati, da je parlamentarna komisija desnice pripravljena, Be čisto zatajiti, samo, da bi bo preprečila obstrukcija, ter potolažila levica. Kaj je sklenila parlamentarna komisija, prav za prav ne vemo: kaj odločnega gotovo ne. Posvetovanja udeležila sta se tudi vitez Abrahamovvicz in in dr. Kramar. To sta tisti dve žrtvi, koji boče razljučeno germansko morje po vsej sili pogoltniti, prej kot se umiri. V resnici sta omenjen* moža usmiljenja in časti vredna. Na nju vali se celi srd Nemcev, in pretrpela sta v zbornici kakor tudi zunaj zbornice toliko psovanja, sramotenja in napadov, kakor n kdo drugi ne iznuj poslancev združene desnice. Trpela sta za združeno desnico, in leta bi ju sedaj morala vzeti pod svoj zaš'it. Pa godi se jima kakor otrokom tiste poljske matere, ki je, zasledovana po volkovih, najprej jednega, in potem še drnzega vrgla z voza, ter se s tem rešila. Ko so volkovi njene otroke hrust al i, spravila je ona svoje kosti v varnosti Abrahamovvicza in Kramara oba bo delnica vrgla s svojega voza, in pohrustali ju bodejo nemški obstrukcijonisti. V seji parlamentarne komisijesta se oba proti ti svoji usodi prav nervozno in silovito branila. Nič jima ni pomagalo. Žrtvovala se bodeta, in zategadel smo upravičeni domnevati, da se v prvi seji parlamentarne komisije desnice nič odločnega ni sklenilo. Tavalo se bode tja in sem, in na roko se bode šlo obstrukcijonistom, kjer se bo moglo. Tudi designirani predsednik dr. F u c h s se je izjavil, da prevzame predsedstvo le pod pogojem, da sme sedaj veljavni poslovni red tolmačiti jako liberalno, in da ne bo smel dopuščati nikake silovitosti, ki bi se botela na ta ali oni način zanesti mej vrste omenjega poslovnega reda. D r. F d c li s zategadel tudi ne bo dopuščal, da bi se pod njegovim predsedstvom vršile nočne seje. Nemški obstrukciji zategadel še ne bo treba obupati 1 — Obstrukc ja — oživljena. Na Dunaja, 20. marca. Ministerski predsednik grof Thun je imel lep in prijeten dan, ko je čital resolucijo izvrčevalnega odbora združenih nemških strank. Ta resolucija ma je pričala, da je njegovo 9posredovanje* imelo uspeh, in zibal se je v sladki nadeji, da dožene obnovitev nagodbe brez težav, ker račana, da ga bo desnica z vso požrtvovalnostjo podpirala in da prevzame z veseljem ulogy citrone, katera se iztisne in potem proč vrže. Izvrševalni odbor levice, v kfiterem sede načelniki vseh nemških strank, je v seji, na katero ni bil povabljen zastopnik W o I f • S c h o -nererjeve skupine, sklenil, opustiti ob-strukcijo, vzprejeti ponuđeno podpredsedniško mesto in se zadovoljiti z izjavo, da I e x Falkeo bayn ni več veljavna. Ministerski predsednik je triumfiral. Ta izjava ma je pričah', da so parlamentarne razmere sanirane, da so odstranjene vse ovire rednemu funkcioniranju parlamenta. Sklep načelnikov nemških klubov se je predložil v odobrenje klubom in zaupnikom posamičnih nemških strank. Veleposestniki so ga z veseljem rat iti. irali, nemška naprelna stranka bi bila to tndi rada storila, v principu so se vsi tej stranki pripadajoči poslanci in zaupniki za to izrekli, a stranka je hotela vedeti, kaj store nemški nacijo-nalci in zategadelj ni nič formalnega sklenila. Nemški nacijonalci pa so kratko malo podrli celi sklep i z vr še v a I n eg a odbora levice, sklep, za kateri sta glasovala tudi njih načelnika dr. Steinvvender in Kaiscr, ter z veliko večino sklenili, da je nadaljevati o b -strukcijo, dokler se ne prekličtjo Gautscheve jezikovne naredbe, da stranka ne sprejme njej ponudenega podpredsedniškega mesta in da zahteva, naj veČina prizna, da je z lex Falkenhayn kršila zakone in pravico ter da naj se Iex Falkenhayn s posebnim sklepom razveljavi. Nemškonacijonalni poslanci bi se bili morda LISTEK. Naši turistični spisi. Spisal Jos. C. Oblak. Nepozabni Negoda, kakor je imenoval sebe Erjavec, posnema v znamenitem svojem potopisu aIz Ljubljane v Šiško" z izvrstno ironijo tedanje potopise. Teh je bilo Že tedaj — legija! Erjavec jih je menda s posebnim veseljem bral, saj so baje i njegovega ^slinjarja z Golovca" tako navdušili, da bi ga ne bil živ krst več obdržal doma. Res bi bil moral imeti ledeno srce, da bi ga ne bili pogreli potopisi, v katerih je tako .mično" popisano, kako se pota križajo, kdaj gre cesta po ravnem ali navkreber, koliko minut in sekund se potrebuje od te vasi do one, kje je nabita nemška kažipotna tablica (tedaj še ni bilo »Slov. planinskega društva" !), koliko cm je široka in s približno koliko žeblji je pribita na steno hiše ali na tram . . . Zato pa je tndi Erjavec, ki je imel zdrav humor, prav po receptu tedanjih turističnih „pisateljev" njim na čast popisal dolgo pot — iz Ljubljane v Šiško. Erjavec je umrl, a potopisci, kakoršnim je v strafiilni izgled napisal omenjeni slavni potopis — niso izumrli. Tudi v sedanjem času, ko je slovenska lite ratara od časa Erjavčevega sčn storila zopet precejšen korak naprej, ne moremo reči, da bi nam nedostajalo močij, ki bi delale i na polju turistične literature. Saj prav v zadnjem času se je krepko razvila turist.ika i mej Slovenci, in mej turisti so se našli tudi pisatelji. In da se tudi v sedanjem času »mej cveticami na peSčenem polju nnše literature" ne obnaša skbo potopis, to kaže, da imamo zato tudi žo strokoven list, kateri izdaja naše vrlo napredujoče „Slov. planinsko društvo": „Planinski Vestnik". Vem, da bi se Erjavec, sam navdušen turist, veselil takega napredka, a vem tudi, da bi veliki večini sedanjih potopiscev posvetil kaj stičnega kakor je onim, ki so živeli za njegove dobe. Popisal bi morda po njih receptu pot iz Ljubljane na Rožnik ali pa na ljubljanski grad — potopis For ever! V takem potopisa bi jim s svojo znano ironijo in satiro pokazal vse tiste slabosti, katere je že pokazal svojim sovrstnikom, iste slabosti, katere nahajamo pri sedanjih turističnih »pisateljih" po preteku toliko let, odkar je zagledal beli dan oni slavni potopis in odkar ni za Erjavcem nikdo več „potipal" naših potopiscev. Res, da je v zadnjem času pri vseh narodih narasla ogromua turistična literatura, ki tvori imeniten del i v znanstvenem i v leposlovnem oziru, a priznati treba, da se je prav v tej literaturi nabralo največ plevela in tako tndi pri Slovencih. In da se narahlo lotim tega plevela, mi menda ne bo noben pameten človek štel v zlo, in že v naprej izjavljam, da teh vrstic ne pišem iz zle volje ali celo — kar se tako rado podtika pri nas Slovencih! —■ iz osebne mržnjo. Tudi se oz;ram na to, da morajo pisati naši pisatelji večinoma le iz ljubezni do stvari — torej zastonj, kar je tudi upoštevati, in da zato nimajo druzega nego — „ hvaležnost". A biti preveč popustljiv in le vedno na to ozirati se in morda zato celo hvaliti spise, ki so vredni graje, to je stvari v škodo. Zato menim, da je prav, če se izreče vendar jedenkrat odkrita beseda o nekaterih naših turističnih n pisatelji h" . . . Nekdo je napravil izlet na divno gorenjsko stran. Dobro se je imel, oblezel je vse „znamenitosti", ,na katere njemu, kakor tudi vsakemu ostanejo spomini neizbrisni." Ko se je vrnil „z okrepčano in prenovljeno dušo" (tako, — misli vsaj velika večina teh „potopiscev", — mora stati na koncu vsakega poštenega potopisa!) domov, nrsli seveda, da je neobhcdno potrt ba, da spiše „za reklamo" potopis. Torej pero v roko! (Konec prib.) ti dal i grofa Thunu in dragim nemškim strankam, toda zaupni možje v družbi nekateri U poslancev bo jih prinilili, da bo zopet prijeli za obst rukcijsko kopje, a da je bodo morali tudi rabiti, za to bo že skrbel Wolf. ! Klab nemškonacijonalnih poslancev je veled tega naročila s posebnim komunikejem naznanil, da bo obstrukr jo nadaljeval in nemška napredna stranka je takoj zapustila prej označeno stališče in se približala nemškim nacijonalcem, dasi v svojem komunikeju Se ne govori o obstrukcij*, ampak samo o najostreje opoziciji. Nemški nacijonalci so najmočnejša nemška Stranka, ker štejejo 42 poslancev, in ker jih bodo podpirali NVolfjvi pristali ia vsaj nekateri n^mšk i naprednjaki, bodo lahko z uspehom tirali obstrukcijo Kaj naj u« zdaj zgodi, s tem naj si beli glavo grof Thu n. JK snica je Badenija na ljubav brskala kostanj iz žrjavice, ako bi to hotela storiti tudi na ljubav grofu Thunu, smejal bi se jej vis s.et. X IJiihljaiil, 21. marca. Pred začetkom parlamentarnih sej V soboto se je vršilo na Dunaju več važnih sej različnih klubov. Poslanci in zaupni možje veleposestnikov, m^j katerimi so bili tudi Atiersperg Schwe-gel, LiehtenbHr^ in Barbo, so sklenili da store j vso, kar omogoči redno poslovanje drž. zbora; da ! se hočejo potezati za postavno rešitev jezikovnega | vprašanja, da ostanejo, kakor doslej, neodvisni, a vendar v dotiki s samišlj^n ki druiih nemških strank, ter da z oz-rum na pren-sne razmere v notranji politiki odobravajo vstop dra.'Barrjreitherja v Thunovo miuisterstvo. — Nemška narodna stranka je sklenila v svoji seji, katere se je udeležilo tudi mnogo zaupnih mož, di trebi odpraviti pr^d vsem lex Fdkenhivu in jezikovne redb'. Dokler s^ to nezgod, nadaljuje stranka brezobzirno obstrukcijo, in to še toliko bolj, ker hoče večina dognati drž ivi škodljiv o nagodbo z Ogertko. Takisto odklanja stranka vsako zastopstvo v parlamentarnem predsedstvu. Stranka pa hoče vložiti proti bivšemu uiinisterskemu predsedniku, grofu Bi-deniju, rudi raznih ustavnih pregreškov obtožnico. — Nemška napredna stranka se je izrekla proti obstrukciji, dasi jo je z ozirom nt sklep nemške narodne stranke znani Pfersche priporočal. Sklenilo pa se je, da hoče stranka predlagati i/.vo iitev J*J kovnega odbora, ki naj bi izdelal dva zakona: prvi naj bi uvedel nemščino kakor državni jfzik, drugi pa določil rabo deželnih j' zikov pri oblastvib. Stranka zahteva, da se l x Falkenhavu tn jezikovne naredbe odpravijo, ter da se Bideni posadi na obtožno klop. — Parlamentarna komisija desnice s--v soboto še ni zjedioila glede pr>-d vauaki gostje dobrodošli? — (Čuden sneg) Piš** se nam s Koroškega z dne 16. t m.: D »čim imamo sedaj pri nas krasno vreme, se je pred kratkim pripetila v jednem najbolj južnem kotu Koroške čudovita prikazen Okrog Riblja na primer snežilo je od pustnega torka do 10. t. m., izvzemši samo dva dni nepr-srano. Dne 7. marca so celo začele padati než o rožaste snežinke tako, da so bila v kratkem času tla potresena z rudečkastim snegom, pozneje pa je snežilo rujav-kasto. Imeli smo poleg l1/, metra visokega sn»ga še dve drugačni vrsti. Pobarvana masa je ležala približno 8 centimetrov visoko. Precej ruja*dcastega snega padlo je tndi na Preddu. Skoro neverietni sneg je pokrival zemljo tja do Trbiža. Prazno/e mi ljudje pripisujejo tem redkim naravnim prikaznim različen pomen. — (Štrajk kroj a če v v Celovcu ) Brzojav lja se nam: Danes v ponedeljek začeli so vsi celovški krojači stavko. Zahtevajo namreč povišanje plače, in sicer v prvem razredu po 20 odstotkov, v dra* gem pa po 2 gld. k dosedanji plači. — (Šolski dom v Gorici) V Križnih ulicah v Gorici so že začeli graditi poslopje, v katerem bodo nastanjeni šolski zavodi društva „Sloga". Poslopje, katero as bode imenovalo .Šolski dom', bo imelo dve nadstropji. V njem bo jeduajst sob. Načrte je naredil prof. Brank? — („Nafarbani" F ur lani.) Z Goriškega sa nam piše 20 t. m. : Komedija v Gradiški je pri kraji in laški poslanci so dobili zaupnico. Za shod je bdo vse skrbno pripravljeno. Malo gradiščansko gledališče je bilo Še dosti dobro obiskano, a volilcev iz drnzih krajev je bilo le malo, največ je bilo go-r ških in gradiščanskih kričačev. Ubogi Furlan ja vesel, če ima polento, besedičenje laikih poslancev, mej katerimi je nskaj raznpitih oderuhov, ga nič ne zanima in zato je ostal doma. „Gospoda" in materija se je imela prav dobro. Laški poslanci so sedeli na odru, kakor se spodobi za komedijante. Režiserjem je bil izvoljen gradiščanski žnpan F i n e 11 i. Potem je nastopil »capocomico* laških poslancev, vitez Pajer, in sicer v ulogi lažnjivega Kljukca. Mož je svojo ulogo izvršil z veliko spretnostjo. Lagal je, da se je kar kadilo. Poznalo se je, da je rutiniran komedijant. Verjel mu sicer ni nihče, ali saj je bila tndi vse le komedija, zato bo mu poslušalci s krepkim ploskanjem izrekli svoje priznanje ter potem sprejeli resolucijo, s katero izrekajo zaupanje laškim komedijantom in zahvalo, obsodbo slovenskih zahtev in prepričanje, da so v rokah sedanjih laških poslancev laška zastava nikdar ne ukloni. Ker je bila predstava brezplačna, je pač naravno, da so se gledalci zahvalili komedijantom. — (Gonja proti tržaškem« škofa ) Iz Trsta se nam piše: Gonja proti škofu ss nadaljuje; židovski „Piccolo" pripoveduje, da bo v konzistoriju glasovali trije kanoniki proti slovenskim propove-dim pri Sv. Jakobu po Veliki noči, trije pa zanje, Škof pa da je odločil, da se imajo vršiti. „Piccolo" -vega Žida so informovali laški katoliški duhovniki. * (Odo. Milka Trnina ) Najslavnejša hrvatska operna pevka, gdč. Trnina nastopa v zagrebškem gledališču kot gost ter slavi pri tem prave trimfe Gdč. Trnina ni le nedosežna pevka, izvrstna igralka, nego tndi klasična krasotica. Velikansks vspehe je žela v Mozartovem Don Jaanu* in Beet ho veno vena „Fideliu". Hrvatski časopisi iččejo besed, da bi bolje popisali mojstrsko pevko Tmino, ki je sicer člen bavarske dvorne opere v Monako vem. * (Kongres sa tuberkulozo.) Za nobeno boleznijo ne pomrje toliko Ijudij, kakor za tuberkulozo ali za jetiko. Že od nekdaj se trudijo zdravniki da bi našli kako vspešno sr» d*tvo proti tej naj prožnejši morilki človeškega rodu. Za Kocnom se je oglasilo že mnogo drugih slavnih zdravnikov notranjih boleznij s svojimi pripomočki. Sedaj pa so zdravniki sklenili, da prired« v Parizu poseben kongres, na katerem se bodo bavili od 27. julja do 2 avgusta samo z vprašanjem: kakn omejiti silno moč io obupno naraščanje tuberkuloze. Dal Bog ko■ grenu mnogo Vftpeha! * (l1/i milijona ukradel.) Rimskemu vikarijata in mnogim samostanom je brat jednega prvih restavraterjev v Rima ukradel 2'/» miljoua ter jo popihal na Kerf. V Vatikanu so skušali vso stvar prikriti, a samostanske sestre sv. Jožefa, katerim je odnesel 800.000 lir, so ga ovadile. * (Menelik na biciklju ) Znameniti biciklist Enua je povabljen na absinaki kraljevski dvor da nauči kralja Menelika in njegovo spremstvo kolesarske umetalnosti. Meneliku se zdi bicikelj jako praktična iznajdba katero meni upehati tudi v abi-sinsko voJMko * (To pomaga) V Man i to h i, v Ameriki, obelijo vsakemu pijancu za kazen poseben zavrat-nik okrog vratu, katerega ne more odtrgati. Nositi ga mora tako dolgo, da se ne poboljša. Ker tudi krčmarja zadene ostra kazen, ako bi dal takemu člo-eku pijače, se baje število pijancev precej krči. Književnost. — r Učiteljski Tovariš . Štev. 9. Vsebina: Pozdravljena, naAa bodočnost! — Knjige .Slovenske Matice- za leto 1897. — Fr. Rojina: Učiteljem Čebelarjem. — Štefan Primoži S: Kako naj hi se drugi deželni jezik uspešno pouče al ? — Janko Leb.-n: O pravop hju v slovenski ljudski šoli — Kaši dopisi. — Vestnik. — Uradni razpisi učitelj • skih služb. — L'etuica uredn. — Gospodarsk program. — Volarideve skladba Prerano umrli slovenski skladatelj Hrabroslav Volar ič je zapustil poleg desetih zvezkov že izdanih skladb v rokopisu Še nepričakovano veliko število kompozicij, ki bodo obsegale v tisku vsaj še deset novih snopičev samospevov, moške in mešane zbore, klavirske točke, ! zbore z orkestrom ter cerkvene skladbe. Sloven- [ skemu za glasbo zanimajočemu se občinstvu bode ■ izdajo teh skladb nedvomno prav posebno vatre- I ženo, saj je bil, kakor znano, pokojni Volarič jeden ' najnadiinenejsih, a tudi najplodovitejših domačih ! skladateljev, odlikujoč h se z izredno izvirnostjo in pristno sovanukim glasbenim značajem. Z veseljem pozdravljamo torej ukrep pokojnikove g. vdove, da : založi vse VolariČeve kompozicije. Da izidejo v popolni umetniški obliki, porok nam je ime izdaia- j telja, g. koncertnega vodje Jos. Perina. Kompo- j zicije bode prodajal g. A. GabršČek; I. zvezek izid~ koncem jnliia. ) Telefunična in brzojavna poročila Dunaj 21 marca. Včerajšnji dan je pri toesel katastrofo v desnici, to je raz por v nemški katoliški ljudski B t r a d k i. Provzročila ga je tirolska s k u p i n a tega kluba pod vodstvom D i p a u 1 i j a in Zalliugerja. Klubove seje se je od 31 klinov udeležilo samo 21 Mej odsotnimi je bil tudi dr. Katbrein. Na razpravi je bila vo litev predsedništva, specijalno kandidatura klu bove^a člena dr Fuchsa za predsedniško mesto, t)» pa uli se je odločno izrekel proti temu, da bi Fuchs prevsel predsedništvo. Po daljši, jako živahni in čas h tudi jako pikri debati, je bil * ogromno veČino vzprejet predlog, da prosi klub dr. Fuchsa, naj prevzame predsedništvo. Po vzprejc tji tega predloga se je D i p a u 1 i z motivirano izjavo odpovedal p r e d s e d -ništvu klnba in odložil mandat za izvrševalni odbor desnice, in njemu se je pridružil Zallinger ter tudi iz stopil iz izvrše valm ga odbora desnice, oba pa OBtaneta za sedaj v klubu. Vodstvo kluba je prevzel začasno dr. Ebenhoch, predsed Bikom pa bo najbrž izvoljen prelat Kari on. Dunaj 21. marca. Včerajšnje seje poljskega kluba, kateri je pndsedoval Jaworski, se je udeležil tudi minister Je-dr«ejowcz, kateri je v svojem odgovoru na Jaworskega pozdrav rekel, da ima grof Thun glede Gališke najboljše namene in mu je na« I ročil, naj ga natančno informira o vseh ga-liikih potrebah. Klub je potem razpravljal o predsedniškem vprašanji. Proti predlogu, naj se izvoli predsednikom dr. Fuchs, se je oglasiti posl. Pietak, češ, da je na vsak način treba iz po slo vati Abrahamnwiczu in dr. Kramaru satisfakcijo za nečuvena žaljenja, katerim sta bila izpostavljena. Predlagal je, naj se A b r a h a m o w i c z in Kramar zopet izvolita in če bi odklonila, naj se iz voli dr. Fuchs. Javvorski je pojasnil, da je desnica hotela Abrahamovviczu in Kramaru dati to satisfakcijo, da pa sta jo oba odklonila. Pietak je na to svoj predlog umaknil in je bil dr. Fuchs soglasuo določen kandidatom za predsedniško mesto. Dalje se je sklenilo, da n e vitopi noben poslanec v predsedništvo; k-ndidata za podpredsedniški mesti nista bila nominirana. Glede „lex Falken-baynu je klub pritrdil nasvetu izvrševal nega odbora desnice, da naj definitivno predsedništvo izjavi, da je lex Falkenhavn „ob so letna in n e po r a b n a", in izrekel, ako bi nemška opozicija zahtevala drug način razveljavljeuja, da bo klub solidarno s celo desnico glasoval proti dntiČneuiu prdlogu. Naposled se ]e klub havil z raznimi drugimi zadevami in sklenil zahtevati znižanja pristojbin za prepis kmetskih zemljišč. Dunaj 21. marca. .Slovanska krščansko narodna zveza" je bila za včeraj opoldne sklicana na se;o. Na tO sejo je prišlo sarno devet členov in Klub seseda ni bil sklepčen ter se ni mogel izreči o najakfu alneišib vprašanjih V privatmh po govorih so navzočn< klubovi členi povedal), da bo klub zahteval svoj ga zastopnika v pred Rfcdnižtvu. Duntij 21 marca. Z mimanje z•» današnjo sejo drž. zbo sta Karlon iu E b e n In c h to stor la, je iz a vil dr. Fuchs, da p red s* d Dlltvo prevzame Sejo je otvoril starosta Zur kan, kateri je apel« val na vse stranke, naj bi v jubilejsk.ru letu delovale v si g ! (Wolf: nKaj je z lezifcovn mi nartdbaini ?') /m kan je koj odred I konst tuiranje zboru ce. Ko je odredil obljubovanje novo v olj eni h poslancev in imenoval zapisn kane, /sklical je SchOnerer: BA'i morajo ti tudi kako obljubo sturti?" Wolf pa je aa klical: „ Ali ni nič polic j ?" Z ur kan je potem pozval nove poslance, da stoie* obljubo in dostavil, da jo lahko storč v kater-m-koli jeziku (Klici: ,V babilonskem, kitajskem, portugiškein, najboljši je voiapOck !tf) Ko je storil obljubo Iro, mu je zakleni Gre gor i g: „Dajte častno besedo!" P tem se je vrš ta volitev predsednika Opozicija ni gl .sevala, veleposestniki so oddali prazne listke. Oddanih je bilo 197 g asov, dr. Fuchs jih je dobi 195, (Se ho n ere r: „To je nezas i šano! Ta človek spada v „Zuchthaus!") Fuchs je prevzel predsedništvo, naznanitši, da volitev vzprejme. (SchOnerer in Iro: „V „Zuchthaus" z Vami!- —Wolf: Vi ste „Schuft", da vam ga ni para!" — Schdnerer: V „Zuchthaus" z Vam'!) Fuchs apelira na zbornico in prosi, naj bi delovala v miru (SchOnerer: .V „Zuchthaus" z Vami!" — "Wolf: „Kdor ustavo krši pride v gospodsko zbornico") Fuchs pravi, da ne bode razvijal mkakega prgrama. (Wolf: aAli hočete, da Vam vržem tintnik v glavo?") Fuchs je nadalje obljubil popolno objektivi teto (SchOnerer: „Vi hudodelec spadate v „Zuchthaus" !) in prosil, naj bi se jubilejsko leto praznovalo v slogi in v miri. (Schdnerer: „Da, Vi spadate res v „Zuchthaus", vi ste popolnoma zreli zanj." — Wolf: »Hudodelec, lopov, v „Zuchthaus" z Vami!u) Fuchs je opominjal k mru (Wolf: „Vi ste „Gauner") in rekel, da je po njegovem mnenji lex Falkenhavn eo jpso obsoletna in neveljavna. (Klici: „To nam ne zadošča". — Wolf: Vi ste strokovnjak v „gauneriji"). Fuchs je končal 8 trikratnim Hoch klicem na cesarja. (SchO- nerer: „Taka komedija! v „Zuchthaus" * Vami!" —Wolf: „Gauner!") Pergelt je t imenu nemških liberalcev protestiral proti temu, de se lex Falkenhavu kar na kratko razveljavi« V istem smislu je govoril za nacijonalce dr. Steinvvender. Grof Sturgh je rekel, da veleposestniki lex Falkenhnyn niso nikdar pri* znavali za pravo vel javno. 1) as z vriski je rekel, da smatra lex Falkenhavn za sleparijo. (Wnlf: Z* „Schurkenstreiche" morate prositi odpuščen ja ! Dokler bo Fuchs predsednik ne bo miru" ) Df% L u eg er se je izjavil v isrem smislo, kakor drugi. Sc h 0ne» rer jepotem predlagal: „Zbornica smatra dra Fuchsa za hudodelca ter zrel m za ,Zuchthaus". Fuchs: Da pokažem svojo objektivnost dam ta predlog na glasovanje. (SchOnerer: „Vi ste tudi brez glasovanja hudodelec ter spadate v „Zuchthaus".) Predlog je bil seveda odklonjen. Volitev podpredsednikov se je odložila na prihodnjo sejo. Potem je vstal ministerski predsednik grof Thun ter prečita! kratko i/javo, v kateri je r. k« 1, da smatra vlada za svojo prvo nalogo i.arediti v parlamentu red ter d'gnati nagodbi. Apeliral je ua vse, katerim je moč in v t Ijava države pri srcu, naj mu k temu pomorejo, zagotovijajoč„ da bo vlada pravična vsem narod i m m da bode skrbela za socijalne reforme ter za po-vzdigo obrtmga in kinetskega stanu. Stein-vvender je rekel, da pogreza i/jave glede jezikovnega vprašanja in predlagal, naj se o tem vladnem programu otvori debata. Pridružila sta se mu socijalni demokrat Zeller in radikalni Malorus Okunievvski. Tudi "Wolf je govoril za otvoritev debate in dejal, da bi bili vsi mali narodi v treh letih ukročeni, ako> bi se nemščina proglasila državnim jezikom;, pezval je končno Thuua, naj le poskusi s per-8ekucijaini uguati nemško nacijonalno gibanje I I Zbornica je sprejela predlog, da se ' otvori debata o Thun ovi izjavi. Poten* so se čitale interpelacije ter samostojni predlogi Nunski liberalci so predlagali, naj se ob- j toži Badenijevo ministerstvo in naj se razveljavijo Gautscheve jezikovne naredbe. Prihodnja* seja bede v sredo Dunaj 21. marca. Slovanska krščansko* i narodna zveza je imela dam s zjutraj sejo« Sklenila je: Izjaviti: 1. da b; b la pripravljen* glasovati zopet za Abrahamovvicza in za Krampa, a ker sta ta dva odklonila volitev v predsedstvo, bode glasovala za tiste kandidate* katere določi desnica ; 2 da smatra lex FatV ktnhvu za neveljavno; 3. da zahteva aktiviranje zakona o regulaciji uradniških plač j 4 da je njen kandidat za podpredsedniško mesto dr. Ferjančič. Ta je izjavil, da sicer ne aspirira na to mesto, ada je prevzame, ako> bode izvoljen. Klub bo imel jutri zoptt sejo« Dunaj 21. inArca Krščanski socijalisti so skleniti, d& noben člen njihovega kluba ne sme vstopiti v predsedništvo. Narodno-gospodarske stvari. Važne zadeve slovenskih posojilnic. Spisal I. Lap a j ne. I. Slovensko posojilništvol. 1896 in 189 7. (Dalje.) V prvi vrsti bolj po Schulze-jevih načelih sa osnovane posojilnice na Vrhniki, v Metliki (prva dolenjska posojilnica), v Ljutomeru, pri sv. Jakoba v Rožni dolini (t. j. še druStvo) in še nekatere; toda število vseh teh ne bode 10. V prvi vrsti po RaifTnisenovih načelih so osnovane od štajerskega deželnega odbora posojilnice pri Sv. Duhu nad Lučami, pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, pri sv. Miklavžu pri Ormoži, katere imajo tudi slovenska pravila in rabijo tndi slovenske tiskovine, kar je v naše začudenje dal prirediti deželni odbor t Gradci. Na Kranjskem se zelo približujejo Raiffeise-novim načelom, posojilaice v Ćrnem vrhu nad Idrijo, v Rovtab, pri sv. Petru na Krasu in druge, katere jemljejo kaj nizke deleže in pri katerih sa posojilne obresti niti ne pred plačujejo. Kolikor so nam razmere znane, ne bode po vsem Slovenskem več kakor deset posojilnic katere bi v resnici za-služile ime Raiffeisenovih zadrug. Mej temi je pa .Ljudska posojilnica" v Ljubljaui, ki ie sicer nekako središče teh zavodov, najmanj po RairTesenu osnovana; marveč ima ta in kacih sto dragih posojilnic pravila, kakoršna smo mi že večkrat smatral i skoro> za najboljša za naše zavode, katere po svoji slovenski izvirnosti po pravici im^njemo „sl o v« ns ko posjilnice", kakor naj bi se tudi vsi nafti zavodi kar od kraja imenovali — radi edinosti in radi domačega slovenskega imena. (Uulje prih.) «t,T. A?. Deželno glidalltti ? L]ubl]anl. Dr.pr.858. T torek, dne »a. marca 1S08. Šaloigra v jednem delu, svobodno po francoski poslovenil Miroalav Vilhar. Režiser g. Kad. Inemann. Veseloigra v jednem delanja. Ruski spisal Viktor Krvlov (Aleksandrov). Preložil A. P. Reiiser g. Rud. Inemann. Opera v |edn?m dejanju. Spisala Uglasbil Viktor Parma. Kapelnik g. H. Beuisek. Režiser g. J. Nolli. Blagajnica odpre ob 7. ari. Začetek točno ob '/,H. nri. Konec ob 10. nri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pefipolka St. 27. Prihodnja predstava bo v četrtek, dne 24. marca 1898. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306'2 m. S Čas »pašo van j a Stanje barometra ▼ mm. Is Vetrovi 1 Nebo 1 lil a, » 18. 19. • 9. Kvecer 7. zjutraj 2. popol. 733-8 73.V0 7336 60 15 20-4 si. sever si. vzhod p. in. jzah. jasno megla jasno o-o * 20. * 9. »večer 7. zjutraj 2. popol. 733-8 733 7 732*3 108 f)-3 17-0 sr. jzah. sr. svzh. p m. jzah. jasno jasno del. jasno 0-0 ■ 21. ■ 9. zvečer 7.zjutraj 2. popol. 732 0 73='-0 736-2 118 6-1 32 p. m. jtsh. sr. jvzh. si. svzh oblačno oblačno oblačno 1-2 Pred nekaterimi dnevi ne fe Izgubil privesek (Anhangsel) koml-antik, t zlatim obrohkom, fitrnrni relief, predstavljajoč na jedni strani smrt, na drnei otroka z bakljo v roki. Odda naj se proti dobri najdenini v npravniStvn „ Slovenskega Naroda". (435 — 1) Ces.kr avstrijske gfe državne železnice Srednja temperatura petka, sobote in nedelje 6 7", 10 9° in 11 "4", ia 2 7-, 6-7' in 70* nad aormalom. IDnncijsica "boirssa, dne 21. marca 1898. Sknpni državni dolg v notah.....102 gld. 25 kr. Skupni državni dolg v srebrn .... 102 , 20 a Avstrijska zlata renta....... 122 „ 70 , Avstrijska kronska renta 4*/«.....102 „ 25 , Ogerska zlata renta 4°,.......121 m 70 , Ogerska kronska rentn A*/...... 99 , 45 t Avstro-ogerske bančne delnice .... 924 , — , Kreditne delnice......... 364 , 10 „ London vi sta...........120 „ 30 „ Nemški drz. bankovci za LQ0 ra.vrk ... 58 . 70 , 20 mark............11 , 74 , tO frankov........... 9 m 52»/, „ Italijanski bankovci.....; . . 45 „ — a C. kr. cek»ni........... 5 . «*> Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1897 leta. Odhod la LJubljane jnft. kol |»r«ur* Ae« TrbJ* Ob 12. nri 5 m. po noči osohni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; Ao» Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dnnaj via Amstetten. — Ol 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabf). Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Soino grad ; Ce« Amstetten na Dnnai. — Ob 11. nri 50 m. dopolndm osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sels thal, Dnnaj. — Ob 4. uri 2 m. popolndne osohni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljubno; čes Selzthal v Solnotrrad, Lene Gastein, Zeli ob jeseni, Inomost, Bregeno, Cnrih, Oenevo Pariš; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Badejevice, Plieuj Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lip-sko, Dunaj via Amstetten. — Frof« v Novo mestu In v Kočevje. Ob 6. uri 15 m. zjutraj raefiani vlak. — Ol 12. uri 55 m. popolndne me&ani vlak. — Oh 6. uri M m ■večer mešani vlak. — Prihod r I,|«bl|aao. j. k. Proga Is T r b i tw. Ob 5. uri 52 m. sjutraj osobni vlak z Dnnaj* via Amstetten, is Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Planja, Badejevic, Solno-grada, Liuca, Stevra, Ausseea, Ljubim, Celovca, Beliaka, Fran zensfeste. — Ob 11. uri 20 m. dopolndne osohni vlak z Da nais via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Planja, Badejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pansa, Geneve Cnriha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend Gasteina I.ijubna, Celovca, Linca, Pontsbla. — Ob 4. ari 57 m. popolndne oBobni vlak i Dunaja, Ljubua, Selzthala, Beljaka. Celovca, Fransensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvecei osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — Progo Is Novega mesta la la Koeev|a. Ob 8. uri 19 m. sjutraj meSani vlak. — Ob 2. uri 32 m, popolndne mešani vlak. — Ob 8. uri 3f> m. svecer mešani vlak — Odhod Is l.|ublj»n«> d. k. r Konusih. OL 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popolndne, ob 6. uri 50 tu svecer. — Prihod v l.|nbl|omo d. k. Is Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. ari 8 m. dopoludne, ob 6. ari W m. svecer. (17—64) -*0> Uradno do voljoutt «0» (. najstarejša posredovalnica stanovanj In slnže* amr g. flux -a*c Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni priporoča la aameAča (347—14) službe iskajoče vsake vrste (moške la ieaikr) sa tuknj In druvod. Za kolikor mogoeo hitro Iu vestno postrežbo ae jsmel Velik pes mat« rcel |e h gospoda Kan« a« Poda mere ho. Lastnik psa naj se oglasi v kavarni g' Krape««. ▼ Zvezdi. (44^) Nov, precej močan (tajselj) Jo na prodaj ali se tudi zamenja za starega. Već se izve v Kurji vasi At. 2 ali. pri dolenjski mitnici. (3il'J—8) S tem opomnim, da moji ženi Frančiški Rubežnik iz Dobrunja na moje ime nobeden nič ne upa ali denarja posodi, ker Jas v nobeni zadevi nisem plačnik zanjo. V Dobrunjl, 21. marca 1898. (44C) Jožef RiibB±iiiliM I. občno radeško konsumno društvo regiitrovana zadruge i omelenlm poroštvom prodaja na debelo •po 20 do 24 kr. litor od žel postaje Zidani most Kdor ga Jeli kupiti, blagovoli zahtevati cenik in pokuftenj. (3t>8—5) Zanimajte se vendar za izborni dormči izdelek, i» Ukor is kranjskih planinskih zeliič, ki se zove (222—9) „Triglav". Izdeljaje g* J. Klauer v Izubijani. Ts liker se mora radi svoje čistoče in nepre-kosljivo zdravilskega učinka na prebavno t naj-topleje priporočati ter kot oltrepčilo ne sme manjkati v nobeni bili. Dohiti je v lekarnah gg 0. Ploooll J a >n TJ. pl. Trnkoosj-Ja, k»kor tndi v večim dell-katoinik in spsosrljsklh prodaj al nio. Pravi trpotcev sok je jedino oni, kateri se pripravlja vlekami kZrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zri nj sk i trg Ste v. 20. Trpotcev sok nepresežno delnje pri vseh prebujenjih dušnih organov, ter je najboljše sredstvo sa prsni katar, kašelj, prsobol, hripsvost in vratobol. Tndi zaatarani kašelj aes tem zdravilom v najkrajšem caan d .4 odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. — Izmed mnogih zahval spominjam samo ono: .Velecenj e ni gospod lekarnik? Pošljite mi Že tri steklenice Vašega izvrstno de-lujoie ga trpotćevega soka; potrebujem jih za moje poznance. Jaz sem od dveb steklenic od neznosnega kaslja popolnoma ozdravel. Hvala Vam! Priporočil bodem ta zdravilni sok vsem p r t o b o 1 n i m. S spoštovanjem — Rudolf A u s i m. N s Donij i, 20. marca 189 7." Pazi naj se toraj, da je na vsaki steklenici v a r -stvenaznamka, t. j. slik a bana Nikole Zrinjskega, kajti samo oni je pravi trpotcev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena steklenici s točnim opisom je 75 k r. — Razpoftilja se vsaki dan s poŠto na vsa mesta, in sicer proti predplačilu (prtracunavfti 2 0 kr. za same) tek* ali pa po pofitnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih presku&enih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poStnine prosto. Lekarna k Zrinj* skemu, H. Brodjovin, Zagreb, Z r i n j s k i trgatev 2 0. Pravi trpotcev sok iz lekarne „ k Zrinjskemn' v Zagrebu dobiva se v Ljubljani v deželni lekarni „ p r i Mariji pomagaj" Milana Lensteka, Uesljevaceata&t. 1. (1360-24) -kolesa presezajo vsa druga po trdnosti, eleganci in lahkem teku! Leta 1898. modeli, opremljeni z mnogimi novostmi, so videti pri zastopniku (4»>—d t Ljubljani, Dunajska cesta st. 13. Wx>>>>::ce>::c«^o»:et>^KacxK>^e:>>>>: 9 Ljubljana, Preširnove ulice jrr\ pzipotocata %a spomladno sezono obleke za gospode, obleke za dečke, površnike, haoeloke iz pristnega tirotskega lodna ali kameline dlake, otroške kostume o vseh velikostih in drazestnih fagonik novosti o damski konfekciji kakor: jakete, (Bapes, pelerine, vremenske plašče iz gladkega ali škotskega kamelo* dtačnega lodna, haoeloke za otroke in dekleta o oseh velikostih. J412^ l/ustrovani katalogi se brezplačno in franko razpošiljajo. 2 I> o J «lc:o pecivo 8trikrat na dan sveta peka, kakor tndi nnalednje spsoljalltete: Oraham - kruh, po predpisu drufiiva Vegetarijancev'na fltinaji. pristni Pres-bnrikt makovi in orehovi kifolol in potvioo, Briooh, vendastl in •Ulmski- strukljl, dunajske patent - itruce, kakor tudi pristni dunajski posebni kruh, m ržen kruh, zadnji kiselkast napravljen'brez drožja, pri-flr poroča in dostavi vsak 6as in v vsakej množini, prosto na dom iljv $ Jean Schrey § 0 (144 -1) Car »"JKlisiCM* 3. 0 ooooooooooooooooooooooooooo Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Laetaina in tiak .Narodne Tiskarne". 0242904493^7^^