Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov m Slovenije Vrednotenje izobrazbe osrednji Droblem pogajanj v javnem sektorju Pogajanja o kolektivni pogodbi, ki bo vse-ovala skupno metodologijo za uvrščanje de-ovnih mest in nazivov v javnem sektorju v P'ačne razrede, so se ta torek nadaljevala. Kot nam je povedal vodja pogajalske skupine Vsgh sindikatov Bojan Hribar, je bilo naj-Več govora o kriterijih zahtevnosti. In prav na te kriterije, kot jih je predlagala vlada, so .^eli sindikati največ pripomb. Vladna stran |e za šesti krog pogajanj na sindikalne za-teve pripravila nove predloge, vendar sin-'kati z njimi niso zadovoljni. Osrednji problem je še naprej ustrezno Vrednotenje izobrazbe. Sindikati predlaga-J0, naj se izobrazba, tako kot drugi kriteriji, ^ednoti v točkah, vlada pa ostaja pri predla, da se izobrazba vrednoti neposredno Uvrščanjem delovnega mesta v enega od 5 Plačnih razredov. Vlada predlaga, naj za posamezna delov-a mesta ne bi veljale različne stopnje iz-urazbe, čemur sindikati nasprotujejo. To se-e(la spreminja sedanje pogoje za opravlja-,.Je nekaterih del, na primer dela vzgojite-Pu. Sedaj je to delo mogoče opravljati z vi-l°ko ali višjo izobrazbo. Če bi vladni pred-^8 obveljal, bi bili različni izobrazbi uvrš-. ®ni y isti plačni razred. Odgovornost vzgo-v ^ljic pa je enaka, ne glede na to, ali imajo '^Jo ali visoko izobrazbo. Nelogičnosti je še veliko, ena od njih je ta. da bo kontrolor letenja za stike z ljudmi bolje vrednoten kot klinični psiholog, ki ves dan dela z ljudmi. Pomembna sindikalna pripomba je tudi ta, da predlog kolektivne pogodbe ne vsebuje natančnih meril za kriterije, po katerih se bodo delovna mesta uvrščala v plačne razrede. Nov problem je vlada povzročila, ker je v primerjavi s prejšnjim predlogom znižala izhodiščne plačne razrede po tarifnih razredih. Poleg tega sindikati nasprotujejo temu, da bi bila izobrazba upoštevana tudi pri drugih kriterijih, torej večkrat. Pogajanja se bodo nadaljevala ta četrtek. Pogajalci bodo ponovno od začetka obravnavali člene, o katerih mnenj še niso povsem uskladili. Med njimi je tudi člen, ki naj bi določil, katera kvalificirana večina sindikatov mora kolektivno pogodbo podpisati, da bi le-ta veljala. Ker se pogajalski skupi- ni še precej razhajata, po Hribarjevih besedah ni verjetno, da bi se pogajanja zaključila do konca novembra. Lesarji se bodo pogajali Sinles je pred dvema tednoma zaradi nepripravljenosti delodajalcev J* Pogajanja napovedal stavko. Svoje partnerje pa je takrat pozval, naj 1 izognili stavki, vendarle pristanejo na pogajanja. Kot napije povedal sekretar Sinlesa Marjan Ferčec, so partnerji iz ^ KS sindikat že povabili na pogajanja, ki naj bi bila pred koncem no-enibra.;Vjl^so zapisali, da naj bi skupaj obravnavali pobudo a Pravno prenovo kolektivne pogodbe dejavnosti. V pismu iz združe-nJa Pri GŽS;tadi^e, da bodo na pogajanjih upoštevali gradivo poseb-So^istje za nadgradnjo zakona o delovnih razmerjih, ki jo vodi Moro k0^ec ocenjuje, da bodo kmalu sprejete tudi jasne smernice o obli-ijauju nove plače politike, ki bodo ena od osnov za novo tarifno pri-h kolektivni pogodbi dejavnosti. , M Piše: Gregor Cerar, univerzitetni diplomirani pravnik Disciplinska odgovornost in disciplinski postopek po novem zakonu o delovnih razmeriih Po novem zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) je delavec dol- žan izpolnjevati pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, sicer je disciplinsko odgovoren. Disciplinska sankcija po 175. členu ZDR je opomin. Možne pa so tudi druge disciplinske sankcije, kot so denarna kazen ali odvzem bonitet, če je tako določeno v kolektivni pogodbi dejavnosti. Delovno razmerje zaradi disciplinske sankcije ne sme prenehati. Disciplinsko odgovornost ugotavlja delodajalec - fizična oseba oziroma zastopnik ali pooblaščenec delodajalca - pravne osebe. Če delodajalec izreče disciplinsko sankcijo v nasprotju s 175. in 176. členom ZDR, lahko inšpektor za delo zoper delodajalca uvede postopek pred sodnikom za prekrške. Delodajalec mora delavcu obvezno pisno ob-dolžitev vročiti po pravilih pravdnega postopka in mu obvezno omogočiti zagovor, razen če: • delavec to izrecno odkloni, • delavec neopravičeno izostane na vabilo na razgovor. Če delodajalec v disciplinskem postopku ne ravna v skladu s 177. členom tega zakona, lahko inšpektor za delo zoper delodajalca uvede postopek pred sodnikom za prekrške. Delodajalec mora pri izbiri disciplinske sankcije upoštevati stopnjo krivde, subjektiv- ne in objektivne okoliščine in individualne lastnosti delavca. Na zahtevo delavca mora delodajalec o uvedbi disciplinskega postopka in kršitvi obvezno pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec. Sindikat mora dati svoje mnenje v 8 dneh z obrazložitvijo. Delodajalec je zavezan obravnavati mnenje sindikata v 8 dneh in se opredeliti do navedb. Če delodajalec o disciplinskem postopku ne obvesti sindikata in ne obravnava pisnega mnenja sindikata v skladu s 179. členom tega zakona, lahko inšpektor za delo zoper delodajalca uvede postopek pred sodnikom za prekrške. Obvezna vsebina disciplinskega sklepa so izrek, obrazložitev in pravni pouk. Sklep je treba delavcu vročiti osebno ali v prostorih delodajalca ali poslati na naslov njegovega prebivališča po pravilih pravdnega postopka. Pri vročanju delavcem, ki nimajo prebivališča v Republiki Sloveniji, se sklep lahko izjemoma objavi na oglasni deski na sedežu delodajalca. Taka vročitev se šteje za opravljeno po preteku 8 dni, ko je sklep obešen na oglasni deski. Sklep se mora poslati v vednost sindikatu, ki je bil vključen v postopek. Če delodajalec delavcu ne vroči sklepa o disciplinski odgovornosti v skladu s 180. členom ZDR, lahko inšpektor za delo zoper delodajalca uvede postopek pred sodnikom za prekrške. Rok za uvedbo disciplinskega postopka zastara v mesecu dni od dneva, ko se je izvedelo za kršitev, oziroma v treh mesecih od dneva, ko je bila SMRT FAŠIZMU — SVOBODA NARODU! s Ddsv/ka Enofpo/T Vestnik Glavnega Odbora Delavske Enotnosti kršitev storjena. Vodenje disciplinskega postopka zastara v 3 mesecih od uvedbe postopka, to je od dneva vročitve pisne obdolžitve delavcu. Zastaralni rok ne teče v času postopka pred delovnim sodiščem. Izvršitev disciplinske sankcije zastara v 30 dneh po vročitvi sklepa. Določbe glede disciplinskega postopka v ZDR so napisane ohlapno in zato se ob ureditvi disciplinskega postopka po novem zakonu poraja vrsta vprašanj. Splošni akti, ki urejajo disciplinsko odgovornost, ostanejo v veljavi do 1. 10. 2003 in do tega datuma načeloma ne bi smelo biti problemov. Kršitve, ki so razlog za izrek opomina, bi bilo potrebno konkretno opredeliti s kolektivno pogodbo. V njej bi morali konkretizirati tudi kršitve, za katere se izreče denarna kazen ali odvzem bonitet. Zakon bi moral določiti maksimalni čas trajanja denarne kazni in maksimalno višino denarne kazni, ki se lahko odtegne delavcu. Prav tako nikjer v novem ZDR ni določbe, ki bi napotila na uporabo zakona o socialnih in delovnih sodiščih, ki potem posledično dalje napotuje še na uporabo zakona o pravdnem postopku. To je za disciplinski postopek zelo pomembno (glede vročitve se napotuje na zakon o pravdnem postopku). Zanimivo bi bilo vedeti, ali obstaja možnost arbitraže v disciplinskem postopku in če, katera arbitraža je predvidena. Vprašanje je tudi, ali je mnenje sindikata za delavca, ki ni član reprezentativnega sindikata pri delodajalcu, zanj obvezujoče. V vsakem primeru bi morali urediti disciplinski postopek-Dobro bi se bilo dogovoriti, kaj bo po 1. 10. 2003, ko bo prenehala veljavnost splošnih aktov, ki urejajo disciplinsko odgovornost-Morda bi morala komisija za razlago splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti dati kakšno mnenje. Mogoče bi bila rešitev čim hitrejši sprejem zakona o kolektivnih pogodbah. Nejasnosti je treba čim prej odpraviti. Št»T. 1. 20. november 1942 Leto I. Enotnost slovenskega delavstva V zatetku novembra «e Je vršila konferenca prethtarnikov politlfnih in strokovnih »Lupin, ki predstavljajo »lovensko de-lavatvo. Dokumente, ki jih je ta konferenca sprejela, objavljamo v prifnjott številki ..Delavske Enotnosti-. * Treba je podčrtati, da je ta konferenc« delavskih predstavnikov prinesla tvoje sklepe v izredno važnih dneh, v katerih »e odloga usod« vse bodočnosti osvobodilnega boja slovenskega naroda. Konferenca je mogla ne le ugotoviti in razčleniti rezultate dosedanjih bojev, atnpuk Je postavila tudi smernico za bodoče Itoje slovenskega delavstva. Kakšne «o osnovne ugotovitve konference delavske enotno-stif slovenskih Jndež-ev in Kajnov. Dosedanji skupni boji »o slovensko delavstvo ue samo naučili, da je delavski razred najmočnejši. kadar Je enoten, ampak so mu praktično potrdili in utrdili tudi spoznanje, da znotraj delavskega rarnrda ni različnih interesov, ampak nasprotno, da delavski razred spajajo v tako nezlomljivo enoto prav skupni interesi, skupna bodočnost. 4. V' nasprotju z reakcionarnimi klikami, ki »o ves čas Jugoslavije, zlasti \ut pod zaščito okupatorjev dušile svoboden glas ljudstva, je slovensko delavstvo pokazalo, da je delavski razred nosilec resnične ljudske demokracije. Zvera delavskega razreda z ostalimi delovnimi sloji slovenskega ljudstva in z Šestdeset let Delavske enotnosti Delavska enotnost praznuje 60-letnico d' bajanja. Izhajati je začela kot Vestnik Gl^' nega odbora organizacije Delavska enotno* *, novembra 1942. O njeni zgodovini in vlog kot delavskega in sindikalnega časopisa v* do danes bomo obširneje pisali v naslednji številkah. ! l75 PfTfl ldikat med prvimi v državi začel navezovati stike s priznanimi strokovnjaki na tem področju in se povezal s sorodnimi evropskimi sindikati. Tako je KŽI polnopravni član svetovne in evropske zveze IUL in EFFAT, ki združujeta sindikate kmetijstva in živilske industrije ter sindikate gostinstva in turizma. Zavedajo se pomembnosti povezovanja s sindikati v državah, kjer bodo naše družbe nastopale kot večinski lastnik, kakor tudi v tistih, katerih podjetja bodo kupovale naše družbe. Ker pa takšno sodelovanje nekaj stane in KŽI sedaj ne plačuje celotne članarine, bodo morali računati na večje stroške v prihodnosti. Takoj po prejšnjem kongresu je KŽI začel aktivnosti za sklenitev kolektivnih pogodb dejavnosti in pogodb na ravni družb ali zadrug. Pred letom 2000 so bile podjetniške pogodbe podpisane le v velikih družbah in še to le izjemoma, sedaj pa je na ravni družbe, zadruge ali poslovnega sistema odnos med delom in kapitalom urejen s kolektivno pogodbo že skoraj v polovici le-teh. Tudi kršitve veljavne kolektivne pogodbe so v večini družb že odpravljene; večina poskusov kršitev je bila rešena s takojšnjim posredovanjem sindikata, nekajkrat tudi z intervencijo nadzornega sveta. Stavk je v tej panogi vse manj, najbolj razvpite, v klavnici Bohinj, Agroindu in Sadjarstvu Lenart, pa so pokazale, da so najbolj pereči še vedno neurejeni medsebojni odnosi in šele na drugem mestu so plače in druge denarne kršitve. Za izboljšanje pogajalskih pozicij je KŽI ustanovil poseben stavkovni sklad, s pomočjo katerega lahko pokrije del izpadle plače članom, ki s stavko izkazujejo svojo pravico. Pri tem morajo delavci nujno spoštovati zakon o stavki in stavkovna pravila, stavko pa uporabiti le kot skrajno sredstvo sindikalnega boja. Ker je le finančno neodvisen sindikat sposoben učinkovito braniti interese članstva, je KŽI ustanovil tudi poseben solidarnostni sklad, ki pomaga blažiti socialne stiske ob izrednih nepredvidljivih dogodkih in nesrečah z denarno pomočjo. Taje žal še obdavčena in ena nalog KŽI bo tudi ukinitev plačevanja davka iz tega naslova. Oblika solidarnosti, ki je zaradi korektne pogajalske pozicij do sedaj še niso potrebovali, je podpora aktivistom, ki bi zaradi sindikalne aktivnosti izgubili delo. Pomembnost včlanjevanja v KŽI še posebej poudarjajo, saj bi mnogi radi le uživali ugodnosti ter izkoriščali vzajemnost in solidarnost sindikatov pri tem, ne pa sprejemali tudi obveznosti, kot je plačevanje članarine. Sindikat je treba približati članstvu in za ta namen člane, zaupnike in vodstva sindikatov še posebej dobro izobraziti in informirati o aktualnih problemih, veljavnem gospodarskopravnem redu, novih izzivih in vključevanju v evropske tokove. Pri tem je potrebno okrepiti teritorialno organiziranost KŽI ter uporabiti vso razpoložljivo sodobno tehnologijo, tudi spletne strani. Sedaj je spletna stran dostopna s portala ZSSS ali direktno na naslovu http://www.kzi-sindikat.si/. KŽI poudarja tudi pomen glasila Delavska enotnost. Z uredništvom je v preteklem obdobju povečal sodelovanje, v glasilu predstavljajo aktualno problematiko dejavnosti in predloge za njeno reševanje. M. M. * li Pred 3. kongresom Sindikata KNG Slovenije V ospredju bo boj za boljše plače Ta Petek in soboto bo v Kranjski £ ■■■ aukju&u uu v rvrcsiij^>r ^0|ai 3. kongres Sindikata KNG. /^legati bodo najprej obravnavali počilo o delu med dvema konusoma, spremembe in dopolnitve Stuta in program dela za ihodnje obdobje. Za predsednika .jjPdidirajo dosedanji predsednik ^hez Justin, Jože Kačič iz jeklarne Hrastnik in Marin Žagar ^ ,'rikarne Celje. Kongres bo IjTjetno sprejel tudi posebno reso-(jj 'jo o politiki plač, po kateri naj |Se plače povečale na 70 odstot-v Povprečja v Evropski uniji. I? ^rn 0r°čila ° t*e*U met* Kongresoma povze- KlVr j'h sPrememb pn številu članov Sindikata . P° zadnjem kongresu ni bilo. Zaradi rilu . Ja levila zaposlenih v precejšnjem šte-rej{-L0t^et'j je sindikat nekaj članov (zlasti sta-VjJri izgubil, skoraj toliko pa jih je pridobil je Z| JRjih, kjer prej sindikata ni bilo. Problem kat (vu' vV.tem’ se Je za vključitev v sindi- a °čilo premalo mladih delavcev. Večina sindikalnih zaupnikov opravlja funkcijo volontersko. Ker so zaupniki na udaru delodajalcev in članstva, je težko pridobiti dobre kadre. Zaradi tega Statut KNG omogoča imenovanje zunanjih sindikalnih zaupnikov. Problemi so tudi pri informiranju, saj so časopisi družb odprti le za poslovne informacije. Le izjemoma imajo sindikati družb svoje oglasne table in časopise. Zaradi tega je v več podjetjih obveščenost slaba. Zaradi sklicevanja na poslovno tajnost zaposleni dejanskega poslovnega položaja ne poznajo, da bi prišli do informacij, se morajo sindikalisti znajti. Grobih kršitev kolektivnih pogodb in pogodb o zaposlitvi je bilo manj kot v prejšnjem obdobju. Namesto tega so se razvile nove oblike prikritih šikaniranj. Pri nekaterih reorganizacijah podjetij so se odvečnih delavcev znebili skoraj legalno. Problemi so bili tudi pri oddajanju stranskih dejavnosti drugim delodajalcem. Člani republiškega odbora so večkrat ugotavljali, da KNG svojih dosežkov ne zna dovolj dobro predstaviti širši javnosti. Za obveščanje širše javnosti je bilo narejeno veliko premalo. Čeprav je bila Delavska enotnost premalo uporabljena za promocijo KNG, je bilo kar dosti gradiva o tem sindikatu. Ker ta glasilo bere premalo članov KNG, bo treba razmisliti o lastnem časopisu. Pri prizadevanjih za sklenitev novih kolektivnih pogodb dejavnosti seje zaradi nepripravljenosti delodajalcev dolgo zatikalo. V začetku 2001 je KNG pripravil predloga kolektivne pogodbe za kemijo in gumarstvo in kolektivne pogodbe za nekovine. Pogajanja so kemijo in gumarstvo stekla šele aprila 2002, za nekovine pa julija 2002. Pogajalci so uskladi- li že veliko določb v zvezi s plačami. Namesto izhodiščne plače je v pogodbi uveljavljen termin cena dela, ki pomeni najnižjo možno osnovno plačo v posameznem tarifnem razredu. Za triizmensko delo je dogovorjen 15-odstot-ni dodatek. Cena delaje zapisana tudi v tarifni prilogi. Dogovorjene spremembe bodo začele veljati decembra 2002. Pogajanja za nekovine so se končala z dogovorom, do zapleta pa je prišlo pri podpisu aneksa. Delodajalci niso bili pripravljeni podpisati njegove razlage. Ker seje KNG odločil za zbiranje podpisov in druge oblike pritiska, so se pogajanja septembra nadaljevala. F. K. Skupščina Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Prva naloga - nova kolektivna pogodba V Ljubljani je bila prejšnji četrtek skupščina Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije. Sprejela je poročilo o delu v obdobju med letoma 1998 in 2002, programske usmeritve in izvolila nove organe. Predsednik sindikata bo še naprej Mijodrag Popovič, sekretar pa Jernej Jeršan. Predsednik delovnega predsedstva Marjan Weisseisen je k besedi najprej povabil Dušana Semoliča. Predsednik ZSSS seje sindikatu in njegovemu vodstvu najprej zahvalil za sodelovanje v minulem obdobju. Še posebej je poudaril sodelovanje pri novem zakonu o delovnih razmerjih, ki bi brez sindikalnih prizadevanj bil za delavce bistveno manj ugoden, kot je sprejeti zakon. Semolič je poudaril, da so sindikati v družbi nezamenljivi, ko gre za vpliv delavstva na vsebino zakonov in programov ter splošno podobo države. “Sindikati smo zaslužni, da podoba Slovenije ne ustreza le predstavam različnih elit, ampak tudi delavstvu. Da bi opravljali svojo vlogo, moramo biti sindikalisti tudi dovolj samozavestni,” je menil. Sindikati se lahko uspešno postavljamo po robu tudi posledicam globalizacije, ki delavcem načelno ne prinaša koristi, bolj jim škoduje. Cilj ZSSS je, da bi delavke in delavci po 40 letih dela v pokoj odhajali zdravi. In zato si bo pri reformi zdravstvenega varstva, za katero namenjamo sedem odstotkov bruto domačega proizvoda, ZSSS prizadevala, da bi obvezno zdravstveno zavarovanje pokrivalo bistveno več storitev kot sedaj. Cilj bo tudi, da se delavec ne bi bil več prisiljen prostovoljno zavarovati. Prostovoljno zavarovanje je sedaj po Semoliču krivično do delavcev, ki prejemajo nizke plače. Premijo, ki za celo leto znaša 50.000 tolarjev, namreč delavci kar težko plačajo. Predsednik ZSSS je bil kritičen do ne- pripravljenosti delodajalcev, da bi se na pogajanjih dogovorili za višje izhodiščne plače. Kritiko je naslovil zlasti vodstvu GZS, ki je od zgoraj preprečilo pogajanja v nekaterih dejavnostih. Če dobički rastejo, delodajalci pogajanj ne smejo ovirati, saj so za pozitivne rezultate zaslužni tudi pridni delavci. “Vaš sindikat je pomemben del ZSSS. Za močno delavsko gibanje so potrebni tako močni sindikati dejavnosti kot močne centrale, saj oboji skupaj in tesno povezani lažje dosegamo dobre rezultate. Želim vam, da bi bili tudi v prihodnje uspešni pri obrambi delavskih pravic,” je zaključil Semolič. Mijodrag Popovič je poročal o delu SDGD v preteklem obdobju. Najprej je omenil podpis nove kolektivne pogodbe dejavnosti leta 1998. Ker so kmalu ugotovili, da ima precej pomanjkljivosti, so se začeli pogajati o dopolnitvah in kmalu podpisali še aneks h kolektivni pogodbi. S kolektivno pogodbo se je z delodajalci dogovoril za red v dejavnos- ti, je dejal Popovič. Žal pa kasnejšim sindikalnim opozorilom, da so plače v dejavnosti prenizke, delodajalci niso želeli prisluhniti. Čeprav so trditev, da so plače gradbincev prenizke, dokazovali tudi zunanji strokovnjaki, vse do letos jeseni delodajalci niso pokazali nobene pripravljenosti niti za pogajanja. Septembra pa je SDGD dobil vabilo in prva pogajanja so že bila. Sindikat od predstavnikov delodajalcev zlasti pričakuje, da bodo sprejeli argumente za povečanje izhodiščnih plač, saj se mladi za gradbeniške poklice več ne zanimajo. Razlog so tako nizke plače kot tudi težki delovni pogoji. Zaradi recesije v gradbeništvu, kije letos znova začela ogrožati delovna mesta, je SDGD marca letos organiziral problemsko konferenco. Pri njeni pripravi so sodelovali tudi predstavniki ministrstva za gospodarstvo-Zaključke konference je kasneje obravnaval Dvorana Doma sindikatov je bila skoraj premajhna. še ekonomsko-socialni svet. Na njem je mi' nistrstvo za gospodarstvo dobilo nalogo pri' praviti program ukrepov za izboljšanje razmer v gradbeništvu. Posebna strokovna delovna skupina bo ta program dokončala v teh dneh. Ob koncu svojega govora seje Popovič zahvalil za sodelovanje vsem kolegom, še posebej je omenil predstavnike območnih organizacij ZSSS. O poročilu o delu v preteklem obdobju i11 programskih usmeritvah je govoril tudi Jernej Jeršan. Omenil je zlasti usklajevanje organiziranosti SDGD z novo standardno klasifikacijo dejavnosti. V SDGD so se odločili, da ne bodo vodili aktivnosti, da bi se v tet11 sindikatu organizirali tudi delavci obrtnih dejavnosti, čeprav jih na področju gradbenis1' va dela zelo veliko. Temeljna naloga sindikat v prihodnjem obdobju bo izboljšanje gnusnega in socialnega položaja članov, pri čeinS bo še posebej skrbel za varnost zaposlitve. Sindikat bo spremljal vse vladne ukrepe in sistemsko zakonodajo. Prizadeval si bo za oh' Rudi Tomše Tone Prišel stoj kolektivne pogodbe dejavnosti in njeno gostovanje. Ker je dosedanja kolektivna pogodba potrebna temeljite prenove, si bi sindikat prizadeval skleniti novo pogodbo. SDGD si bo prizadeval, da bodo strokovne službe ZSSS kadrovsko močne in čim bolj strokovno usposobljene. Območne organi-2ncije naj pokrivajo vso državo. Okrepiti je potrebno tudi obveščanje in s tem v zvezi tudi vlogo Delavske enotnosti. Sindikalne zaupnike je treba stalno izobraževati in usposabljati za delo. Da bi bilo delo sindikata uspešnejše, bo potrebno združeva- stvi odgovorno in da so se funkcionarji držali dogovorjenih aktov. Opozoril je, da bi zmanjševanje števila članov in članarine privedlo sindikat v težave. Predsednik pogajalske skupine Egon Koštomaj je dejal, da se je nasprotna stran bolj izgovarjala kot pogajala. Sedaj so se pogajanja sicer obnovila, vendar se delodajalci spet poskušajo izgovoriti, da je uspešna pogajanja treba prej sprejeti zakon o kolektivnih pogodbah. Koštomaj kljub temu upa, da bodo gradbinci kmalu imeli novo kolektivno pogodbo. Sindikalna pogajalska skupina je za pogajanja dobro pripravljena in sposobna dogovoriti za novo kolektivno pogodbo. Milica Dabanovič iz območne organizacije Celje je najprej opozorila na zahtevo iz podjetij, da je treba pogajanja za novo kolektivno pogodbo pospešiti. Članstvo namreč ni zadovoljno z višino izhodiščnih plač. Predlagala je tudi sprejetje zavezujočega pro- Bele krajine o povečevanju števila članov. Ker na njegovem območju boljše plačani ne vstopajo v sindikat, bi kazalo razmisliti, da bi bila višina članarine navzgor omejena. Po besedah Toneta Macuha iz Opekarne Ljubečna je velik problem minimalna plača, ki presega izhodiščne plače po kolektivni pogodbi dejavnosti. V njegovem podjetju je v SDGD včlanjenih 90 odstotkov zaposlenih. Le desetina jih je zunaj, ker menijo, da sindikat zanje ne naredi ničesar. Zal pa se nečlani na sindikat lahko “šlepajo”. Dobro plačani po njegovem mnenju sindikata običajno ne potrebujejo. Limitiranje višine članarine Macuh odklanja, saj je bistveno za sindikat, da zastopa interese slabo plačanih. Za povečanje števila članstva bi morali v ZSSS pripraviti še novo propagandno gradivo, na primer zgoščenke. Predlagal je tudi razmislek o zamenjavi izkaznic ZSSS, saj marsikaj na hrbtni strani ne velja več. Jože Pauman, predsednik komisije za zdravje in varstvo pri deluje poročal, da so naloge v zvezi z novim zakonom v podjetjih opravili. Podpisali so tudi ustrezne izja- jl)e sindikatov dejavnosti in njihova boljša koordinacija. SDGD se mora tudi kadrovsko ln finančno okrepiti. Vedno bolj se kaže potreba po mednarod-nern sodelovanju in vključitvi v mednarod-ne povezave. Tradicionalne aktivnosti (Dan gradbincev, jkarsko kolonijo, letne in zimske športne fTe je treba organizirati tudi v prihodnje). Predsednik nadzornega odbora Janko Dor-'kje povedal, daje bilo razpolaganje s sred- Egon Koštomaj Janko Dornik Milica Dabanovič grama izobraževanja sindikalnih zaupnikov in izboljšanje informiranja članstva. Vprašala je tudi, ali so podatki v poročilu o številu zaposlenih in članstva pravilni. Jernej Jeršan ji je odgovoril, daje SDGD organiziran v 164 podjetjih, v katerih je 22.300 zaposlenih, članov sindikata pa je 12.700, organiziranih je torej 57 odstotkov zaposlenih. Jeršan je še menil, da bo sindikat povečal svojo moč s povečanjem števila organiziranih in tudi s povezovanjem in združevanjem z drugimivsorodnimi sindikati. Ivan Šimunič, dosedanji podpredsednik SDGD, je povedal, da v zvezi z resolucijo, sprejeto na problemski konferenci SDGD, za izboljšanje razmer v gradbeništvu ni narejenega še nič konkretnega. Po njegovem mnenju tudi pospešitev gradnje stanovanj še visi v zraku. Lojze Raško je ugotovil, da je poročilo o delu med kongresoma podobno poročilu drugih sindikatov, enak je tudi problem nepripravljenosti delodajalcev za pogajanja. Če se nočejo pogajati, jih je treba k temu prisiliti, je menil. Da bi ljudje v kuvertah dobili več, je treba več narediti. Jožef Kočevarje prenesel razmišljanja iz Dolenjske in ve in na papirju opravili vse potrebno. Kako pa je v življenju bi sindikat moral ugotavljati s posebno anketo, ki bi jo izpolnili predsedniki sindikatov podjetij. Predsednik verifikacijske komisije Rudi Tomše je ugotovil, da skupščini prisostvuje 48 od 57 delegatov in je tako sklepčna. Po ugotovitvi sklepčnosti so delegati z dvigom rok soglasno potrdili predlagani poročilo in programske usmeritve. Verificirali so tudi nov sestav republiškega odbora, v njem je poleg predsednika, dveh podpredsednikov in sekretarja še 22 predstavnikov sindikatov podjetij in območij. Polovica članov republiškega odbora je novih, drugi pa so bili člani organa že v prejšnjem mandatu. Predsednik volilne komisije Tone Prišel je po opravljenih tajnih volitvah sporočil, daje za predsednika izvoljen dosedanji predsednik Mijodrag Popovič (prejel je 36 glasov, njegov protikandidat Omer Zubovič pa 12 glasov). V novi nadzorni odbor so bili izvoljeni Janko Dornik, Milan Antolin, Danica Gerlič, Helena Ozmec in Darko Denžič. Po končanem kongresu se je na konstitutivni seji sestal še republiški odbor in za sekretarja soglasno izvolil Jerneja Jeršana, za podpredsednika pa Marjana Weissesna in Branka Strnišo. Franček Kavčič 6 i73ETO aenotnos št. 40/21. november 2002 SGiT SLOVENIJE ^ 3. kongres Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Uspešno delo in jasni cilji V Murski Soboti je bil konec minulega tedna 3. kongres Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGiT). Začel seje s krajšim kulturnim programom, nato pa je delegate in goste nagovoril predsednik SGiT Iztok Bratož. Najprej je pozdravil vse delegate in goste, med njimi so bili: Dušan Semolič in Milan Utro-ša, Gregor Miklič, Marjan Rožič (predsednik Turistične zveze Slovenije), Jasna Radič (državna sekretarka z ministrstva za gospodarstvo, Franc Huber (podpredsednik Združenja za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije). Kongresa so se udeležili tudi predsedniki in sekretarji sindikatov dejavnosti v okviru ZSSS: FrancivLavrač, Sandi Bartol, Srečko Čater, Jo-vo Labanac, Martin Muršič, Anton Rozman, Branka Novak, tal, izprijena politika in korupcija na eni strani ter socialna ogroženost, kršenje delavskih pravic in stavke zaposlenih na drugi strani,« je dejal Bratož. Po njegovih besedah je prekletstvo v tem, da postane v takšnih razmerah majhna tudi duša. In to duša nekega naroda, za katerega velja, daje delaven, zvest, natančen, predvsem pa potrpežljiv, kar delodajalci z vso vnemo izkoriščajo. »Vendar bi se morali delodajalci zavedati, daje kratkoročno kopičenje kapitala tudi na račun slabo plačanega delavca zgrešena naložba za prihodnost. Trenutno bogastvo nekaterih oseb in institucij pomeni, da oblast ni sposobna urediti tripartitnih razmerij, kjer imajo ključno moč argumenti.« Bratož je poudaril, da so oblastniki govorili o svobodi, dejansko pa so delavce zasužnjili z revščino. Delegati so poročilo o delu sprejeli soglasno. Alojz Terbuc in Miloš Mikolič. Pozdravna pisma kongresu so poslali predstavniki sindikatov gos-tinsko-turističnih delavcev iz Hrvaške in Srbije ter iz evropske in svetovne sindikalne zveze IUL in EFFAT. Delodajalci izkoriščajo potrpežljivost delavcev Poročilo o delu SGiT v minulih štirih letih je predstavil predsednik Iztok Bratož. »Za nami je obdobje, zaznamovano z večnim bojem za delavske pravice - in to v državi, ki ima v ustavi zapisano, daje socialna država, v kateri imajo vsi pravico delati in dostojno živeti. Na žalost lahko ugotovimo, da se stvari sučejo v drugo smer: v smer, kjer so doma kapi- J 'Avs*# ti) »Vendar nas izkušnje učijo, da revolucije pridejo marsikdaj potihoma in novo ne nastopi povsod vidno in z enako močjo. Zato se tudi v našem sindikatu bojujemo za tiste vrednote, ki so nam z ustavo, pogodbo in dogovorom zagotovljene. Pri tem nismo sami, saj smo našli svoj prostor v ZSSS, kjer se trudimo sprejemati take odločitve, ki imajo dolgoročne pozitivne posledice za vse zaposlene. Predvsem pa delamo revolucijo, danes z dokumenti, jutri s štrajkom,« je poudaril Bratož. »Zaradi izkušenj sem v mar- Karmen Leban: Delavciy gostinstvu in turizmu delajo bistveno več, kot kažejo pO" datki. Na kongresu so sodelovali tudi številni gosti, med njirp1 so bili (z desne): Milan Utroša, Dušan Semolič in Ivan JursO- Iztok Bratož: Oblastniki so govorili o svobodi, delavce pa so zasužnjili z revščino. sičem skeptik. Dvomim, da se lahko sindikalne zadeve rešujejo samo po mirni poti, s pozivi, resolucijami, apeli in podobnim. Večkrat bi bilo potrebno opozoriti oblast na bolj učinkovit in odmeven način - s stavko! Oblasti bi bilo potrebno povedati, da smo jo nastavili in dajo lahko odstavimo. Od korita namreč!« Bratož je izrazil prepričanje, da bo kongres potrdil pretekle napore za dosego zastavljenih ciljev drugega kongresa. »Nismo dosegli vsega zastavljenega, dosegli pa smo nekatere nenapisane cilje. Če pa se vprašamo, kakšno je bilo bistvo koncepta, ki je uravnaval naše delovanje, bomo ugotovili, da nas niso utesnjevale toge organizacijske oblike, ampak smo se zmeraj znali sprotno prilagajati vsem spremembam, ki so neogibni del našega življenja.« Bratož je opozoril, da so doseženi uspehi pri delu SGiT rezultat sodelovanja in skupnega dela vseh funkcionarjev in članov, zato ga za prihodnost tega sindikata n1 strah. Sindikati dejavnosti so se pomembno okrepili Delegate in goste kongresa jo prvi pozdravil predsednik ZSS-> Dušan Semolič. Vodstvu in čla' nom SGiT se je zahvalil za pd' spevek k delovanju ZSSS. Op0' zoril je, da so si sindikati v okvi' ru ZSSS prizadevali za skupne ci' Ije, zato so dosegli marsikaj' »Druži nas prepričanje, daje sit1' dikalno delo najtežje v podjetja1 in zavodih,« je poudaril Semohc' »Če želimo biti pri delu čedalF bolj uspešni, moramo krepiti si11' dikate dejavnosti in območne °f' ganizacije ZSSS.« Semolič je opozoril, da so s sindikati dejavnosti v zadnje111 mandatnem obdobju pomemba1 okrepili in postali odgovoren 1 vsega spoštovanja vreden social11 partner v svoji dejavnosti. KljtlP temu pa jim je potrebna močna centrala, saj lahko nekatere bitke bijejo samo skupaj. Svobodni sindikati so delavska 0rganizacija, zato želijo biti in so ^aven pri vseh ključnih stvareh v državi. Življenje delavcev ne ^nte biti odvisno samo od politi-^ev in lastnikov kapitala, temveč tudi od njih samih. »Ne smemo dovoliti, da bi našo skupno usodo krojile samo elite. Pravico do lepšega življenja imajo tudi delavci- Zato ne smemo pristati na lo-§>ko zmagovalcev in poražencev, arnpak pri razvijanju socialnega Partnerstva.« »Če ne bi bilo sindikatov in še zlasti ZSSS, bi bil danes ekonom-ski in socialni položaj delavcev pri aas mnogo slabši,« je dejal Semo-'d- Opozoril je še, da se rezulta- Jasna Radič: Turizem postaja ena od najpomembnejših gospodarskih panog v Sloveniji. "i&sno. ' Potovanja podjetij in dobički Povečujejo, plače pa ne. Pouda-11 je, da dobiček ni samo rezul-, dela menedžerjev, čeprav je nji-°vo delo pomembno, temveč tu-v' delavcev. Pri nas pa se pove-cvanje dobičkov ne odraža ne pri P acah in ne pri odpiranju novih clovnih mest, zato je več kot očit-stv dobički ne gredo za prave s- P° Semoličevih besedah je pred radikali nova pomembna bitka za ormo sistema zdravstvenega varovanja, ki je krivičen, saj Orajo biti zdaj revni solidarni z ^.fmi. Ob tem je Semolič opo-nia ’duje Pr'nas vsak dan v bol-25 ono1 staležu 35.000 delavcev, lun C, e'aycev pa se letno pri de-Roii i i°duic'To priča, da so poda s - pr’ nas vedno slabi in stan° Stev''ni delavci pod nepre-del lm stresom, ker se bojijo za 'n socialno varnost. doCJeioink0n^SrZaHeK1 oeio m izrazil zeljo, da bi si sindikalisti med seboj še naprej pomagali. Njegov prispevek kongresu so udeleženci nagradili z močnim aplavzom. Stane Konrad seje Semoliču zahvalil za dobro vodenje ZSSS v minulem mandatnem obdobju in za pripravljenost, da ZSSS vodi še naprej. Korektno sodelovanje socialnih partnerjev Podpredsednik Združenja za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije Franc Huber seje SGiT zahvalil za dobro sodelovanje. Opozoril je, da so predstavniki delodajalcev in delavcev skupaj sprejeli panožno kolektivno pogodbo in njen tarifni del, uspešno pa so se pogajali tudi o celi vrsti drugih vprašanj. Nov izziv za sodelovanje je novi zakon o delovnih razmerjih. Predsednik sindikata kmetijstva in živilske industrije (KŽI) Srečko Čater je opozoril, da so poti v Evropsko unijo za delavce v obeh pa- nogah povezane, zato imata oba sindikata mnogo skupnih interesov in ciljev. Izrazil je prepričanje, da bosta sindikata še naprej najtesneje sodelovala, še zlasti v bitki za večje ekonomske in socialne pravice delavcev v obeh panogah, ki so prizadevni in uspešni, vendar premalo plačani. V slovenskem turizmu že 52.500 delavcev Jasna Radič je v pozdravnem govoru med drugim dejala: »Turizem postaja najpomembnejša gospodarska dejavnost ne le v Sloveniji, temveč v svetovnem merilu. Turistična industrija povezuje številne gospodarske dejavnosti, zato ima enega naj večjih panožnih multiplikatorjev in pomembno vpliva na povečanje družbene blaginje. Je eden izmed temeljnih stebrov uravnoteženega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja. V slovenskem gospodarstvu prispeva turistična dejavnost (po mednarodni metodologiji) več kot 400 milijard tolarjev skupnega prometa ali 9,1 odstotka bruto domačega proizvoda in zaposluje 52.500 oseb. V letu 2001 je prinesel nekaj manj kot milijardo ameriških dolarjev deviznega priliva in predstavlja okrog 10 odstotkov slovenskega izvoza blaga in storitev,« je dejala Radičeva. »V prihodnjih letih želimo še povečati njegov pomen ter obseg in kakovost turistične ponudbe. Za dosego tega cilja pa sta potrebna predvsem podjetniška inovativnost in sodelovanje javnega in zasebnega sektorja na vseh ravneh. Na tem temelji tudi nova Strategija slovenskega turizma za obdobje 2002-2006, ki je partnerski dokument vseh sooblikovalcev turistične ponudbe, saj Franc Huber: Sodelovanje med socialnimi partnerji je nujno. smo vsi sodelovali pri njenem nastajanju in bomo tudi vsi nosili odgovornost za uresničevanje zastavljenih ciljev.« Po besedah Radičeve je razvojna vizija slovenskega turizma, zastavljena v strategiji, jasna. Slovenija želi v naslednjih desetih letih postati razvita turistična država, ki bo uspešno konkurirala v mednarodnem prostoru. To pa je mogoče doseči le s kakovostnimi proizvodi in storitvami. V sodobnem turizmu vrednosti turističnih storitev vse bolj določajo izkušnje, znanje, komunikacije, informacije, odnosi do gostov, organizacijske in vodstvene sposobnosti ter podjetniška inovativnost, kar skupaj imenujemo intelektualni kapital turistične organizacije. Za ohranitev svoje konkurenčne prednosti morajo vse turistične organizacije veliko pozornost posvetiti prav razvoju intelektualnega kapitala. Kakor je dejala Radičeva, se pri nas kar 98 odstotkov vseh družb v turizmu uvršča med mala in srednje velika podjetja. »Na osnovi strategije, v kateri so opredeljeni ukrepi in politika razvoja človeških virov, pripravljamo letno turistično politiko za prihodnje leto, ki bo vključevala tudi politiko razvoja človeških virov v turizmu in ukrepe, s katerimi bomo skušali odpraviti obstoječe težave na tem področju. K sodelovanju bomo povabili ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, GZS in Obrtno zbornico Slovenije, Center za poklicno izobraževanje, sindikat delavcev gostinstva in turizma ter druge partnerje,« je dejala Radičeva. Dejala je, da bo z ve-likim zanimanjem spremljala 3. kongres SGiT in ugotovitve, pobude in predloge z njega posredovala ministrstvu za gospodarstvo. Za turistično dejavnost so najpomembnejši zadovoljni delavci Predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič je opozoril, da v turistični dejavnosti ni napredka brez ustvarjalnega odnosa delavcev. Delavec v turizmu mora biti prizadeven, prijazen in ljubezniv, zato pa mora biti tudi ustrezno motiviran. Kakor je dejal Rožič, danes delo delavcev v turizmu ni ustrezno cenjeno in plačano, rezultate pa si preveč lastijo drugi. Podobno velja tudi za delo prostovoljcev v turističnih Nadaljevanje na naslednji strani Delovno predsedstvo kongresa je uspešno vodil Stane Konrad. društvih. Rožič je SGiT zaželel, da bi se še naprej uspešno zavzemal za uveljavljanje pravic delavcev v turizmu. Predsednik sindikata delavcev trgovine Franci Lavrač je dejal, da sta si oba sindikata sorodna, saj delavci v obeh dejavnostih opravljajo storitve. »Marsikdaj sta oba sindikata pod isto streho, zato bo za delavce iz obeh panog koristno, če bomo v bodoče še bolj tesno sodelovali,« je dejal. Opozoril je, da imajo delavci v gostinstvu, turizmu in trgovini zelo podobne težave, ki jih bodo s sodelovanjem lažje rešili. Velike možnosti za sodelovanje pa vidi Lavrač tudi na področju usposabljanja sindikalnih zaupnikov. Tudi Anton Rozman, predsednik sindikata tekstilne in usnjar-skopredelovalne industrije, je najvišje predstavnike SGiT pozval k nadaljnjemu skupnemu boju za delavske pravice. Cvetka Kos je predstavila poročilo verifikacijske komisije. Delo SGiT je bilo uspešno Po pozdravnih nagovorih gostov je o delu SGiT v minulem mandatnem obdobju spregovorila sekretarka Karmen Leban. Opozorila je, da so člani in funkcionarji SGiT dosegli veliko, vse, kar so dosegli, pa so dosegli skupaj. Po njenih besedah je SGiT usmerjen v socialno partnerstvo. Na ta način si prizadeva tudi za dvig plač, ki so v tej panogi med najnižjimi v državi. »Trenutno smo v fazi pogajanj,« je dejala. »V letošnjem letu so poslovni rezultati v turističnem gospodarstvu dobri, vendar pa se plače ne povišujejo.« Na področju gostinstva in turizma prihaja tudi do številnih kršitev delovnopravne zakonodaje. »Naši člani in članice delajo bistveno več, kot kažejo podatki, brez vsakega plačila za to nadurno delo. Kršitve so tudi pri odmorih in počitkih, dnevnih in tedenskih, pri izrabi letnega dopusta in prerazporeditvah delovnega časa. O planih izrabe delovnega časa, ki bi morali biti temeljni pripomoček sodobnega direktorja, pa v podjetjih še ne razmišljajo. Lastniki tega tudi ne zahtevajo, saj se ponavadi presežne ure ne plačujejo ali se plačajo le simbolično, tako da stroški dela ne rastejo. Ekonomski položaj delavcev bi bil bistveno boljši, če bi dobili plačano vse delo, ki ga dejansko opravijo. Velik problem v naši panogi je tudi delo na črno, saj se še vedno giblje okoli 30 do 35 odstotkov,« je opozorila Lebanova. »V preteklem obdobju smo glede tega sodelovali z inšpekcijo za delo, vendar tudi z njimi nismo dosegli bistvenih premikov. Inšpekcija za delo bi lahko bila bolj učinkovita, če bi bila kadrovsko močnejša. Videli bomo, kako bo njeno delo uspešno v nadaljevanju, saj ji novi zakon o delovnih razmerjih daje bistveno večjo moč, kot jo ima sedaj.« Lebanova je še opozorila, da so v kolektivni pogodbi dejavnosti lepo zapisane obveznosti in pravice delavcev in delodajalcev. Kolektivno pogodbo pa so vedno kršili delodajalci. »V marsikaterem podjetju je bila kolektivna pogodba neposredno uporabljena. Podjetniške kolektivne pogodbe imajo le večja gostinska in hotelska podjetja. Marsikje so te pogodbe uspešno nadgradile standarde in normative panožne pogodbe, predvsem njenega normativnega dela. V tem obdobju smo dosegli, da se normativni del kolektivne pogodbe ni spreminjal.« Zavidljivi rezultati na področju izobraževanja in usposabljanja Lebanova je še dejala, daje pri izobraževanju in usposabljanju SGiT dosegel zavidljive rezultate. SGiT je tudi del evropske in svetovne sindikalne zveze IUL in EFFAT in je bil v tem obdobju organizator dveh mednarodnih delavnic in ene mednarodne konference o prostem pretoku ljudi po letu 2004, ko bo Slovenija že v Evropski uniji. Daje bilo delo SGiT zares uspešno, dokazuje tudi dejstvo, da seje v tem obdobju ustavilo upadanje števila članov, SGiT pa je tudi finančno konsolidiran. Predsednik nadzornega odbora Saša Jenko je dejal, da nadzor- Ljubomir Preradovič: V gostinstvu in turizmu je še vedno preveč dela na črno. Saša Jenko je predstavil pO" ročilo nadzornega odbora- ni odbor pri delu organov SGiT ni opazil nobenih nepravilnosti, vodstvo sindikata pa je pametno razpolagalo s presežki. Ob tem je opozoril, da so bili prilivi iz naslova članarin nekoliko nižji od načrtovanih, saj so plače delav' cev v gostinstvu in turizmu sramotno nizke. »Čeprav ima naš sindikat v profesionalni sestavi samo sekretarko in pol tajnice, je veliko narejenega in imamo kar nekaj pokazati. Zato nadzorni odbor ocenjuje, daje bilo delo predsedstva in njegovega vodstva od leta 1998 do leta 2002 uspešno/ je sklenil Jenko. V razpravi so delegati opozarjali zlasti na neustrezen ekonomski položaj delavcev v gostinstvu in turizmu ter na kršitve delovnopravne zakonodaje. Ljubomi1’ Preradovič je predlagal, da bi mm rali povečati število inšpektorji za delo in jih bolje plačati. Potem bi bili veijetno bolj učinkoviti. Zdaj pa v gostinstvu in turizmu na čf' no dela zelo veliko delavcev in navideznih študentov preko študentskega servisa, ukrepa pa ne nihče. Tudi Stane Konrad je predlaga*’ naj bi okrepili sodelovanje z delovno inšpekcijo in skupaj z nj° učinkovito nastopili proti različnim nepravilnostim. Po besedah predsednice veri d' kacijske komisije Cvetke Kos j*-na kongresu sodelovalo 39 od d delegatov, udeležba je bila 97,5' odstotna. Delegati kongresa so na' to soglasno sprejeli poročilo o de' lu in razrešili organe SGiT. Janez Pate je v imenu statutar ne komisije predlagal delegatom’ naj sprejmejo spremembe statu ta. Branka Jurak pa je pojasnd; nekaj amandmajev, ki sojih prl pravili v Podravju. Po krajši m2 pravi so delegati predlog statu * z amandmaji soglasno sprejem ^nanye za leto 2002 je prejela tudi Jožica Kovačič Popolno zaupanje dosedanjemu vodstvu tudi za naprej Nato so delegati s tajnim glasovanjem izvolili novo vodstvo ' J,T. Za predsednika in sekretarko Ponovno soglasno izvolili Iz-oka Bratoža in Karmen Leban. °a sta dobila vseh 39 glasov. Za člane nadzornega sveta so 1 '^voljeni Saša Jenko, Mar-*an Kovač in Radmila Jakac. Za Nadomestne člane pa Branka °snar, Vesna Mržek-Pirjevec 'n Marina Karo. konkreten program °e/3 do leta 2007 Program dela za naslednje petino obdobje je predstavil Iztok I ratož. Po njegovih besedah bi vejalo največ pozornosti posvetiti pa-ri°Zni kolektivni pogtrdbi, izvaja-jlN zakona o delovnih razmerjih, Zboljšanju pogojev dela, stalni skrbi a zdravo in varno delovno okolje, rfčni politiki, ki bo spodbujala za-slovanje kvalificiranih delavcev strokovnjakov, ustreznemu raz-v reianju delovnega časa, zaposlo-^Pju mladih, preprečevanju dela Crno, pravni varnosti članov, na-vedani reformi zdravstvenega sis-bra, dodatnemu kolektivnemu stovoljnemu pokojninskemu za-ovanju, sodelovanju s socialni-1 Partnerji in drugimi dejavniki ter ^mnaJogam. ra ^ na^e8a sindikata se mo-^1S P°v^čanjem števila članov in (jar 'c bistveno povečati. Gospo-vE^lni. Problemom v državi in staV|r<,P'se lahko učinkovito po-ran ■ P° robu le dobro organizi-dik" stf°kovno usposobljen sin-zorii ’^ P°udaril Bratož. Opo-Je tudi, da mora biti SGiT de- javno vključen v procese združevanja in povezovanja sorodnih sindikatov, predvsem pa v proces preoblikovanja, racionalizacije in reorganizacije znotraj ZSSS ter njenih območnih organizacij. SGiT bo še naprej skrbel za organizirano izobraževanje in usposabljanje sindikalnih zaupnikov ter za informiranost članstva, zlasti prek Delavske enotnosti. Prizadeval si bo tudi za boljšo predstavitev sindikalnih stališč v elektronskih medijih in dnevnem časopisju. SGiT bo še naprej sodeloval z mednarodnimi sindikalnimi organizacijami, zlasti pri projektih, ki so pomembni za delavce v gostinstvu in turizmu. V zvezi s tem bo pomemben prost pretok delovne sile in zaščita cene dela po razširitvi Evropske unije. SGiT bo skrbel tudi za kulturo, rekreacijo, oddih, sprostitev in zdravje svojih članov in članic. Delegati so po krajši razpravi program soglasno sprejeli. Priznanja najbolj prizadevnim Na koncu kongresa so podelili priznanja najzaslužnejšim. Plaketo SGiT za leto 2002 je prejela sindikalna podružnica v podjetju Radenska Zvezda-Diana, priznanja pa Branka Bosnar iz M-hotela Ljubljana, Jožica Kovačič iz Maribora in Dragica Wil-fan iz Grand hotela Toplice Bled. Za dolgoletno delo so se zahvalili tudi Dolfiju Potočniku, ki se je pred kratkim upokojil. Kongres je sklenil Iztok Bratož. Udeležence je pozval, naj s skupnimi močmi uresničijo zastavljene cilje. Sindikalna lista November 2002 Prvi del Gospodarske dejavnosti (temelj je SKI’ za gospodarstvo) SIT Javni sektor* (nekdanje negospodarstvo) SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.363,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.180,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.518,00 2. Kilometrina (od 28. 5. 2002 dalje) 55,92 55,92 (od 11. 6. 2002 dalje) 54,54 54,54 (od 25. 6. 2002 dalje) 54.75 54.75 (od 9. 7. 2002 dalje) 54,99 54,99 (od 23. 7. 2002 dalje) 54,84 54,84 (od 20. 8. 2002 dalje) 55,41 55,41 (od 3. 9. 2002 dalje) 55,50 55,50 (od 17. 9. 2002 dalje) 56,16 56,16 (od 1. 10. 2002 dalje) 56,22 56,22 (od 29. 10. 2002 dalje) 55,83 55,53 (od 12. 11. 2002 dalje) 53,94 53,94 3. Ločeno življenje’ 92.981,00 63.880,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2002) - po SKPGD (na delovni dan) 690,00 690,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 67.612,00 53.534,00 - za 20 let 101.418,00 80.301,00 - za 30 let 135.224,00 107.068,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 464.904,00 697.356,00 oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 137.810,00 107.068,00 - ob smrti v ožji družini 68.905,00 4. Minimalna plača (od 1. 8. 2002) 101.611,00 101.611,00 5. Zajamčena plača (od 1. 8. 2002) 49.568,00 49.568,00 6. Regres za letni dopust - najmanj (od 26. 4. 2002) 125.805,00 125.805,00 - ali največ 165.305,00 (70 % povprečne slovenske plače) * I. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade, regres za letni dopust in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Regres za letni dopust v gospodarstvu (najnižji - minimalni znesek) je določen z Aneksom h kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti 26. 4. 2002. Strokovna služba ZSSS Tomaž Kšela SDPZ Na Hrvaškem se bojijo tujih prevzemov Minuli konec tedna je bila v Stubiških Toplicah na Hrvaškem tretja skupščina Republiškega sindikata delavcev hrvaške pošte in telekomunikacij (RSRHPT). Kot gostje so se je udeležili tudi predstavniki Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) Hrvaški kolegi sojih seznanili z vse slabšim položajem delavcev v tej dejavnosti, ki je posledica prihoda novega, kar 80-odstotnega lastnika hrvaških telekomunikacij, zasebne družbe Deutche Telekom. Taje z ukinjanjem in razdruževanjem posameznih dejavnosti znotraj telekomunikacij kar za tretjino znižala socialne pravice delavcev. Sindikat sosednje države ugotavlja, da je v telekomunikacijski dejavnosti nastopila že huda kriza. Kot vzrok za zniževanje pravic zaposlenih novi delodajalci navajajo vključevanje v evropske gospodarske tokove, čeprav je raven pravic v Evropi precej višja. V hrvaškem sindikatu se bojijo, da bo tudi na pošti prišlo do odpuščanja delavcev. Svoje izkušnje z odpuščanjem so predstavili tudi sindikalisti iz Slovaške, ki so se s kruto platjo tujih prevzemov že srečali. Pri njih je Deutche Telekom kar stoodstoten lastnik telekomunikacij in razmere so za delavce naravnost katastrofalne. Naši sindikalisti so se s hrvaškimi kolegi dogovorili za skorajšnje srečanje v Ljubljani. Nanj bodo povabili še kolege iz Slovaške, si izmenjali informacije in se dogovorili, kaj storiti, da bi učinkovito zaščitili delavske pravice na področju telekomunikacij. Ob zaključku skupščine so Hrvati podelili priznanja najzaslužnejšim sindikalnim zaupnikom. Z njim so presenetili tudi sekretarko slovenskega SDPZ Cvetko Gliha. Povedala nam je, daje to priznanje sprejela kot zahvalo celemu sindikatu SDPZ za dobro sodelovanje s kolegi iz Hrvaške. M. M. Vlasta Mesarič in Jadranko Vehar, sekretarka in predsednik RSRHPT s Cvetko Gliha. S povezovanjem v grozde do večje honkurenčnosti Slovensko kemijsko društvo je pred časom v Mariboru pripravilo okroglo mizo o možnostih za oblikovanje kemijsko procesnega grozda v Sloveniji. Kakor je povedal prof. dr. Peter Glavič je oblikovanje grozdov lahko koristno za vsa vključena podjetja, saj grozdi praviloma prispevajo k hitrejši rasti obsega poslovanja, k večji prepoznavnosti in konkurenčnosti na svetovnih trgih, k večji specializaciji, k hitrejšemu tehnološkemu razvoju, še zlasti pa k razvoju novih izdelkov. Slovenija ima za oblikovanje grozdov določene prednosti, med katere sodijo zlasti re- lativno visoka tehnološka raven podjetij in ugodna izobrazbena struktura zaposlenih. Oblikovanje grozdov podpira ministrstvo za gospodarstvo, ki njihovo nastajanje spodbuja tudi s finančnimi sredstvi. O oblikovanju in ciljih slovenskega orodjarskega grozda (PIC SOG) je govoril Tone Zagernik. Ta grozd bo našim orodjarjem olajšal vključitev v evropski prostor in ima tri nosilna podjetja: Emo Celje, Gorenje Velenje in Unior Zreče. V grozdu so usmerjeni zlasti na proizvode za avtomobilsko industrijo, belo tehniko, informacijsko industrijo in za letalsko in vesoljsko industrijo. Prva faza oblikovanja orodjarskega grozda je že končana, zdaj pa podjetja oblikujejo skupne projekte. O delovanju slovenskega avtomobilskega grozda (GIZ ACS) je govoril njegov direktof Janko Puklavec. V ta grozd se je spočetka vključilo 12 podjetij, zdaj pajih je že 20. Kmalu pa naj bi se grozd povečal za novih 15 podjetij. Največ skupnih aktivnosti je usmerjeni!1 na področje skupne promocije in razvoja. Delovanje slovenskega transportno logističnega grozda (GIZ TLG) je predstavila Masa Certalič iz Luke Koper. Ta grozd je povezanih 12 podjetij in promovira slovensko trans-portno-logistično dejavnost v tujini. Svoje prednosti bo grozd pokazal, ko bo Slovenija postala članica Evropske unije. Razprava je pokazala, da bo kemijsko-pfO' cesni grozd lahko učinkovit samo, če bo zrasel od spodaj navzgor in če ga bodo zaradi svoji!1 interesov oblikovala kemijska podjetja sama- r. k- PRAVNA §VETOVALKA Lučka Bohra, svetovalka predsedstva ZSSS_ Kdaj se upokojiti? Vprašanje: V začetku leta 2003 sem dopolnila potrebno minimalno upokojitveno starost za starostno upokojitev, v prvi polovici letošnjega decembra pa bom dopolnila tudi pokojninsko dobo 35 let in 3 mesece. Decembra 2002 bi se torej že smela starostno upokojiti. Ker pa imam letos zelo dobro plačo, si želim, da bi se mi letošnja plača štela v pokojninsko osnovo. To pa lahko dosežem le, če se upokojim šele v letu 2003. Kdaj se bom smela starostno upokojiti v letu 2003? Odgovor: Prav imate! Če se upokojite letos, vam letošnje plače ne bodo upoštevali pri odmeri pokojninske osnove. Tako določa zakon. Če imate torej letos res bistveno višjo plačo, ta dejansko lahko vpliva na višjo odmero pokojninske osnove in s tem pokojnine. Ker pa boste letošnjo »polno« pokojninsko dobo dopolnili šele tik pred zaključkom letošnjega leta, to pomeni, da se ne boste mogli upokojiti takoj po novem letu. Znano je, da so v prehodnem obdobju pir kojninske reforme za ženske vsako leto nekoli' ko bolj ostri upokojitveni pogoji. Letos za ženske velja tako imenovana polna pokojninska dob* 35 let in 3 mesece, leta 2003 pa bo ta že 35 k’1 in 6 mesecev. Ker boste šele decembra 2002 imeli 35 let i* 3 mesece pokojninske dobe, pomeni, da bosj{ 35 let in 6 mesecev imeli šele marca 2003. & se torej res ne boste starostno upokojili letošnje^ J decembra, boste upokojitvene pogoje v letu 200; ' znova izpolnili šele marca. Strinjam se z vanj1 i- 5 da bi bilo to smiselno. Prvič boste imeli viŠi < pokojninsko osnovo, drugič pa boste imeli dalj^1 ^ pokojninsko dobo. Oboje pomeni trajno obča1 ^ no višjo pokojnino. To pa odtehta tri mesece kt>! n nejšo upokojitev. Slovenska informacijska mreža za varnost in zdravje pri delu Obiščite spletno stran httnV/«7tl.on«.si/ Pd letos je na svetovnem spletu tudi slovenska nacionalna '^formacijska mreža v obliki spletne strani, ki je pravzaprav slovenski acionalni portal za varnost in zdravje pri delu. Na njej najdete vse, kar na Slovenskem dogaja na področju varnosti in zdravja pri delu. Zato aJ bi bil obisk portala redna navada tudi vsakega sindikalista, elavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu oziroma člana sveta slavcev. Boj za varnost in zdravje pri delu je bila namreč že v 9. stoletju poleg boja za primerne plače glavni razlog za nastanek Pivih sindikatov. Varnost in zdravje pri delu pa v današnjih časih od s,ndikatov in delavskih predstavnikov zahtevata vse več znanja in dela. 0 vsebini slovenske nacionalne informacijske ^reže smo se pogovarjali z univ. dipl. inženiijem e pirotehnike Sašem Zebovcem, svetovalcem di-p . oija Urada RS za varnost in zdravje pri delu. pjasnil je, da je zasnova spletne strani http:// -^igov^i/ ista, kot je zasnova spletne strani Ev-JP.Ppe agencije za varnost in zdravje pri delu iz ■ibaa. Poslanstvo te agencije Evropske unije pa 0 varnejša, bolj zdrava in zato bolj produktivna °vna mesta. Svoje poslanstvo skuša uresničevati ■ sP0dbujanjem nastajanja informacij, katerih cilj e zboljšanje varnosti in zdravja pri delu v Ev-P' ter z njihovim analiziranjem in razširjanjem. Potiskom na rumene gumbe s kraticami držav a desnem robu spletne strani je mogoče obisko-anje enakih spletnih nacionalnih informacijskih pež v vseh državah članicah in kandidatkah. Na p etni strani Evropske agencije ima torej od le-s svoje mesto tudi slovenska nacionalna infor-•jcijska mreža. Kateri koli obiskovalec nacio-a nih spletnih strani drugih držav lahko s pritis-v°ni na gumb SI obišče tudi naš portal. Mi pa se-H^a enako zlahka obiščemo njihove portale. Splet-cd slran agencije je torej res bogastvo informa-J0 varnosti in zdravju pri delu v Evropi. Evropska agencija za varnost in zdravje pri elu iz Bilbaa v Španiji je tripartitna organi-'jaeija, ki združuje predstavnike vlad, deio-‘Dalskih in sindikalnih organizacij vseh dr-av članic Evropske unije. venska informacijska spletna stran http:// '^Egoy1si/ je seveda v slovenščini in predvsem namenjena Slovencem. Zasnovana je kot portal, na katerem najdemo osnovne informacije o vseh in o vsem, kar v Sloveniji obstaja na področju varnosti in zdravja pri delu. Portal temelji na možnostih internetnega povezovanja med že obstoječimi spletnimi stranmi različnih slovenskih organizacij in institucij na področju varnosti in zdravja pri delu. S klikom na spletno povezavo nas portal preusmerja na spletne strani, na katerih nato najdemo iskano informacijo. Nacionalno informacijsko mrežo je zasnovala slovenska informacijska točka pri ministrstvu za delo, v katerih so predstavniki naslednjih organizacij, organov in institucij: Gospodarske zbornice Slovenije, Inšpektorata RS za delo, Inštituta za varovanje zdravja RS, Inštituta za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor, Konfederacije 90, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za zdravje. Obrtne zbornice Slovenije, Urada RS za varnost in zdravje pri delu, Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ZVD Zavoda za varstvo pri delu, Zbornice varnosti in zdravja pri delu. Združenja delodajalcev Slovenije, Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Na portalu boste našli informacije o aktualnih dogodkih in novice s področja varnosti in zdravja pri delu, čistopise predpisov, primere dob- re prakse, poročila o raziskavah, popolne sezname pooblaščenih izvajalcev strokovnih nalog, vse strokovne institucije in organe, publikacije, različne teme varnosti in zdravja pri delu, odgovore na najpogosteje postavljena vprašanja itd. S spletne strani si lahko natisnete gradiva za evropski teden varnosti in zdravja pri delu v slovenščini itd. itd. Portal predstavlja tudi slovenske sindikate, ki izvajajo marsikatero aktivnost na področju varnosti in zdravja pri delu. Med drugim je zagotovljena tudi povezava s spletno stranjo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Med publikacijami pa je predstavljena tudi Nova Delavska enotnost zaradi številnih prispevkov o varnosti in zdravju pri delu (na primer letošnja serija o obvladovanju stresa na delovnem mestu). Slovenska informacijska mreža vabi vse, ki delujejo na področju varnosti in zdravja pri delu, da svoje spletne strani obogatijo z aktualnimi novicami o tem svojem delu in da jo o svoji spletni strani obvestijo. Kdor pa spletne strani še nima, naj mreži sporoči vsaj osnovne podatke, kako in kje pri njih iskati potrebne informacije. Vsi, ki želite svoje delovanje na področju varnosti in zdravja pri delu predstaviti na slovenski informacijski mreži in njeni spletni strani http://vzd.gov.si/. ste vabljeni, da to storite. Svojo informacijo pošljite z elektronsko pošto na naslov portal ,uvzd@.gov.si. Saša Žebovec, ki portal ureja, pravi, da selekcije in cenzure ni. Vabljeni ste, da sporočate o publikacijah, dogodkih, ki se bodo ali so se že zgodili, o posvetih, seminarjih, o primerih dobre prakse in kar je še po vašem pomembnega. Razlogov za zadržanost ni. Zaradi vaše informacije bo Slovenija bogatejša. Portal namreč vsak dan obišče več obiskovalcev. Doslej je bilo obiskovalcev že preko 4000! Lučka Bohm Bo Nova KBM vendarle ostala v slovenskih rokah? Kr ve rilnieravaria prodaja večinskega deleža No-D je s .!tne bar>ke Maribor (NKMB) tujcem it lisnu^'!-3 Precej nasprotovanj. Nasprotova- :« <3 )3 H I /I v/iv/r m IJ . i i ci.^pi v II- fV>dJ'tUC*'Vs’ s'ncli'rav'|V|U' <'i'banjc za ljudi je zoper ta načrt pri-jij, '0 cvelo protestni shod. Na nevarnosti, ki Za^!na*aj° tuji prevzemi, je v svoji izjavi na J! septembra opozoril tudi predsednik p Elušan Semolič. Ho nj ,est! sindikalistov in civilne javnosti očit-stopj,So °ili zaman. Kakor kaže, je država od-ttajvgv.0^ Prvotnega modela lastninjenja druge •le banke v Sloveniji, o čemer pričajo tudi izjave novega predsednika uprave NKBM Črtomirja Mesariča. Po njegovih izjavah so se razmere na slovenskem kapitalskem trgu v zadnjih dveh letih korenito spremenile. V tem času je na ta trg iz različnih virov priteklo veliko sredstev, s katerimi bi v procesu privatizacije lahko sodelovali predvsem domači vlagatelji, zato ni nobenega razloga, da bi te potenciale izključili. Kakor je dejal Mesarič, naj bi v največji možni meri poiskali investitorje doma, želi si več institucionalnih investitorjev z manjšimi deleži. Meni tudi, da se v Sloveniji aku- mulira tudi nekaj zasebnega kapitala in premoženja ljudi, ki bi z nakupom delnic banke na borzi lahko postali njeni manjšinski lastniki. Zakaj bi lahko bili solastniki Nove KBM, če bi jo kupila kakšna tuja banka, prebivalci držav Evropske unije, ki so mali delničarji v tamkajšnjih bankah, medtem ko prebivalci Slovenije v lastninjenju slovenske banke ne bi smeli sodelovati, se sprašuje Mesarič. Vse torej kaže, da se bo druga naj večja slovenska banka privatizirala z domačim kapitalom in da bo še naprej ostala v slovenskih rokah. Pred dnevi je uprava NKBM članom nadzornega sveta posredovala strategijo razvoja banke. Člani nadzornega sveta so o njej že razpravljali na delovni seji. Kaj v tej strategiji piše, pa bančniki javnosti še niso pripravljeni zaupati. Plače - večno odprto vprašanje Pogovarjali smo se z novo predsednico SKEI v Iskri Prinsu, Dragano Žitko Dragana Žitko je v družbi Iskra Prins v Ljubljani februarja letos nasledila dotlejšnjo predsednico SKEI v tej družbi Adrijano Golob, ki je prevzela mesto sekretarke SKEI Ljubljana in okolica. Žitkova v sindikatu podjetja prej ni imela nobene funkcije, bila pa je članica sveta delavcev. Kljub skromnim sindikalnim izkušnjam še ni imela težav pri vodenju sindikata, ne le zato, ker uprava podjetniško kolektivno pogodbo spoštuje in ker ima s sindikatom dobre odnose, pač pa tudi zaradi odličnega sodelovanja z območno sindikalno organizacijo. Seje pa nova predsednica sindikata Iskre Prinsa morala še »zelena« spoprijeti s samim vrhom poslovnega sistema Iskra. Kmalu potem, ko je postala predsednica sindikata, je krovna družba, Iskra d. d., zaposlenim ponudila v podpis aneks k pogodbi o zajroslitvi. »Ce bi ga podpisali, bi pristali, da nas lahko kadarkoli prestavijo na drugo delovno mesto ali v drugo podjetje pod ‘kapo’ Iskre d. d.,«je pripovedovala Dragana Žitko. »Poskusili so nas pridobiti z obljubo, da bodo podpisniki dobili več točk kot drugi delavci. S pomočjo območne organizacije SKEI Ljubljana in okolica je naš sindikat seveda ostro reagiral, saj bi s tem podpisom zaposleni izničili določbe podjetniške kolektivne pogodbe. Zaposlenim oziroma članom sindikata smo sicer povedali, naj se sami odločijo o podpisu aneksa k svoji pogodbi o zaposlitvi. Seveda pa smo jim tudi obrazložili, kakšne bodo posledice, če ga bodo podpisali. Člani so verjeli nam in ne vodstvu in potem o podpisovanju ni bilo več govora.« V sindikatu so bili ob tem malce jezni na kadrovskega direktorja, ker je zaposlene prepričeval, naj aneks podpišejo. Di-rektorpodjetja pa seje na pogovoru z Dragano Žitko in predsednikom sveta delavcev ogradil od tega aneksa, želel pa je, da bi napisali generalnemu direktorju Iskre d. d. Dušanu Šešoku pismo o odločitvi zaposlenih. Sindikat je namesto tega direktorju dal v roke zapisnik s seje sindikata o tem vprašanju. SKEI je edini sindikat v podjetju, od 132 zaposlenih pa jih je v njem 79. Na volitvah februarja letos je dobil nov izvršni odbor, izpeljal pa je tudi dopolnilne volitve v svet delavcev. Pred sejami sveta delavcev, na katerega je Dragana Žitko vabljena po svoji funkciji, ima sindikat, ali vsaj izvršni odbor, sestanek. Na njem predsednica zbere morebitna vprašanja svetu delavcev od članov sindikata, kar ji je po njenih besedah v veliko pomoč, saj v svoji funkciji še ni dovolj izkušena. Po zaslugi prejšnjega vodstva sindikata, Adrijana Golobje bila predsednica dva mandata, imajo v Iskri Prinsu dobro podjetniško kolektivno pogodbo. Tako pravi Dragana Žitko. Dragana Žitko: Vodstvo podjetja s sindikalisti kar dobro sodeluje in ga za to moram pohvaliti. Ali ste se, glede na vaše ne velike izkušnje pri sindikalnem delu, udeležili kakšnega sindikalnega seminarja, tečaja? Letos sem bila že drugo leto na seminarju SKEI Ljubljana na Krku. Kakor sem bila prvikrat razočarana nad plitvim programom, sem bila letos nad njim navdušena. Če bodo takšni ti seminarji tudi v prihodnje, bodo vredni svojega denarja. Bila pa sem tudi na enem seminarju v Ljubljani. Sicer pa v našem sindikatu pazimo na denar. Lahko bi ga, kolikor ga imamo, kaj hitro zapravili. Dejstvo namreč tudi je, da se lahko največ naučiš iz primerov, ki jih obravnavaš. Seveda pa jih za zdaj veliko še nisem imela.« Za kaj sindikat porabi denar? Za izlete, prednovoletne obdaritve? »Izlete smo poskusili organizirati, pa so bili, kot kaže, predragi. Zaposleni imajo sorazmerno nizke plače, čeprav povprečje tega ne pokaže. Večina sodi v četrti in peti tarifni razred, nimamo pa nikogar v naj nižjih razredih. Poleg tega se jaz nimam časa ukvarjati z organizacijo izletov, piknikov itd., ker imam dovolj drugega dela za sindikat. Zato se zdaj v izvršilnem odboru pogovarjamo, kdo bi prevzel posamezne naloge.« Poleg omenjenega aneksa pa vam drugih sindikalnih orehov še ni bilo treba treti? »Zaenkrat ima vodstvo dovolj posluha za sodelovanje s sindikatom in ga za to moram pohvaliti. Lahko se dogovarjamo in tudi dogovorimo na dokaj kulturen način. Od vodstva seveda pričakujemo, da se drži predpisov in zakonov, saj so ti pravzaprav edina prava opora za delo sindikata. Samo nanje se lahko opremo pri naših zahtevah. Seveda ni vse, kar se tiče odnosa med sindikatom in vodstvom, suho zlato in vedno se najde kakšno odprto, neurejeno vprašanje.« Na primer? »Največ odprtih vprašanj je ponavadi v zvezi s plačami. Mene kot sindikalistko na primer moti, da je pravilnik o mikroorga-nizaciji pisan na kožo posameznikom. Sistem nagrajevanja ni dobro postavljen. Ni mogoče nagraditi bolj pridnih delavcev, ker za to ni dovolj mase denaija za plače. Uprava gleda na plače skozi maso. Dobro. Pa naj se pridne in manj pridne oceni in plača v okviru mase, če se te ne da povečati. Pa tudi pohvale za prizadevnost ni slišati nobene.« Kaj pa dodatno pokojninsko zavarovanje, ali vam ga je podjetje uredilo? »Imamo urejeno, del premije plača podjetje, del plačamo zaposleni sami. Bilo pa je potrebno kar precej prepričevanja zaposlenih, da seje nabralo zadostno število podpisnikov. Je pa to urejala še moja predhodnica.« Trinajsta plača, božičnica? »Trinajste plače ne dobivamo, božični- j co pač, vendar ni ravno velika. Geje v bonih, je nekaj večja, tudi do vrednosti 20 tisočakov, v gotovini pa manjša. Tudi regres smo pogosto dobili v bonih-ki smo jih lahko unovčili v podjetju samem-Letos pa smo se temu uprli in ga dobili v denarju. Seveda v najnižjem možnem znesku. Denarje večini prišel prav, da jim ni bil° treba kar naprej najemati kratkoročne kredite.« V zadnjem času so spet v zobeh javnosti visoke plače nekaterih menedžerjev. Ali se tudi v Iskri Prinsu ubadate s takimi vprašanji? »Kot nisem zadovoljna s tem, kako uprava ceni delo naših visoko usposobljenih strokovnjakov, tudi nisem zadovoljna s tem, koliko vodilna struktura nameni sebi. Mislim-da imajo naši vodilni previsoke plače. Ah jih upravičijo s svojim delom, ali imamo z3' radi tega več posla? Plača vodilnih delaV' cev pri nas ni odvisna od rezultatov njiho' vega dela. Jaz moram delati pol leta za eno mesec' no plačo vodilnega delavca in se vpraša' jem, ali ta lahko naredi tolikokrat več ko jaz? Razlike med plačami zaposlenih in vod' stvenih delavcev so prevelike!« Ali ste na sestankih z upravo to že vprašali? »Ne, nisem še, bom pa.« p, Solidarnostna pomoč ZSSS varovancem zavoda dr. Marijana Borštnarja v Dornavi Solidarnost v dejanjih Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva v uvodu za varstvo in usposabljanje dr. Mari-J®na Borštnarja v Dornavi vsako leto pripra-v! dobrodelno športno-zabavno prireditev. Z "J°s' v življenje svojih varovancev, ki so du-^cvno in telesno prizadeti, prizadeva vnesti ne-,aJ rado.sti in vedrine. Takšno prireditev je sin-•kalna podružnica, ki jo vodi Lojze Horvat, 0rganizirala tudi na začetku tega tedna, za po-moč Pri njeni izvedbi pa so zaprosili tudi več Sponzorjev in donatorjev. Pozivu se je odzvalo tudi vodstvo ZSSS s Predsednikom Dušanom Semoličem in sek-raiarjem Milanom Utrošem načelu. Povabilu s° se odzvali tudi Erih Šerbec, Jože Korone, Srečko Lorenčak, Danilo Vedlin, Marjan Ferčec, Martin Muršič, Bojan Hribar, oris Frajnkovič, Vekoslava Krašovec in L°jze Raško. Predstavniki ZSSS so osmim varovancem, ki ob pomoči delavcev zavoda živijo v hiši na Langusovi 12 na Ptuju, poklonili sušilni stroj. Po priložnostni slovesnosti na domu varovancev so se delavci zavoda in gosti zbra-li v večnamenski dvorani v Gorišnici nedaleč od Dornave. Prireditev so omogočili tudi drugi sponzorji: Občina Gorišnica, Pekarna Petovar, Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva v zavodu dr. Marijana Borštnarja. V programu sta nastopili pevki Andreja Pino-tič in Milica Korpar - Mili, mlada pevca Rok in Polona Petovar, ženski nogometni ekipi Gimnazije Ptuj in sindikata zavoda ter moški nogometni ekipi ZSSS in sindikata zavoda dr. Marijana Borštnarja. Varovancem zavoda dr. Marijana Borštnarja na Langusovi 12 na Ptuju je Dušan Semolič predal sušilni stroj. Pred več kot 100 varovanci zavoda in obiskovalci sta se najprej pomerili ženski nogometni ekipi ptujske gimnazije in sindikata zavoda. Varovanci so z navdušenjem navijali za svoje varuhinje, ploskali pa so tudi lepim akcijam mladih gimnazijk. Rezultat tekme ni bil Skupinska fotografija vseh, ki so sodelovali v izvedli program prireditve. % th Veronek skrbi za ar>gusovi 12. varovance Lojze Horvat, predsednik sindikata v dornavskem zavodu. pomemben, bolj pa so se izkazale gimnazijke. V malem nogometu sta se pomerili tudi ekipi ZSSS in gostiteljev, domačini so bili veliko boljši. Sicer pa ekipa sindikata iz zavoda v Dornavi pričakuje, da bo naslednje leto na prvenstvu ZSSS v malem nogometu osvojila prvo mesto. Prireditev so sklenili pevci, nato pa so se gledalci in izvajalci programa še dolgo pomenkovali. Telesno in duševno povsem zdravi ljudje, ki lahko gredo na katerokoli prireditev, si težko predstavljajo, kaj varovancem zavoda dr. Marijana Borštnarja pomenijo takšne prireditve. Prepričani smo, da jim pomenijo veliko, saj prinašajo v njihov vsakdan veselje in vedrino. Dobro je, da si ljudje zanje vzamejo čas in jim posvetijo pozornost in spoštovanje, se z njimi družijo. Za takšno razumevanje solidarnosti pa je tudi ZSSS. Tomaž Kšela ifafK oreška S »Oprostite, šef, ali vas smem vprašati, kdaj bomo dobili zaščitne rokavice?« je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi rezkar Vili povprašal šefa Janeza, ki je prisedel k našemu omizju. »Ker moramo le ves mesec delati brez zaščitnih rokavic, imam na rokah le polno luljev. Komaj še delam!« »Ne bodi neučakan, Vili,« je odvrnil šef Janez. »Saj veš, da ima tovarna likvidnostne telave. Kakor hitro bodo rešene, bo vodstvo podjetja nabavilo nove zaščitne rokavice.« »Zakaj pa je direktor marketinga dobil zelo drago novo pohištvo za svojo pisarno, če ima podjetje zares likvidnostne telave?« je povprašal skladiščnik Rudi. »Tudi jaz ne morem več delati brez zaščitnih rokavic. Samo poglejte, kako obtolčene prste imam.« »Vsi vemo, da ima prodaja dandanes prednost pred vsem. Novo po-I hištvo bo dvignilo ugled našega podjetja pri poslovnih partnerjih in I prispevalo k boljši prodaji naših izdelkov. I Sodobni marketinški prijemi terjajo ce-I lovit pristop k trgu, pri tem pa je celost-I na podoba podjetja še kako pomembna I za pospeševanje prodaje.« »Jaz se na marketinške prijeme bolj ma-I lo spoznam,« je zamahnil z roko strugar I Lojze. »Vem samo, da naš marketing ne I more prodati ničesar, česar ne izdelamo I delavci v proizvodnji. Mi pa brez zaščitnih rokavic ne moremo več delati, ker imamo le vsi poškodovane roke.« »Sicer pa tudi v novem zakonu o varnosti in zdravju pri delu piše, da je delodajalec delavcem dollan zagotoviti ustrezno zaščitno opremo, « je dejal Vili. »Delavec, ki takšne zaščitne opreme ne dobi, je dollan odkloniti delo!« »Ah, fantje, saj veste, kaj vse pri nas piše v raznih zakonih in pred-I piših,« je zamahnil z roko šef Janez. »Papir vse prenese! Obljubljam vam, da bom na problem zaščitnih rokavic vodstvo podjetja opozoril I na seji kolegija, če zaradi slulbene poti direktorja ne bo odpadla.« »To ste nam obljubili le prejšnji teden,« je pikro pripomnil Vili. »In vam bom naslednji teden še enkrat, če ho moral direktor zopet na nujno slulbeno pot,« je vzvišeno odvrnil šef Janez. »Šef, če boste vodstvo podjetja zares opozorili na probleme, ki jih imamo delavci, ne smete pozabiti na izplačilo regresa,« je dejal mizar Tone. »Čeprav bo kmalu novo leto, regresa za letni dopust še nismo dobili.« »Tone, ali misliš, da naš direktor denar krade. Od kod pa naj izplača regrese za letni dopust, če je podjetje nelikvidno,« je dejal šef Janez. »Fantje, če vam je kaj do tovarne in svojih delovnih mest, boste malce več razumevanja le morali pokazati!« »Saj imamo razumevanje za tovarno,« je dejal Tone. »Vendar pa v V kolektivni pogodbi piše, da imamo delavci pravico do regresa za letni dopust. Zahtevamo samo to, kar piše v kolektivni pogodbi in nič več!« »Papir vse prenese!« je ponovno, zdaj le jezno, dejal šef Janez. »V livljenju in praksi pa je, lal, malce drugače! Vsakdo se bo moral sam odločiti, kaj mu je bolj pri srcu - tisto kar piše ali delo!« »Kako to mislite, šef?« je povprašal kurir Peter. »Vsem vam mora biti jasno, da v tej tovarni nikogar ne prosimo, naj ostane in dela,« je povzdignil glas šef Janez. »Kdor leli, lahko takoj dvigne delovno knjilico in odide drugam, kjer mu bo lepše!« »To ni fer, v kolektivni pogodbi jasno piše ...« je začel Vili. »Kolikokrat naj še povem, da papir vse prenese, v praksi pa je drugače!« ga je grobo prekinil šef Janez. »Zato pa moramo razviti socialni dialog v podjetju, da se bomo dogovorili o spornih vprašanjih,« je dejal Tone. »Vam bom le pokazal dialog!« je besno vzkliknil šef Janez. »V tovarni smo zato, da delamo, ne zato, da bi vodili brezplodne razprave. Zato še enkrat ponavljam: komur v tovarni ni kaj všeč, lahko takoj dvigne delovno knjilico in odide. Brezposelni delavci le čakajo pred vrati. « Vsi smo molče pogledali v tla. Sonja iz računovodstva pa je tiho dodala: »Očitno imajo v Bruslju prav, ko ugotavljajo, da imamo pri nas delavske pravice samo na papirju, socialni dialog pa samo na drlavni ravni, v podjetjih pa ne!« Šef Janez se je nekajkrat nejevoljno presedel, nato pa je vzkliknil: »Špela, kaj delaš? Kje je moja malica!« »Saj sem vam jo le prinesla!« je kar iz kuhinje odgovorila kuharica Špela. »Ti si mi zaenkrat prinesla samo prtiček in nič drugega!« je zarobantil šef Janez. »Kako da ne?« se je začudila Špela. »Poglejte vendar, kaj na njem piše!« Šef Janez je dvignil prtiček, nekaj trenutkov buljil v vanj, nato pa ga je zabrisal na tla, zardel kot kuhan rak, skočil od mize in besno zapustil menzo. Vsi smo ostrmeli. »Kaj pa piše na prtičku?« je previdno povprašala Sonja. Vili je prtiček pobral s tal in prebral: »Na tem prtičku je odlična malica. Pri jedi pazite, da se ne opečete, ker je zelo vroča. Komur ta malica ni všeč, lahko takoj odide. Nikogar ne prosim, naj malica v moji kuhinji in menzi!« In tukaj je še podpis: »Kuharica Špela!« Vsi smo se začeli krohotati, šef Janez pa je do konca šihta hodil po tovarni razjarjen kot - lačen ris. f.... ............. \ Iz dnevnika delavca Jožeta Papir vse prenese Silvestrovanje »Žena, ali bi letos silvestrovala doma?« »Sebičnež! Ti pa zares misliš samo nase. Kaj pa bom od takšnega silvestrovanja imela jaz?« Težko vprašanje »Lojze, ali je tvoja tena še kaj živahna?« »Kaj pa vem? Meni se zdi, da se ji nič več ne ljubi, sosed pa pravi, da je kar živahna!« Obleka »Pomisli, mož mi je pred sindikalno zabavo v obleko skrivoma namestil prisluškovalno napravo!« »Strašno. Potem je verjetno slišal, kako si jlir-tala?« »Kje pa. Ko je bilo najbolj luštno, obleke na srečo nisem imela na sebi!« Resnica »Draga, kaj ti je najbolj všeč na moškem ?« »Oči.« »In potem?« »Roke.« »In potem? »Oh, nehaj že enkrat, sicer ti bom povedala po resnici!« Jarek »Zakaj okopavaš ob cesti?« »Saj ne okopavam. Jarek za kanalizacijo kopljem!« »Zakaj pa to počneš z majhno motiko?« »Ker plačajo na uro!« Flavta »Kaj imate raje flavto, ali klavir?« »Flavto, flavto!« »Ali ste glasbenik?« »Ne, postrešček!« Potrpljenje »Sinko, kako je bilo na zabavi?« »Ata, potrpi! Zjutraj bo vse v časopisih!« Slaba volja »Gospa tajnica, nujno moram govoriti z direktorjem. « »To vam odsvetujem, ker je danes strašno fa' be volje!« »Kdaj pa bo boljše?« »Ne vem. Tukaj sem zaposlena šele eno leto-11 Cene »Draga, letos bi te za Silvestrovo povabil v re, če ne bi bile tam cene previsoke.« »Potem pa pojdiva na morje.« »Tam pa so cene preveč zasoljene!« Puder »Draga, danes si se pa preveč napudrala!« »To sem naredila zato, da sem videti bolj da.« ,1 »Potem pa je danes tvoje levo lice veliko t>° mlado od desnega!« Klepet med prijateljicama »Če se poljubljaš z moškim brez brkov in br de, je tako, kot če bi jedla neslano juho!« »Tega občutka pa ne poznam.« Z. »Ali se še nisi poljubljala s kakšnim bradačen1' »Sem, samo neslane juhe še nisem jedla!« Seminar o delovnih razmerjih SGiT Poglobljeno o novem zakonu ^ hotelu Radenska Zvezda-Di-ana v Murski Soboti je Sindikat slavcev gostinstva in turizma lovenije konec prejšnjega tedna za svoje zaupnike pripravil seminar o delovnih razmerjih. Na seminarju, ki gaje vodila sekretarka SGiT Karmen Leban, je okoli 40 udeležencem novi zakon predstavil vodja pravne službe ZSSS Gregor Miklič. Udeleženci so zakon proučevali od člena do člena in se vpraševali, kakšne spremembe bo vnesel v vsakodnevno prakso v podjetjih. Udeleženci so največ zanimanja pokazali za tista poglavja novega zakona, ki govorijo o sklepanju novih pogodb o delu, o razlogih za prenehanje delovnega razmerja in o vlogi sindikata po novem zakonu. Ugotavljali so, da se bodo morali poslej delavci, ki bodo želeli učinkovito zaščititi svoje pravice, včlaniti v sindikat. Sindikat bo z uveljavitvijo novega zakona na začetku naslednjega leta pridobil novo vlogo, s tem pa tudi večjo odgovornost. Po seminarju so si bili sindikalni zaupniki edini v oceni, daje bilo usposabljanje zanje izjemno koristno, saj jih po uveljavitvi zakona v podjetjih čakajo nove zahtevne naloge. T. K. ■v::';.'-,, faksa! ¥ fnnsML iini izpitov! statusa Začeto.. . . zavarovanja! | pnšel je čas za dopolnilno zdravstveno zavarovanje Dobrodošli v svet odraslih. m VZAJKMNA /drsi/stvpnd zdVAiovdlnk.9. d v/ Jaz zate,ti zame aenotnosi is št. 40/21. november 2002 NAGRADNA KRIŽANKA ENOTA ZA GLASNOST LAHKO ODRSKO GASBENO DELO BEL OCESA GL. M. BAHAMOV ODMEV, JEK ILOVICA ŠVEDSKA IGRALKA AULIN KISLA SOL OGLJIKOVE KISLINE PROSTOR OB MORJU ZA PRIDOBIVANJE SOLI SLOV. BALENIK (METOD) KARAMBOL STAR. JAPONSKI DRŽAVNIK IZDELOV OKRASNIH KOVIN. PREDMETOV ČRKI IZ BESEDE ČOK ZADETEK PRI NOGOMETU KAČA AM. FILM. IGRALEC (JAMES) PLES CELJE SOBOJEV- NICA POGAN VRSTA TISKAR- SKIH CRK LJUDSKO: RAZSO- LICA IVO . ANDRIC KONCERT OPERNE ARIJE BO PELA SOPRANISTKA AM. FILM-igralka blvth «• - » ' zapcasino.com -Nvi SMUČI NOETOVA BARKA PRITOK DONAVE V BOLGAR., ISKR MODEREN PLES KRAJ PRI POREČU BABKA - ZGORNJI DEL KLE-PALNIKA UREJAM - SEČNINI SORODNA SPOJINA SKALOVJE (STAR.) ZNAMENITI IT. RENESANČNI SLIKAR PETIT VRSTA TISH% GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 40 (21. 11. 2002): 1:................................. 2: Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izreži* in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikat** Slovenije, Dalmatinova 4, 10(X) Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagra**^ 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in dav*-!1 številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedelj**11. 2. decembra 2002. 3: Pravilna rešitev gesel iz 38. številke Nove Delavske enotnosti: 1 • ^ KRAVANJA. 2. IGRALKA. 3. ITA R1NA. 4. EROTIKON. Nagrado 5000 **>' larjev prejme Mirka Cucek, Gornja Košana 18, 6256 Košana.