83. Števili. V Ljubljani, v četrtek M aprila I9ZI MU. leto Isisaj a vsak dan popoldne, tsvzaaaal no dalj o ln praznika. BRse-atl i Prostor 1 mlm X 54 mlm za male oglase do 27 mlm vftine 1 K, od 30 mlm višine dalje kupčijskl in uradni oglasi 1 mlm K 2"—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 mlm K % Poroke, raroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov nai te priloži znamka za odgovor. Dpnval&tvo „Slov. Bfaroda*' in „Narodaa Tiaaaraa" ulica sL 5, pritlično. — Telefon it. 304. analiova velja v Liubrjaal la po posti: V iaoaaiaalfo: celoletno K 480*— polletno »,240— 3 mesečno • •».••>. 120--— ..........40 — Pri morebitnem povišanju se t;na daljša naročnina doplačati. Novi naročniki n.ii pošljejo v prvič naročnino vedno flEflT po nakaznici. Na samo nismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. MSlavaa«ai Narod' v «lngaalavi|t: celoletno naprej plaćan . K 3(Kr — polletno ...,...„ 150'— 3 mesečno. e , i 9 « „ 75'— Irt z.. u . • * • * .. - ' Uredništvo „Siov. Naroda" Knaflova nllca št. 5, I. nanatrop!« Telefon fttav. 34. Ooplae apraiama la podpisane ta i a dasta 3 f ras kovane ffjejr Rokopisov na vrata. ~aajaj Posamema številka velio 1*20 K Poitnlna plačana v gotovini. i-\-lt£~zzi -_i— * * i-iBMtf e— >**»!jMaaaaB3wčaarmmm v* ii - SbcIJalist-separatist ? Ali more socijalist biti separa« fist? Odgovarjam: Dokler je res so* cijalist in kolikor je socijalist, nc more biti. Gospoda Prepeluh in Lončar sta stopila med vrste separatistov in sta s tem nehala biti socijalista. Kako to? V Zagrebu imam priliko, dan na dan se sestajati s pisano družbo demokratov, radikalcev, soeijali* stov, komunistov in frankovcev z raznimi niansairri. Zadebatiramo: tvorijo se skupine, a končno vsi udarimo proti separatističnim fran* kovcem. Jasno, zakaj. Vsi drugi gle* damo v bodočnost, oni v prete* klost; vsi drugi gledamo na vsebine polno stvar, oni na prazno i m e. Vsi drugi čutimo, da hodimo 5 ča= som, ko želimo ustvarjati večje jedinice in gledati dalje v svet, oni pa tičijo v omejenih provin* cijah. Vsi drugi smo za razvoj in napredek, oni se ogrevajo za to, kar j e, kar pa je vredno, da izgine. Vsi drugi imamo socijalno mišljenje, oni ga nimajo. Kdor bi opazoval te naše debate, bi brez vsake teorije — kakor gledalec v gledališču — mogel kon= statirati: Socijalno mišljenje in se* paratizem se izključujeta. Socijalizem je bil program za bodočnost. Socijalizem je proti konservativcem stavil v ospredje vrste ljudstva, dotle zanemarjene in prezirane, torej nov svet; ni pa* zil na to, kar je bilo, ampak na to, kar naj bo. Socijalizem je prestopal celo meje narodov in ho* tel združiti, kar je bilo ločeno s silno steno jezikovnih razlik in težke ti« sočletne zgodovine; bil je več ali manj internacijonalen. Gospoda Prepeluh in Lončar vi* diti sedaj le preteklost in to, kar je sedaj; stari svet skušata vzdržati, nov se jima zdi nemogoč. Nc upata prestopiti niti Sotle in Kolpe in bojita se celo razlike med »kaj« in »što«; nista niti jugoslovanska »internacij onalca«. Namesto življenja samega iščeta formule za življenje. Po for* mulah se pa težko živi. In še celo, če so formule sestavljene iz samih uiomkov. :>Do tod in tod gre naše Jugoslovanstvo, dalje na ne,« tako pravijo separatisti. Tako polovi* carstvo ima bledo lice j etičnega cio* veka: na pol živi, na pol umira. Kdor socijalno mi^i. ve, da je pravo realno življenje končno ved* no v individualnih in v malih je* dinicah. Zato mi demokrati hočemo, da *e da popolna samouprava manjšim in nejmanjšim formaci* jam (oblastim in občinam). Jaz ra* zumem celo komuniste, ki snujejo javno življenje le na krajevne sosvete. Vsemu temu pa je nasproten princip velikih pokrajin, sestavi ie-nih na osnovi politične zgodovine, imena in dialektov ali (če hočete) neznatno diferenciranih jezikov. V to nesocijalno smer sta za* šla tudi gg. Prepeluh in Lončar in sta s tem faktično v sebi ubila so* cijalizem. Za enkrat sta le separatista, a to je formalen in negativen princip, ki ne more trajno nado* meščati stvarnega in pozitivnega socijalističnega mišljenja. V kakš* no mišljenje bosta krenila? Naj mi ne zamerita gospoda teh besed! Pri njih vidim le zmoto; grešnik so drutii. Vrag sam običajno ne piše; on stoji prikrit v ozadju in samo dirigira ... Dr. Fr. Ikšič. Pišem} Iz Wm 9. aprila 1921. Poslednji teden je bila vsa naša po* litična javnost zaposlena z zunn» njimi zadevami: s povratkom raz= kralja Karla v Budimpešto in zo* petnim njegovim odhodom v Švi* co. To je odmevalo tudi v seji poslanske zbornice 31. pr. m., ko je o habsburškem poskusu na Mad* žarskem govoril zunanji minister dr. Beneš v odgovor na interpelaci* jo dr. Hajna in tovarišev in na in* terpelacijo Nemcev o tajnem spo* razumu naše republike s Francijo. Tajnih pocedeb vlada sploh ni skic* pala in jih ne sklepa. Kar se tiče restavracije Habsburgov na Mad* žarskem, je obrazložil vso stvar in naznanil diplomatične korake, ki jih je vlada storila kot primerne. Ugotovil je, da ni trenotne ne var* nosti za vojno, aH vlada je pri* pravljena na vsako eventualnost in je v zvezi z zavezniškimi država* mi. Predlog nemških socijalnih de* mokra tov, da bi se o izjavi dr. Be* neša otvorila debata, ie bil odklo* njen po vseh čeških strankah brez razlike in po komunistih. Poslanika zbornica se je raz* £!a po tej seji na tritedenske po* čitnice in bo skKcana 21. ali najkas* nejc 26. t. m. Med tem pa bodo delovali zbornični odseki zlasti socijalno^ politični in za zunanje posle. Razpravljalo se bo o prehranjeval* nem načrtu in davčnih predlogah. Poljedelski minister dr. Brdlik, ki je vodil ministrstvo za prehrano, se je odpovedal nadaljnji upravi tega ministrstva. Najbrže pride do opustitve tega ministrstva. Vzdr* žujejo se vesti, da še pred odho* dom prezidenta Masarvka na Ca* pri, ki je določen na drugo polovico aprila, se izvede irr-ememba vlade. Delovanje porotne sodnije se prične zopet 10. t. ni. Zanimivo je, da se sili na zasedanje zlasti iz no* vinarskih krogov, ker v tem zase* c-piiju pride v razpravo nekoliko ti* skovnih procesov. Mednarodni dijaški kongres je ob veliki udeležbi tujih gostov potekel po voli no. Posebno je razveseljivo, da je pr:^Io na njem do izjav slovanskega dijaštva za ide* alizem in združenje Slovenstva in da se je na njem pokazala vera slo* vanske omladine v vstajenje Rusije iTi njena ljubezen do nesrečne Ru* s*je. Vršila so se tudi posvetovanja o sklicanju kongresa slovanskega dijaštva. Posledica je, da je zveza čehoslovaskega dijaštva dobila na* log potom vseh slovanskih sekcij združiti Slovane. Slično imajo slo* vanske sekcije ustanoviti narodne dijaške zs czc poljske in jugoslo* venske. Te sekcije pa se imajo po* drobneje dogovorit] o koneresu. Pred letom se je zelo bomba* stično razglašalo, da se bo vršila h-tos v Pragi »Delavska Ollmpije* daoc Takrat se ie tudi sam zunanji minister Beneš zavzemal za to stvar ?r vabil tuje goste, navzoče pa Sokolskera zletu, k udeležbi na Olimpijadi. Priprave so se sicer vr* šile in se vrše še danes, aH uresni* čepje Olimpijade ogrožajo Po!it; -eni spori v soc. demokratski str ar 4 ki, ki se prenašajo tudi v delavske telovadne jednotc. Njihova usoda je precej tesno združena z usodo politične stranke, ali razkol, ki jo nas tal v njej, posega rušeč tudi v te telovadne organizacije. Z^nimi* vo pa je, da pripadniki stranke v političnih rečeh po gostoma kažejo \cč discipline kakor pa v članstvu delavskih telovadnih iednot. Tako pa te trpijo na telovadni neuspelo* Sti in nepripravljenosti, kar so si* cer strokovnjaki že zdavna konsta* tirali. Vidi, se, da se polaga za Olimpijado glavno važnost na sprevod ne pa na telovadno dovršenost. Praško jugoslovansko kolonijo je zadela težka izguba. Eden njenih prvih mož, Matej Dragice* v i č , bivši veletržec z vinom in posestnik je umrl 29. marca r. 1. Bil je eden izmed prvih j unosio venskih trgovcev z vinom, ki se je v Pragi nastanil in se rrdno oklanil našega naroda. V praakih društvenih kru» ih je bfl priljubljena osebnost. Ved prevratom je i/kazal našim trikom 2 Jugoaloveni marsikako dobro ustreznost pa ss pri tem ni nič bal avstrijskih zasledovalcev. \>A je tudi podredsednik »Pomožnega odbora ingoslovonske menzo 1 v Pragi«. J. K. S. Istri. (Ivan Mogorovie, Beograd). Nc tarnaj, da ne poznaš slasti sladkega objema dobre Majke tvoje! Nc tuguj, da si zlobnemu sme* hu izpostavljena, v blato gažena in s korbačem tepena. V nesreči so deca. najtežja rana na materinem srcu. Vzravnaj glavo in h rab-o na; prej, vedno bliže in bliže toplemu srcu plemenite Matere svoje! Tvoja cesta drži v smer Pravice in Resnice, sester po rojstvu; za* kaj potem obup in strah, ki jima je mes^o samo v gnilobi in pokvari j eno s ti Ne /alifj, da so strele, nap* * jene v vedro celo rvoie, tako Ste* vilne! Sprejemaj jih Mivelo in od* bijaj jih krepko in vztrajno! rastre* Ijale ae bodo, većnosr ne ho njii bova. In vedi, da vetja zakon pc>w** nanja! Cim večje zlo tc danas bile, tem večja bo jutri tvoja nagrada; čim bolj sc ustavljaš zlu« tem večja ti je vrednost, tem večja ti je moć. Vzravnaj glavo in hrabro n i« prej! Pot je k tvojemu cilju težak, ali ni brez konca in ni daleč: ni razvalinah hinavstva, La-ti. zlobe in tiranstva se že dviga hram Moralo in Svobode tvoje 35>?pos2isfea Golgota. Tam, na obalah sinje Adrije, kjer se v besnem valovjn podiva* nega morja bori življenje s smrtjo, nosi nepregledna povorka mučeni* ških sužnjev težek kri/ trpljenja, muke in ponižanja. Nosi ga po pečinah kr^ne Istre, kamenitega Trsta, solnčne Gori* ške, burne Reke in jadnega Zadra. Nosi ga skozi vihar smeha in roganja krvoločnih fašistov, a za spremstvo svira brezstidna godba degeneriranega, nemočnega, stari= kavega Rima. Nosi ga z bolečino pod hod-Ijaji krvavih nožev in pod udarci ostrih korbačev nedostojnih potom* cev velikega apostola Svobode, Mazzinija. Križ nosi težko, skozi požare Narodnih domov, preko ruševin in opaljenih pogoriič. preko skladišč, sezidanih s stoletnim trudom ir% čebeljim marom, prtko trgovin, ti-skaren in Šol; po pepelu sežganih čitalnic, knjižnic, arhivov in glagol« skih knjig; po strnjeni zmesi znoja, so!z in krvi svoiih bratov in svojo dece; skozi ponižne m v crnino ahu vite vrste onečašČenih £en in oskrunjenih hčera. Nosi ga mučno, skozi ciost in zadušljiv dim civilizacije, kultu« r in človečnosti, po prahu uničene morale. MnfmJHri sužnff nosi/o svoj kri/ z bolečino, s to*a*o in muk> . ali častno in mirno v trd! veti v bližnje svoje Vstajenje. Ker vedo, da Svobod* zlata, fa najdražji cvet čJovcJtva, nekdaj klije v okovih in poganja v ognju in kr\i. elfticng iigstf, OcbrMa o h«i!'»vr*rs attVt«. ]*f eri^orlruk lci>ti*tita \rA.r dr. ITibnr ja 7.?. jutri sklical kontorent'u nar^lmkov Btraak, da sporazumno določi lista sovernikov, ki sc hoilo tidel^žiH načo!-debato o ustavnem n.virht. Oovorii© bo menda •kott ?0 |ro"t*c*i*aOi*Eaikanu<, piše »Politikam V jutranji številki »Balkana« je g. Protič podal daljšo izjavo. Karakteristično je, da g. Protič v začetku te izjave naglasa, da je nima kje tiskati in da se je zato obrnil na »Balkan«. Ko bi imel svoj Ust, bi Vas ne vznemirjal s prošnjo, momentano pa sem brez njega. Potem Izjavlja Protič: »Jaz se še ne mislim umakniti iz politike in potic, borbe, ko tega ne store starejši od mene. Zakaj naj bi to storil Jaz in ravno sedaj, ko se državi daje ustava v tako neobičajnih razmerah«. Gospod Protič demontira vest o svoji umaknitvL Povodom izjave g. P roti Ca dne 8, aprila in po glasovanju v kon-atituanti o obznani je javnost konstatirala poraz, ne pa umaknitev g. Protiča. TJmaknitev je mogla priti samo kot posledica poraza, pa glej. Prorić izjavlja, da bo še dalje ostal v borbi, ker tudi starejši od njega nočejo pustiti politike. Na drugi strani je karakteristično, da »Samouprava« niti z besedico ne omenja več Protiča. niti ne govori o njegovi sedanji izjavi. Z druge strani javljajo. G. Protič ee menda ne misli umakniti iz politične borbe. Njegovi prijatelji delajo na to, da del poslancev izstopi iz radikalnega kluba, katerim bi se potem pridružili muslimani lz južnih krajev. = Iz radikalnega kluba. Beojrrad, 12. aprila. Danes se je razpravljalo na seji radikalnega kluba o izstopu Protiča, Ivaniča, Nastasa Petroviča In Ljube Jovanoviča. Izvolil se je ožji odbor, ki naj celo zadevo prouči. Nadalje se "?e razpravljalo o poročilu verifikacij-skega odbora in so se določili govorniki za jutršntlo sreneralno debato.. = Proti Protiču In Ivaniču. Beo-jrrad, 12. aprila, »Pravdac poroča iz Tuzle, da se je vršil tamkaj zbor radikalne stranke, ki je ostro obsodil delovanje g. Stojana Protiča in poslanca Ivaniča, ki sta izstopila fz radikalne stranka V resolucli se zahteva, da je poslanec Ivanič odloži svoj mandat = Sestanek šefov klubov. Beograd, 12. aprila. Jutri ob 10. dopoldne se sestanejo šefi klubov na posvetovanje. Razpravljalo se bo o tem. koliko govornikov sme nastopiti od posameznih klubov. Namerava se dovoliti za debato v celem 7 dni in sicer bi prva dva dneva govorili predstavniki strank, ostalih pet dni pa bi Izpolnili posamezni prijavljeni govorniki. Kakor se čuje ne namerava ustavni odbor Osvojiti niti en dodatni predlog. = Stališče muslimanov iz Južne Srbije. Beograd, 12. aprila. Kakor se zatrjuje v poltičnih krogih, vztrajajo muslimani iz Južne Srbije trdno na svoji zahtevi, da se »hakc izplača. Baje jun je ministrski predsednik dal v tem oziru neka zatrdila. = Iz zemljoradnlčkega kluba. Beograd, 12. aprila. Zemljoradniški klub je imel danes sejo, na kateri so se določili 3 govorniki za debato v ustavotvorni skupščini. — Naši konzulati v Primorju. Beograd, 12. aprila. Ministrskemu svetu je došel predlog za osnovanje konzulatov v onih mestih, ki so po rapalskem miru pripadli Italiji. = Radič, Narodni klub, Korošec Protič. Beograd, 12. aprila. V parlamentarnih krogih se govori, da misli te dni priti Radič s svojimi pristaši v in vojaškega zastopnika in je d*j* najsko veče samo v nadlego deka in redu. Težak je bil boj. Predsed* nik dr. S. je pobegnil jezen s seje, a moj predlog, podprt še po treh članih, ki ga je dal na mojo zahtevo na glasovanje podpredsednik, je bil sprejet s 14 proti 2 glasovima. Še danes, Če se spominjam te* ga dneva, vidim, kako je triumfi* rala takrat idealna nesebična mla* dost nad eksponenti propalega staro*avstriiskega režima. Močna volja in čvrsto zaupanje v svojo moč, ljubezen za narodno stvar in do tistega, ki je v vojni največ pre* trpel, so bili po tem uspehu še moč« nejšL Vojaška pisarna SHS na Dunaja. Delo, ki se je zdelo v prvem Navdušenju lahko, nam je sedaj stopalo vedno v ogromne j ših obri* Bih pred oči. Iz ojetniških srbskih taborišč v Nemški Avstriji, Češki, Galiciji in Nemčiji so prihajali be» gunci, ki so tožili, da se tam nihče ne briga zanje, da umirajo stotine od tisočev in tisočev od gladu, mraza in kužnih bolezni, da so Ju* gosloveni po nemškosavstrijskih bolnišnicah bili izročeni šikanam nemških komandantov. Kako te silne tisoče trpinov naše krvi rešiti pd propasti, ko nismo imeli niti vi* Beograd, da podpre borbo proti ustavnemu načrtu vlade. Domneva se, da bodo Radič, Narodni klub, dr. Korošec in Protič nastopili skupno. = Iz finančnega ministrstva. Beograd, 12. aprila. V finančnem ministrstvu se živahno dela na znižanju državnega proračuna- Danes se je razpravljalo o proračunu ministrstva pro-svete. Ta proračun se reducira, ker vsebuje samo točke, ki so za proč vit kulture velevažne. = Odhod Tih. Popovlća. Radikalni klub je na svoji zadnji seji sklenil zahtevati od ministrskega predsednika g. Paš i č a, da se takoj odstavi s svojega mesta g. Tihomir P o p o v i č, pomočnik ministrstva zunanjih zadev. Pašič je zahteval nato kratek rok. da najde g. Popoviču naslednika. Klub je dovolil PaŠiču v to svrho rok 7 dni. Tiča Popovič je bil v svooel uradu absolutist ki je delal zgolj po svoji glavi in ni bil pristopen nobenim, še tako pametnim nasvetom. = »Balkan« o Protiču. »Balkan« komentira izstop Stojana Protiča iz radikalne stranke tako-le: Nemirni temperament g. Stojana Protiča ga Je do-vedel do zelo neumestnega koraka, ki ima slabe posledice tako za njega, kakor za radikalno stranko in državo. 04 vlade in radikalne stranke, v koli-kar ji ta pomaga, je zahteval, da v vprašanju »obznane«, ki jo smatra za nezakonit korak, proti komunistom, popusti. Ako bi radikalna stranka glasovala v parlamentu za zaupnico vladi v tem vprašanju, potem izstopi iz vrst radikalne stranke, tako je izaavil g. Sto-jan Protič. Stranka je glasovala za zaupnico vladi in g. Protič je izstopil iz nje. — Ta njegov korak je treba iskreno obžalovati, ali napaka je v tej zadevi na strani g. Protiča. Za svoj izstop si je izbral zelo neugoden in nepopularen trenutek. Morda mu bo »drug« Sima Markovič za ta korak ploskal, a obsodil ga bo cel narod. Lahkomiselno je od g. Protiča, da radi formalnih nedostatkov »obznane« izvaja konsekvence, ko je znano, da je bil namen pošten tn potreben. Gospod Protič dobro ve da salus rei publicae su-prema lex esto in da Je bil položaj prošle zime v naši državi zelo opasen. On sam v stičnem slučaju minulega leta 4. aprila ni pomišljal, ko je odredil, da se imajo na Terazijah postaviti strojnice in niti takrat niti danes mu tega niso zamerili pravi prijatelji svobode in reda. = ŠtadJeriev naslednik. Srbski listi javljajo, da se je pri naši vladi v Beogradu informiral, kako razpoloženje vlada tamkaj za imenovanje škofa Šariča, ki upravlja sedaj saraievsko nadškofijo, za nadškofa ter povdarjajo, da se mora vlada odločno upreti tej ideji. Dovelj je, da je Vatikan usilil na mesto slavnega Strossmaverja škofa Aksamoviča, da bi se pa sedaj na mesto bivšega sarajevskega nadškofa Stadlerja, ki je bil zagrizen sovražnik našega narodnega ujedinjenja, imenoval Šarič, ki je bil v Avstriji eksponent onih krogov, ki so zatirali naše narodnostno gibanje, to bi bilo preveč. Če se vzame še v obzir njegovo držanje po saraievsem atentatu in med vojno ter podpiranja frankovskega gibanja v bivšem bosanskem saboru, potem je iasno, da na mesto sarajevskega nadškofa danes nikakor ne spada. — Reške stranke proti asnrpator-Jem. Reška juproslovenska stranka, reška avtonom i stična demokratska stranka In reška mednarodna socialistična stranka so poslale ministrskemu predsednika Pašiču tole brzojavko: Reška začasna uzurpatorska vlada je razpisala volitve v reško konstituanto, ki naj bi se vršile dne 14. aprila. Te volitve se bodo vršile pod nadzorstvom zaveznikov, kar znači, da bo v nadzorstvu zastopana tudi jugoslovenska vlada. To bi se reklo, da jugoslovenska vlada priznava uzurpatorsko Grossichevo vlado. Prosimo, da kar najbolj odločno preprečite te volitve, ko je toliko tisočev naših rojakov bilo po Italijanih izbrisanih iz volilnih imenikov. Te gla-sove so nadomestili z glasovi italijan- narja? Denarja v tistem kaosu pa tudi nisem mogel od našega cen* tralnega narodnega veča pričakovati, ne da bi izgubil silnega časa in z njim duševnega in fizičnega ravnotežja naših ljudi. Težki so bi tisti trenotki v mo* jem življenju. Težka je bila nepre* Čuta noč po razpustitvi dunajskega narodnega veča. Drugi dan sem šel s konzular* agentom dr. Defranceshijem k nem« ško avstrijskemu državnemu tajni* ku za zunanje zadeve dr. Otto Bauerju, da se mu predstaviva in le* gitimirava. Mrk ali bister in ne* verjetno premeten je ta gospod, eden najboljših nemško*avstrijskih diplomatov in politikov. Prišel sem kasneje z njim večkrat v do* tiko in se tudi dosti od njega na* učil. Po kratkem formalnem po? zdravu in obojestranski izraženi želji, da živimo v prijateljskem sporazumu, sem ga prosil, da me akreditira. Dal mi je takoj izsta* viti legitimacijo sledeče vsebine: St. A. Z. 1185. — Rs wird hie* mit bestatigt, dass Herr Emil Ste* fanovič als Militarbevollmachtigter des SHS Staates in Wien tiitig ist ........der Staatssekretar fiir Aeusseres: Bauer m, p. skih državljanov in faaietov na Reki. Če bi se izvršile volitve pod nadzorstvom omenjena komisije in tudi z Vašim privoljenjem tako, da ae ne bi popravil falzificirani volilni imenik in da se izgnani reški državljani ne bi vrnili, bi bila naš borba zastonj. Naj pri- pomnimo še: da v volilne imenik« nlao I vpisali onih reških državljanov iz j krajev, ki so pripadli reški državi in ( ki imajo večinoma jugoslovansko pre- ] bivaJatvo. Nikoli ne bomo dopustili, da, j bi se volitve izvršile na tak nezai ■ nit način. Telefonska in brzujauna poročila. NASA ZASTAVA IN FAŠISTI. —d Reka, 12. aprila. V luko Baroš je prispela danes jadrnica »Rad« s 170 tonami, katere las'nik je Milan MaruŠič iz Omiša, kane* tan pa Vlaho Grubišič iz Šibenika. Prišla je iz Benetk in Trsta, seboj pa je pripeljala za Sušak sladkor, kavo in riž. Od tam odide v Split, kjer bo izkrcala razne stroje. Lad* ja plove pod jugoslovensko zasta* vo in je s to zastavo pristala v Inki Baroš. Ko so to opazili, je prišlo okoli 40 reških fašistov in zahtev Jo od kapetana, da sname zastavo. Kapetan je odgovoril, da je to za* stava njegove države; pod katero plove njegov brod in da je ne bo snel. Fašisti so mu odgovorili, da bodo zapalili ladjo, nakar je rekel | kapetan: »To lahko storite, potem pa se bo ladja potopila in zastava z njo, morda tudi jaz, toda prej za* stava ne bo Šla doli.« Med tem je prišlo večje število delavcev, ki so o tem zvedeli in se postavili proti fašistom ter jim očitali, da dobivajo za svojo propagando na dan po 40 lir in da jim je lahko postopati, oni, delavci pa so srečni, da je do* spela v luko sploh kaka ladja brez ozira na zastavo, da bodo imeli kaj izkrcavati in zaslužiti. Delavci so bili italijanske in jugoslovenske narodnosti in so nastopili složno, nakar so se fašisti umaknili. Kape* tan ladje je šel na pomorsko ob* lastvo in zahteval, da se mu dajo ponoči karabinjerji, da fašisti ne bi zapalili ladje. Sedaj stoje karabi* njerji pri ladji ter jo čuvajo. Poleg njih so se prostovoljno postavile skupine delavcev, ki se menjavajo ter tudi branijo ladjo fašistovsklh napadov. Fašisti pa se ne pokažejo in se zastava nemoteno vije na ladji, ki leži sedaj že tretji dan z zastavo v luki. Ladja bi po pred? pisih morala imeti zastavo samo prvi dan v luki. kapetan pa pusti zastavo tudi dalje, da pokaže, da naša zastava sme vihrati. Reški in sušaški Jugosloveni so zelo navdu* šeni In prihajajo v skupinah k ladji, da gledajo na$o zastavo, ki plapola tu prvikrat. Povcijnik italijanske vojne ladje »CarJo Mirabclle«. ki leži v velikem pristanišču, je vpra* šal kapetana, ali bo snel jugoslo^ vensko * ;St'i\\*>. Ko mu le^ta odgovori, da je ne bo, mu je rekel po* veljnik: »Prav imate'« Jugoslove* ni so poslali kapetanu odposlan* 8tvo, da mu izrazijo zahvalo za nje* gov odločni nastop pri brambi na* še zastave, on pa je s tem razvsse* ljen snel prvo zastavo in jo zame* njal z drugo Še večjo jugosloven* sko, prvo pa je poslal v spomin re* škim Jugoslovenom. To fe prva ju* goslovenska zastava, ki je vihrala na tem okupiranem ozemlju ter se bo najbrže oddala zagrebškemu muzeju v shrambo. SPORAZUM GLEDE BAROSA? —d Beograd, 12. aprila. Pres* biro poroča iz Londona: Rimski do* pisnik lista »Morning Post« javlja, da je prišlo do sporazuma o prista* nišcu Baroš. Baroška luka pride pod upravo avtonomnega telesa, sestavljenega iz zastopnikov Italije, Jugoslavije in reške države. Jugo» slavija garantira, da nobeno nieno pristanišče ne bo konkuriralo Reki, ki bo služila kot izhod na morje za ves jugoslovenski teritorij. IZ DEŽELE ANARHIJE. — Turin, 9. aprila. Varnostna oblast je razkrila celo bojno skla* dišče, 141 bomb, 21 granat, strojni* ce in jako mnogo raznih razstrelil* nih snovi, velik zaboj takih snovi, težak 60 kg, mnogo zabojev itd. Vrše se aretacije. Preiskava se na* daljuje. — Benetke, 9. aprila. Izbruhnil je štrajk v znak maščevanja za ne* kega železničarja, katerega so faši* sti pretepli. Prišlo je do spopada z varnostnimi organi. Ranjenih 16, 1 mrtev. — Benetke, 10. aprila. Na soci* alističnem shodu sta bila pretepena dva fašista. Fašisti so nato nastopili proti socialistom, 4 so bili ranjeni. Železničarji so sklenili, nadaljevati štrajk. — Reggio Emilia, 9. aprila. Med fašisti in socialisti je prišlo do kr* vavih spopadov. Fašisti so razbili delavski dom. Prostore soc. lista »La Giustizia« so razbili in sežgali. — Reggio Emilia, 10. aprila. V Coreggiu so prišli na sled terori* stičnemu načrtu, ko se je imel izvr» siti zvečer, in pognati v zrak razna poslopja v mestu. Aretiranih ie mnogo anarhistov in najdenih veli- 1 ko število bomb. Prišlo je bilo med anarhisti in karabinjerji do velike* ga spopada. — Ferrara, 10. aprila. Našli so na raznih krajih pri komunistih mnogo orožja, bomb, granat in streliva. Tri sedeže socialističnih zvez so fašisti razbili in opravo zažgali. KAREL ~ ZAKONITI KRALJ MADŽARSKE. —-dBern, 12. aprila. Potrjuje se, da je poslala madžarska vlada švicarskemu zveznemu svetu ob* vestilo, da je razkralj Karel zako* niti kralj Madžarske in da mu srmo vsled zunanjih okoliščin ni mogoče vršiti vladarskih poslov. Madžar* ska vlada prosi zvezni svet, naj do* voli razkralju Karlu, da sme stano* vati na švicarskem ozemlju. Švicar* ski zvezni svet bo proučil vse okoliščine s posebnim ozirom na inte* rese Švice in nato naznanil mad* žarki vladi svoj sklep. FRANCOZI IN KARLOV KOM* PLOT. —d Beograd, 12. aprila. Presbi^ ro poroča iz Pariza: »Humanitc« smatra, da so veliki francoski indu* strijski interesi vezani z restavra* cijo Karla Habsburškega na Mad* žarskem. Po odkritjih, ki so došla z razne strani, se vidi, da je za inte* resirane kroge to vprašanje osobi* to finančno vprašanje. KAREL PIHA NA SRCE FRAN* COZOM. —d Beograd, 12. aprila. »M^ tin<* objavlja dolg razgovor svoje* ga dopisnika 3 Karlom Habsbur* gom. (Ta razgovor odkriva želje in mahinacije onih privatnih francoskih krogov, ki sanjajo o restavra* ciji Habsburžanov in o novi A v* stro-Ogrski.) Dopisnik izjavlja, da se je Karlu posrečilo, dokazati svo* je miroljubne namene v času vojne. Dopisnik pristavlja svoje vtise o tem razgovoru in poudarja poseh* no gotove Karlove izjave. Pravi, da so mu ljudje iz okolice razkralj a Karla izrazili misli, ki so nedvomno refleksije mišljenja razkralja sa* mega. Oni se, pravi, jako boje, da bi se v najkrajšem času Avstrija zedinila z Nemčijo. To bi porne* nilo, da bi bila Čehoslovaška od treh strani obkrožena po Nemčiji in bi bila na milost in nemilost prc = puščena Nemčiji, Madžarska pa bi postala vazal nemške države. Te daj bi bila Italija primorana stopiti v gospodarske zveze z Nemčijo, pa tudi v politično smer Velike Nemčije. Dopisnik »Matina« se čudi, kako je Italija mogla prihod Karla na Madžarsko smatrati za opasne i* šo stvar, kakor to eventualnost. Dalje pravi, da mu je Karel rekel: Ko sem hotel vrniti Madžarski za* konitega vladarja, sem mislil, da bom dal moralno moč in politično neodvisnost te^ delavni miroljubni deželi, ki je sovražnica socijalnih neredov bodisi da pridejo iz Ru* sije ali da izvirajo iz imperijalisti* čnih tendenc s katerekoli strani. Nastopne Karlove besede so ne* dvomno namenjene za francosko javnost: Nikdar nisem pomišljal, da me ne bi Vaša vlada priznala, ali da bo francosko javno mnenje z zadovoljstvom sprejelo restavra* cijo Habsburžanov v monarhistič.i Madžarski, ki nikdar in v nobenem primeru ne more biti v nasprotju s francosko politiko, tega sem se, prinam malo nadejal. HORTHYJEV MANIFEST NA VOJSKO. —d Budimpešta, 12. aprila Dr* žavni opravnik je dne 30. marca iz* dal na narodno vojsko to armadno povelje: »Ko sem prevzel vlado na Madžarskem, sem bil trdno name* njen, da ostanem na opravniškem mestu samo tako dolgo, kakor bo htevala to blaginja domovine. Boj za naš obstanek in našo notranjo okrepitev še ni dokončan. Nasilna, nenadna izprememba regentstva bi ogrožala obstoj naroda. Zato sem navzlic dogodkom zadnjih dni vztrajal pri svojem prvotnem na* črtu in sem v interesu obstoja naše očetnjave ostal na svojem mestu. Narodna vojska je tudi v teh težkih dneh po mojem pričakovanju slož* no in zvesto držala prisego. Z vso iskrenostjo svojega madžarskega srca se zahvaljujem možem mad* žarske narodne vojske, njih častnic kom in podčastnikom ter moštvu. Z zaupanjem zrem v bodočnost, saj je izkušena disciplina armade, njena sloga in duh najboljše jam* stvo za to, da bo naja domovina vedno napredovala na poti notra^ nje okrepitve in da bo naš narod med svetovnimi narodi zavzemal mesto, ki mu pristoja spričo nje* gove tisočletne preteklosti in tudi sedanjosti. NEMČIJA HOČE PRIDOBITI ŠVICO. —d Beograd, 12. aprila. Pres* biro poroča \z Pariza: Francosko časopisje objavlja dolge komentarje o bivanju nemške (a ministra za zunanje stvari v Švici. Gotovi listi smatrajo, da je dr. Simons nago« varjal švicarsko vlado k zelo delikatni misiji, katere pa Švica, kakor se zdi, ni bila posebno razp sprejeti. Nemčija je mislila, ker je propadla pri ameriški vladi, da bo pridobila Švico v svrho intervenci* je glede reparacij, tako da bi se de* bata o tem vprašanju internacijo* nalizirala. Nemška vlada uvideva, da so zavezniki trdno odločeni porabiti tudi nove sankcije, ako bi Nemčija odklonila, da se izvrši i norme versaillcske mirovne pogod* be, ki se nanašajo na reparacije* Na vsak način poizkuša Nemčija, da bi stvar komplicirali, da bi za* četek izpolnjevanja svojih obvez odložila. Poizkuša tudi preprečiti preteče izvedbe zavezniških sankcij za neizpolnjevanje omenjenih ob* vez. Nemčija bi hotela, da pride do konference vseh držav, zavez« niških in nevtralnih. Ta konferen* ca bi imela dognati vprašanje repa« racij, Nemčija pa se oči vidno na* deja, da bi ta konferenca trajala dolgo in da ne bi prišlo do nobenih rezultatov. S tem namenom nem* ska vlada povsod objavlja svoje pomirljivo razpoloženje, trdec. da je Nemčija pripravljena popra\iti škodo, ki jo je napravila. GORENJE?LE7IJST<0 VPRAŠA« NJE. — NEMČIJA PROSI IN OJ3* LJUBLJA... — Berlin, 10. aprila. V Pariz i o odšel francoski general Lerood, Predsedstvo komisije medzaveziL-ške vlade za Gor. Slezijo je prevzel italijanski general Demarinis. Raznašajo se alarmantne ve* sti, da nameravajo poljske čete v kratkem vkorakati v Gor. Slezijo. Posebne poljske organizacije i>t pretrgale vse zveze med Gor. SI zijo in Nemčijo. Mobilizacija 1*.>* ljakov v Gor. Sleziji se vrši baje /e teden dni. Baje je na razpolago ' mož. Nemška vlada je poslala m?d* zavezniški komisiji v Opelu noto, v kateri poleg drugega poudarja, da Gor. Slezija ne more živeti brez Nemčije kakor Nemčija ne more dobiti nazaj svoje produktivne zmožnosti brez te dežele Nemška vlada znova obljublja varstvo nvanjšine in sa obvezuje dajati Poljski premog in druge pridelke po posebno ugodni ceni. OBOROŽITEV POŠTAR TfZV. —d Washington, 11. aprila. Po razgovoru z vsemi postnimi nad« zorniki je poštni minister odredil, da se vsi poštni nameščenci, ki ima« jo opraviti z vrednostnimi pošiljkami oborože, da se bodo mo^li ščititi pred vedno bolj množečiml se napadi. Hkrati je bila razpisano nagrada 15.000 dolarjev enemu, ki vjame kakega poštnega roparja. RIMSKA KONFERENCA. —d Rim, 11. aprila, Komir>i:a, ki jo je sestavila konferenca na* sledstvenih držav, in ki se peča z juridičnimi in upravnimi vpraša* nji, je imela danes popoldne šesto* nek, na katerem se je razpravljalo o vprašanjih, ki so tičejo urad :u ških pokojnin in zavarovanj. DOBAVA PREMOGA S STRANI NEMČIJE. — d Pariz, 12. aprila. Kakog javlja »Tcmps«, Nemčija predpisa* ne ji množine premoga ni dobavila in se je na ta način množina, ki bi imela znašati koncem januarja že 500.000 ton, koncem meseca marca še zvišala. Do določitve splošnega programa glede dobavljan j a pr*> moga je obnovitveni odsek mno/i^ no premoga, ki se ima dobaviti aprila, določil na 2.2 milijona ton. HARDINGOVA SPOMENICA, — d Washington, 11. aprila. Kongres se je danes sestal k i z red* nemu zasedanju. Jutri bo pročitana Hardingova spomenica. Debata se začne 13. t. m. VELIKI MOJSTER MASONSKE LOŽE UMRL. — d Dunaj, 12. aprila. Kakor javljajo listi iz Rima, je umrl bivši župan in veliki mojster prostozidarske lože Nathan , RADI UMORA GROFA TISZE. —d Budimpešta, 12. aprila. Danes dopoldne se je pri budimpe* štanskem kazenskem sodišču pri« čela obravnava zaradi umora gro* fa Štefana Tisze. Predsednik dr, Gado je otvoril obravnavo s kra£* rim nagovorom. Zagovornik Ste* lana Friedricha dr. Desiderij Polo* oyi je izjavil, da je uverjen, da oo obravnava prinesla Štefanu Frie* drichu popolno moralno zadošČe* nje, že zavoljo tega, ker ne bosta niti Friedrich, niti zagovornik poiz* kusila olepšavati dejstva. Zagovor* nik Pavla Kerija, dr. Gal, je prosil za zagotovitev popolne javnosti. —d Budimpešta, 12. aprila. Ob* toženec Pavel Keri prizna, da je tudi on delal za revolucijo, ker je bil trdno prepričan, da je mogo:e vojni napraviti konec samo potom revolucije, taji pa, da bi bil sokriv umora grofa Tisze. RUDARSKA STAVKA V AN* GLIJI. — d London, 11. aprila. Vlada sedaj v stanu, jamčiti za očuva? nje rudnikov. Z rudarji sklenjeni dogovor, po katerem so se ti obvc* zali, da prostovoljcev ne bodo prisili, bo omogočil za kratko dobo iz* črpavanje rudnikov. Rezervisti in osebe, ki slede vpoklicu vlade, ob* legajo prostore, kjer zbirajo pro* stovoljce. — d Pariz, 11. aprila. Medza* vezniška komisija v Porenju je v zmislu določb londonske konferen* ce uredila novi carinski režim, ki stopi v veljavo 20. aprila. — d London, 12. aprila. V poslanski zbornici so pristojni mini* stri na vprašanja različnih poslan* cev glede rudnikov nastopno odgo* vorili: 1. Kakih 40 jam, v katerih se da zaposliti približno 60.000 mož, stoji popolnoma pod vodo. Nemož* no je ugotoviti število rudnikov, v katerih bi se moglo delati. 2. Malo število inozemcev stanuje v okoliš ci, kjer so bili izvršeni poizkusi sabotaže in napadi. — d Berlin, 12. aprila. »Vossi* sche Zeitung« javlja is Londona: Včeraj ob enajstih so se pričela pogajanja za sporazum med po» sestniki rudnikov in rudarji. Llovd George je imel govor, v katerem Je naglašal potrebo sporazuma. Po* zornost je zbudilo, da je rudniške posestnike naravnost pozval, naj revidirajo mezdne predloge in jih postavijo na pravičnejši temelj. Te predloge naj predloge rudarjem, da jih odobre niih zastopniki. Po* tem je priporočil, naj odbor šestih zastopnikov obeh strank vodi po* gajanja in na' naznani uspeh skup* ščini. LIoyd George je poudaril, da vlada ne more podpirati premo* govne industrije ob stroških dav* koplačevalce v, da bi se dosegle večje mezde in večji dobiček. Traj* na podpora ruiarjc* ni mogoča. — Splošno so uvertni, da se doSIovenec«. — V južni Istri Je nastal mir. Vrše se preiskave. V Puli imajo zaprtih 27 kmetov, v Vodnianu je rudi še precejšnje število aretirancev. Izmed kmetov sta bila v bojih ubita dva, Število ranjenih Je malo. GiasDDl iz Kočeuja. — Koprlvnik pri Kočevju — 21 vasi obsegajoča občina — je Izmed ostalih kočevskih občin ostal tudi po prevratu najbolj zagrizeno germansko gnezdo. Za časa obstoja Avstrije sta obstajata tamkaj »Schu!verem« In »Sudmarkc, kateri društvi so vodili tamkajšnji prvaki: sedanji ž upnik Schauer, sedanji šolski vodja Maks Tscfiln-kel in drugI. Dne 12 .mala 1919 je bt*a • kočevska revolucija«, katero sta vodila župnik Schauer In učitelj Tschinkel. Takratni In sedanji župnik Schauer Je napovedal boj s parolo: »Jaz bom vse Slovence fz Koprlvnika Iztrebil«. Slovenci — videči, da jim preti v resnici žlvljenska opasnost — so se skriva i in zaklepali t-^r se niso upali pokazati na cesto. ReSeni so bili Sele, ko Je prišel v Koprivnlk takratni okr. glavar dr. Ogrin z več orožniki. Rezultat te revolucije je bil samo ta, da so bili župnik Schauer, učitelj Tschinkel, eks-župan VVuchse. Mat Schneller In Rudo'f Kump zaprti tri tedne v Nnvem mestu. Vkljub temu prorldržavnemu gibanju pa sta župnik Schauer in učitelj Tschinkel vendar Se do danes obdržala svoji vodilni mesti OH), česar slovensko ljudstvo nikakor ne more razumeti ter se vedno vprašuje, kako Je to i mogoče, da jo ono v Jugoslaviji Se bolj v strohu pred skrajno zagrizenimi Kočevarli, kakor pa Je bil to slučaj v Avstriji. Dne 21 svečana t. f. se Je izročilo g. Engelbertu danilu, v!5jemu Šolskemu nadzorniku, ovadbo, katera Je bila odposlana okralnemu glavarstvu v Kočevje in od tu po Izjavi g. okrajnega komisarja v Kočevlu v prepisu na nrožnlško postalo v Koprivnfk v prepričanju, da dobi od tega državnega urada natančne podatke. O tej ovadb< — tako važnem tajnem dokumentu — ->a Je kmalu zaznala vsa koprlvn!s"ka Javnost, medtem ko Je> okrajno glavarstvo v Kočevju poslalo gotovo ta oht Vol nnjtrjnef?! uradni dokument. To doknznfe, da ornžnlskn postala sama nlknkor ne odrrovarm svojemu namenu. Nal slede kmtkoma'o dokazi, katere se le zamoglo nabrati na licu mesta, župnik Schauer le dn*a protislovenskemu fn seveda tudi proTldrž^vuemn gibanju v celi konrivT»t*M občini. Svofo parolo »Slovence hrfrebttf«. Je Izvrtava! na vse m Je celo zadevo v pravi sliki na7-.a:.l!a na merodajno mesto, ^e:n Sla za to 31. marca t. I. sa.no vpraSat in sLer g orožnika Erjavca na poštni urad (Kateri J« 'al- ti:Ji nekaki substitut >voie žene poštarlce), vedoca da se s tem gospodom fe da govoriti Gospod Erjavec ml Je k mojemu velikemu začudenju odguvoffl, da tega Se nro storili. Na to sem bila izpra-Sana, kaj mi je znano. -- Nisem pa hotela iti k vrvjii oroŽ. postaje Fritzu, ker me bi bi! najbrže U pisarne te postaje zapodil. — Poročilo velelzdajnišklh dejanj na dan 2S. marca t. I izdano od koprivničke orož. postaje je zelo kratko, nedolžno In nepopolno. \ IJa orn^Mj^K-e postale Frltz Je pravi Kočevar ter se Je vpisal pri ljudskem <:ctju kot Nemec. Policijskih ur ne pozna, ker kor velik pri:nte!i \Hske kapljice, kaj rad dolgo sedi v gr.sMlrl In seveda ne na« znani nobenega gostilničarja radi tozadev** nega prestopka. — Fn enak slučaj se le dogodi! 19. marca t. 1. O. Frnst VVuchse, blv*| poštar, je Sel ta dan zvečer po poM* c;'<-Vf uri pred orožnlŠko postalo ter sam rvonfl «n zval orožnike, da nai gredo Ro-SCnltSCheVO gOStflnO zaoret Orožniki sf m's-) odzvali temu Potem Je Sel g. C V.'- chse ponovno k Roschitscim, kjer so pa hči ugasnili ter daHe pi'i. Ta slučal J« povedafa Ana Jal Mavser, trafk^nia v gostiln* Ro^chitschevl. — Nađvse sme'no Je pa to. da Je po^ta-lra. žena orožnik* Erjavca rekla, da bo Sla naznanit g. F vVuchseta radi kal?nla nočnega miru. — Po izjavi ge. A gnitje ve se Je večkrat Čes policijsko uro pilo v gosrMnah VVuchse* er-župan. Tn^e Lackner, Roschlrsch hr Kump, nI bi! ra v zadnjem času nikdar nobeden na.'na^'en. kakor je Izlavil tozadevni referent P'l okrajnem g'-»varstvu v Krw čevju. Nalvečll državni zločin pa Je zak»i^ vu vodja koprivnBke postaje orožnlStr-a, Frltz. v s'ede'1 zade\d: ko se Je delilo listke za voia^ko matrikulo, t J da mora namreč vsak vo'a*kt obvez*n«»c oddit! v sracajn Dokflca na svo«e odrejeno mu mesto Je Fritz na stavleno rrti tozad'-NOT* \-oraSanle. ako bode mogoče treba oditi V volake. odgovoril: »»Jeder fst dumm. dee elnrflckt (hinelngeht). v stocafn Pa. da bi bil radi teh težkih besedi nazranjon. )« Frltz rekel, da bo samo prestavljen. — To Je povedala gospa Agnitscheva. da Je to Izjavil cerkovnik Karo' Stopltsch pred Cd, Meditzem. - ^ena mizarja Medltza le n* pr. rekla, da tako doVlh orožnikov Re nf bl'o v Koprivrlku, kaltl oni se za nobeno stvar nič ne brigalo. To le rudd iavna go* vorlca Kočevar ev samih. Kočevarsko sovraštvo do Slovencem se Je pokazalo ob vsaki priliki Ko so Slo venci iskali stanovanja, so KoČevarJI takoj ukrenili vse potrebno, da ni mogel Slove* nec pralne hf*e (Kraker Alojzij St 28, Ju* rij Schneler št 46 Itd.) vporablti ter so Kočeva'ji utaknili v vsako hISo po eno staro ženlčlco. — Karel Trampusch St 13 le n pr. izlavil. da le bolje, da se podere nje«-gova hiša kakor pa. da hI prišel kot najem* nik v nlegovo hi^o kak Krolner (Slovenec), Na'huJSe so pa koprlvnlSki Slovenci prizadeti, ker jim KoČevarJI niso dali letos niti pedi zemlje v najem oz. podnajem, f namenom otcžkočitl Jim popolnoma njihov* ŽIvljenskI obstoj, obenem Jih pa prtsHltt da bi Kočevarjem obdelovali zemljo Radi te« ga so Slovenci, ki ne posedujejo niti ko* Meka zemlje, vložili potom okrajnega glavarstva v Kočevju na poverj. za kmetijstvo proSnjo, da jim ono zaslgura flv» Ijensko eksistenco posebno z ozlrom na to» ker Je v Koprlvnlku več posestev, katerih lastniki so odsotni. Ta posestva so pa v rokah drugih Knčevarlev In sicer takih, kateri Imalo že po eno ali ce!o več posestev na razpolago, katerih pa nikakor niso v stanu sami obdelovati — posebno sedaj« ko se Je precej KoČevarJev Izselilo v Ameriko. Da se izognejo dolžnosti Jugoslovenske vojske, Je veliko Kočevarlev optlralo za NemSko Avstrijo. Okrajno, glavarstvo v Kočevju Je dne 7. aprila t 1. tudi dozna'o, da se nahaja pri Kočevarilh Se orožja, med druclm vojaškega Občinski urad nos* Se vedno svoj »Oemclndeanrt«. afaaia Sovič": Protestni shod v LjubPani in naši davki. Včeraj dopoldne ae Je vršilo v Ljubljani v Narodnem domu zborovanje obrtnikov in trgovcev. Shod je bil mnogoštevilno obiskan in je imel namen dati duška protestu proti nad-inernim davčnim predpisom in proti pomanjkljivostim v prirejanju davka. Da dado prizadeti krogi poseben po-vdarek svojemu protestu, so zatvorili prodajalne in delavnice v času od 10. do 12. uro dopoldne Zborovanje Jo za nnše razmere posebnega pomena v mnorrokaterem posrledu. Naš obrtni in trgovski stan je potrpežljiv in dobrodušen. Nasi ljubljanski obrtniki in trgovci so mirni in voljni ljudje. Zgoditi se mora že kaj izrednega, da jih spraviš po koncu in zainteresirn.3 za obisk shoda ob času, ko je navadno delo v najboljšem teku. V živo jim mora iti, da 6e ti odloČijo zapreti trgovine in cbrtovalnice ob najbolj živahnem dnevnem času ter se napotiti na stanovsko zborovanje. Kdor pozna zgodovino našega organizatoričnega gibanja med produktivnimi stanovi v Ljubljani, mu je znano, kako malo okreten in naravnost težaven element so bili nnšl obrtniki in trerovci zadnji dve desetletji. Izrodno teško le bilo dvigniti jih na noge in jih zbrnti v volikem število na shode, kjer so se imela razpravljati stanovska, strokovna in gospodarska vprašanja. Stanovska zavest in zavednost je bila v starih razmerah se v povojih. Vodniki, budniki in organizatorv ii niso imeli ravno hvaležnega polja. Včerajšnji shod le pred v«em v tem po* glcdn zanimiv, da le bil odziv za. zborovanje, ki so ]<* sldica/Ie stanovske korporacije, izredno velik in Številen, Brez posebno agitacijo je prihitelo v Narodni dom naravnost velikansko šte* vilo obrtnikov in trgovev. Zaprli so prodajalno in šli po shodu korporatiV'. no po m^?tu do finančne d^le^acijo e&» mo na km tek poziv predsednikov zbo<» rovanja gg. Franrhetifa in Kavčiča. Za nas. ki z zanimanjem sledimo vsem pokretom naših produktivnih stanov, Jo včerajšnji shod dokaz, da |e med na$W mi obrtniki v lastni državi hitro narasla stanovska zavednosti, cut solidarnosti in zmiscl za sfenpno varovanja svojih gospodar* kili inte-esov. Zelo veselo znamenje je za važen nnfi obrtni in kupčijski stan, da se je okrepila stanovska zavednost ter da Je živ interes zamcnial dolgoletno mrtvilo. Preobrat ie dobro znrmenle. O zrelosti na-i>2ra obrtništva in treovstva priča: Dokaz nam je. da se ljudje zavedajo, kr.ko resno le potrebno, da se v novih razmerah pobrienio za svoje koristi in potrebo ter znpupte tisto staro preživelo mlačnost in brezbrižnost, da odloia ■». jt» crti. U*#a S"!cr*f. ono kvarno ravnodušnost, češ brez mene opravijo prav tako! Za obrtniške vodnike in organi začne funkeijonarje je zelo vzpodbudno, ako vidijo, da ima-30 ob svojih prizadevanjih za izločanje stanovskega položaja za seboj nioo-ne čete svojih stanovskih tovarišev. Malo vabljivo pa je delo organizatorjev, če vidijo ob razni!) prilikah, da ne morejo računati oa dovoli močen odziv organiair. noev. tfajboljii odborniki ne morejo trajno uspešno delovati, 5e nimajo za seboj Članov in družtvenikov. yeseli nas, da j 1 naš obrtni in trgovski stan krenil na drugO pot, ki jo prava in uspešna. Kar nag je na včerajšnjem shoda p«; bi * radosti!«, je dejstvo, da so bile razprave vseskoz rosne, stvarne in brez nepotrebnih izpadov. V stvari odločno, pa v lcri in dostojni obliki so povedali govorniki pritožbe in krivice, ki so na srcu ljudem; brez nepotrebnih ostrin so zahtevali odpravo nedostat-kov. Nobenega ščuvanja, nobene nrtit-ve strasti! Na anodu je takoj od poretka zavladalo eno pnivo mnenje, da so za državo davki potrebni in da nikomur ne hodi na misel hraniti sc plačevati davke. Z vso OfF.očno^tjo pa se le aahtevnlo. da se davčni zakoni InvafajO tako, da predpisana bremena o-tanejo v mejah gO3p0tfarskih sil in nosilne znio-nos*Si prizadetih davkoplačevalcev. Davčno hrome no sme postati težko, dn preti omaaanje in gospodarska smrt obrtnemu in kttpČtiskemn stanu. Po^rh-no neprijetno in krivično obcutevio obrtniki in trgovci, d* ni pri predpisih davka v zadnjih Časih nobenega pregleda več. Interesent je, celo taki, ki so dovolj izobraženi in poučeni, so izgubili motnost orientacije o tem, za kaj so že plačali in kaj imajo še plačati. Razmere so postale take, da ni potrebnega roda v predpisovanju in pobiranju davkov. Produktivni stanovi ne morejo več voditi točnega računa o svojih davčnih bremenih. Ena glavnih zahtev jo, da davkoplačevalcem zopet omogoči sodelovanje v prirejanju davkov potom voljenih zastopnikov v davčnih komisijah. Položaj ie tak, da treba zopet vzpostavitvi davčne komisije za pridobn. in odškodnino! Slaboglas-glasni zaupniki naj so odpravijo! Prepričani smo, da se bo dalo brez težav ustreči upravičenim zahtevam našega organiziranega obrtnega in trgovskega stnnu. To nase prepričanja ie tem trdnejše, ker vemo, da stoji na čelu naše finančne uprave v Sloveniji odličen strokovnjak, mož obsežnega znanja ki ni slep birokrat, in brezsrčen fi^kalist, ampak mož, ki ima res izredno zanimanje in polno umevanje za potrebe neše-šega proktičnega go?podarskega življenja. Danes so razmere vsepovsod težavne, davčni aparat tudi se ni tak, da bi mogel zadoščati vsem velikim potrebam davčne uprave, ali ob dobri volji lo pač mogoče zadovoljiti nn5e obrtnike in trgovce, ki so pokazali včeraj treznost in nmorienost v čuvanju svojih interesov. Odposlano delegacijo je gesp. delegat dr. Šavnlk zelo Ijubez-njivo Sprejel ter obljubil, da bo podpiral pn najboljših močeh sporočene zahteve. nestL V Ljubljani. 13. aprila 1921. ii»i&a —- Prepis persekucij Slovencev | vijo ter prirediti po jui*oslovenskih med vojno. G. dr. Fran Jurte I a nam piše: Kolikor je bila meni da* na prilika, sem zasledoval med voj* no persekucije poedinih Slovencev in slovenskih rodbin. Kjer mi je bi Id mogoče, popisal sem sam podrob* nosti, kjer mi ni bilo mogoče, sem naprosil prizadete osebe, da bi <-pi* sale same persekucij e ali dale ko? mu drugemu priliko, da zbere gra* divo. Pri tem me je vodila misel, da se na ta način zbere važen in po* vse zanesljiv zgodovinski materi* jal! Raztegnila bi se naj akcija po vsej Sloveniji, naj bi se zbral ves materijal! Ko sem videl, da meni ne bode mogoče, kaj znatnega do* seči, da ne najdem povsod rezu* mevanja in potrebne podpore, som se obrnil leta 1918. na klub jugoslo* venskih poslancev na Dunaju. Za* prosil sem ga, da bi vzel celo stvar V roke. Na to sem dobil od Jugo* slovenskega kluba na Dunaju ni* smo z dne 10. majnika 1913, ki se glasi: »Na Vaš dopis v stvari upe* rabe persekucijskega gradiva smo \ formalna vo'itsv. večjih mestih koncerte. Izvajalo bo skladbe Smetane. Dvorska, Foer* sterja, Suka, Kričke, Viepalka, Ste» par? a. Jiranka i. dr. V Ljubljano dospe 11. maja in priredi koncert dne 15. maja; na povratku M se vstavilo v Mariboru. Zbor šteje (*;0 moških in 60 ženskih članov, skupaj 120 oseb. Za spreiem čeških pevcev se pripravlja tudi že Ljub* ljana. saj se ji ne obeta — po ruski drami — le nov umetniški užitek ne2o bo gostovanje Čehov tudi nov dokaz naših narodnih in kulturnih vezi. — Občinskih "volitev v Kranju — ne bc! Kakor poročajo iz Kras nja so se ondotne stranke za ob* Činske volitve med sabo sporazu* mele glede zastonstva v občinskem odboru. Z ozirom na to vložijo skupno kandidatsko listo. Ker vo» lilni red določa, da ie smatra H V slučaju, ako se vloži samo ena kan? didatska lista, dotične kandidate enostavno kot izvoljene, odpade nameravili odgovoriti s popolnim: predlogom, a to preko Zagreba, O opciji. Rok za optiranfe oseb, ki so pristojne na teritorijih, kjer jc zbiranje nekako osredoto* j okupiranih po Italiji, in za osebe, čeno. Ker je pa slov. materijal pri* 1 ki so pristojne na plebiscit, ozem* padel zopet nam, se povraćamo mi Iju, je sedaj določen. Rok za plebi* sami na Vaš predlog, ki je prišel scitno cono teče od dne IS. novem* vzporedno z našimi namerami. Žal, j bra 1920, to je od definitivne do* da so skoro vse naše interpelacije delitve tega teritorija, za kraje, zaplenjene, vsled česar se da le na j okupirane po Italiji, pa od d zaupna pota. Ker je v tiru vzpo* j februarja 1921, to je od dne, ko jc redna akcija pri Hrvatih, mi ne mo; j bila izvršena izmena ratifikacij ra- remo poprej nastopiti, nego oni. Pridržujemo si torej važno Vašo pallskc pogodbe. — Žlahta na kandidatni listi. inicijativo uporabiti, čim stvar d d* ; Iz Most nam pišejo: »Nositelj je zaspala! Jaz pa trdim, da ne sme j gova sina, njegov zet Poženel in zaspati! Omenjeni materijal se j eden njegov uslužbenec. Ako bi mora zbrati in izdati. Obsegal bo J klerikalna lista prodrla, bo v ob; važen zgodovinski materijal. Z^o j činskem odboru v Mostah vsa dovinsko važna dejstva se morajo Oražrnova žlahta, kar bo po skuš* ohraniti, kako je Avstrija post;;* j njah prejšnjih let gotovo v veliko pala s Slovenci med vojno, pred ] »korist« vse občine. Kakor je zna* piopadom. V širokih krogih je bilo j no, je bil Oražem svoječasno pri* razširjeno naziranje in je še dan* i siljen zapustiti županski stolce. Ime* danes, da slovenski narod ni imel novan je bil za gerenta Karpe, ki povoda, sovražiti Avstrijo in nje pa je samo slepo orodje v Oražmo* vlade, ^ da so bili taki sovražniki vili rokah, Oražmov slamorezee. med Slovenci samo izdajalski ele= Faktični gerent je Oražem, ki tudi inenti, ki so delali proti Avstriji iz j vodi vse občinske posle. Ali je to Solema nagnenja do izdajalstva. i znano deželni vladi? Menimo, da pominjam se, da sem čital neko j ne, ker sicer bi pač ne mogla trpc^ razpravo bivšega namestnika v Bjs* ti, da bi Šušterčijanec Oražem slej* ni, generala Sarkotiča, ki je o nas koprej gospodaril v Mostah. De Jugosiovenih isto trdil. General Sarkotič pa je bil o razmerah med Jugoslovcni in Avstrijo vendar ,)o* učen. Ako je treba sodbo poučene* ga moža popravljati, tem bolje je potrebno pokazati nepoučenim, k?c in kako je med vojno preganjala avstrijska vlada in vojaštvo Slo* vence! Ako pa se hočemo braniti, ako hočemo preprečiti, da nas z£o* dovinarji ne bodo krivo sodili in po krivem obsodili, moramo zbrati naš zgodovinski materijal sami, spraviti ga v obliko, da bo lahko pristopen vsem bodočim zgodovin nopiscem! S tem zvezano delo, trud, in stroški nas ne smejo od tega odvrniti! Tudi vse one pene* kuci je naših ljudi, ki so se izvršile na vojnem polju, po raznih tabori* ščih, n. pr. Thaierhof pri Gradcu itd., bi sc morale opisati in zabc* UeŽlti in aetevnam memoriamf — Dr. Fr. Jurtela. Češko pevsko društvo Hla* vlada v moščanski občinski upravi še vedno Sušteršičev duh. doka* zuje najbolj dejstvo, da visi ta v občinski pisarni pač Krekova in Wilsonova slika, ni pa v njej pro> štora za sliko našega kralja ali pre? stolonaslednika regenta Alcksan* dra. Opetovano se je že zahtevajo, naj si občinski urad preskrbi vla* darjevo sliko, toda Oražem je bil baje tisti, ki ni hotel o tem ničesar slišati. Želeti bi bilo, da se napravi konec tem škandaloznim razme* ram v Mostah In da se postavi za gerenta mož, ki bo s svojo osebo jamčil za to, da se bodo občinske volitve izvršile pravilno in pravi* čno. Moščanska občina ne sme zo* pet postati predmet izkoriščanja s strani Oražmove žlahte. — Deputacija pri delegatu mi* nistrstva finenc. Kakor smo že v včerajšnjem poročilu omenili, je odšla posebna deputacija pod vod* stvom poslanca prof. Reisnerja k hol iz Prage hoče ob rJOletnici svo# delegatu ministrstva financ g. dr. iega obstoja prepotovati Jugotla* * Ravniku, kateremu je predložila svoje zahteve v obširni spomenici. Pred poslopjem finančnega ravna* teljstva na Krekovem trgu so bili zbrani številni obrtniki in trgovci, ki so pričakovali uspeh in odgovor delegata. G. Franchetti je zbranim predstavil delegata, katerega je na* prosil, naj pojasni stališče finančne oblasti napram njihovim zahtevam. Delegat dr. Šavnik je v kratkem go* voru izjavil, da bo rešil nekatere zahteve spomenice sam uradoma, druge pa toplo priporočal v rešitev finančnemu ministru. Zagotovil je zbrane obrtnike in trgovce, da bo z vso vnemo deloval za zopetno vzpostavitev cenilnih komisij, v katerih bodo zastopani Zaupniki obrtnih in trgovskih organizacij. Zbrani so govor delegata vzeli z za* dovoljstvom na znanje ter se mirno razšli. — O materinstvu predava ga. T. H i n t e r 1 e c h n e r j e v a jutri, v četrtek ob 8. zvečer na ^t. Jakob? ski šoli. Vstopnina: radovolini do? neski za pokritje troškov. K obilni udeležbi vabi Splošno slovensko žensko društvo. — Vilinski rekord. Od tukajšnjo-ga zrakoplovnoga oddelka kpt. Kosn se je dvignilo dne 12. t. m. ob tri Jetri 8 ure letalo Feniks (hiplan) s pilotom narednikom vodnikom Vognarjem in observatorjom p.noćnikom Imkom na višino 6500 m. D?i je letalo doseglo to višino, je rabilo lt)\ Do danes še ni nobeno jugoslovansko letalo v Sloveniji doseglo te višine. Letalo je v 11' v spiralah pristalo zonet na aerodromu. Pilotu in obeervatorju je na tem uspehu čestiti. ^— Glavni volišči za volitve občinskega odbora v Celju in v Mariboru. Kot glavni volišči sta določena: v Celju II. volišče, ki je v telovadnici meščanske šole. v Mariboru pa volišče v deklici meščanski soli v Miklošičevi ulici št. 1. Na teh voliščih se bo dognal skupni jzid po uspehu glasovanja na posamnih voliščih takoj po kon* čanem volilnem opravku na po* samnih voliščih. — V svrho olepšave Ljubljane se je že marsikaj predlagalo in tudi storilo: prenovile so se hiše, popra* vile ograje, preuredili mestni parki, okrasile okna in balkoni s cvetlic cami itd. Dovoljujemo si opozoriti še na nekaj, kar gotovo ni v rlep; šavo mestu in tudi ni več potrebno. Med voino so se porabljali, kakor po drugih mestih tako tudi v Ljub? Ijani sicer r.e baš Številni vrtovi za pridelovanje razneia živeža. Me^to ljubkih cvetk po umetno urejenih gredicah je raste! Še lansko leto na visokih prekljah fižol in vmes ko* ruža, ki sta zakrivala ponekod] kar cela pritličja. To velja me i drugim tudi za vrt palače Kranjske hranil* niče v Knafljevi ulici, kar lepi stav« bi ni bilo ravno v kras. Ker je orne* njena ulica vsled bližine mnogih javnih poslopij zelo obljudena — je tam »Narodna banka«, narodno gledališče, čekovni urad, obrtna in trgovska zbronica, muzej, ne daleč od tam policijsko ravnateljstvo in deželna viada, v hranilničnem po* slopju samem več uradov —, bi bilo želeti, da se kakor drugod tudi tukaj opuste vojni nasadi ter pre* puste vrtovi zopet njihovemu pra* vemu namenu. Upamo, da bo imel novi slovenski upravni svet Kranj ske hranilnice toliko smisla za olep šavo mesta, kakor ga je imel prej* šnji nemški ter prepovedal svojim strankam saditi na vrtu fižol in ko* ruzo. — Želeti bi dalje tudi bilo, da so podere v Muzejski trg se zajeda* joči zid ob vrtu Kranjske hranil* niče in trg razširi v čveterokot do Šubičeve ulice. Za to potrebni svet je kupila mestna občina že pred leti. — Američani za na5o doco. Od decembra 1918 do decembra 1920. je sodelovalo tudi »Ameriško - Jugosfoven-sko društvo« v ameriški podporni akciji za prehrano jugo?lovenskih otrok. Ameriška podporna uprava je potrošila za prebrano nnših otrok 1,647.790 dolarjev. Tej vsoti jo priložilo >Am< ii Sko - jugoslovenske podporno društvo« £e o97.8ci2 dolarjev. S to vsoto se je več kot eno leto vzdrževalo nad 150.000 naših otrok in še več tisoč drugih je debivalo hrano. Okrog 70.000 otrok je dol Ho obleko in obuvalo. Razen togn je poslalo >Ameriško-jngos!ovensko podporno dru?tvo< nad 40 ton odej, perila in kirurgićnih potrebSćin za bolnišnice v naso državo. Po >Amerikanskem Prijatelju« je poslalo društvo poljedcl skih priprav za 4388 dolarjev. Vsi dohodki so se potroMU edlnole za. nakupovanje hrane, obleke in drugih sredstev, dočim so upravne tro&ke pokrili fondi, k! jih Je ljudstvo nabralo v to evrho. — RazpušSeno nemško dru« Stvo. Društvo »Mannergesangsver* ein Rohitsch« je oblastveno razpu« Ščeno, ker 6e njegovi cilji ne stri* njajo z državnimi interesi. — Podraženje mesa in drugih življenjskih potrebščin. Na skupni seji Zveze jugoslovanskih železai* carjev in Zveze poštnih organiza* cij, dne 2. aprila, je bilo sklenjeno, poslati k predsedstvu deželne vla» de deputacijo. K tej deputaciji se je pridružila tudi Osrednja zveza javnih nameščencev in upokojen* cev. Deputacija je bila dne 12 t. m. sprejeta. Glavni smoter interven« cije je bil znižanje cen mesa in dnu gih življenjskih potrebščin na one cene, 1 i so obstojale v prosincu letos Izročila se ie v tej zadevi tudi spomenica, podpisana od or ganizacij, v kateri se zahteva ure* ditev cen in odgovor tekom Šestih dni, sicer nastopijo združene orga* nizacije z represaliiami. Prcdsed« nik deželne vlade je pokazal mz; umevanje za težki polo/aj celo* kupnega prebivalstva, posebno pa stalnih nameščencev. Obljubil ie. obrniti sc takoj brzojavno na Četi« tralno vlado v Beograd. Deželna vlada bo pa sama takoj sapočelfl najenergičnejše korake za ublaze* nje teh neznosnih razmer. Obenem je prosil deputacijo, da se zglasf se enkrat pri njem, preden he seže po skrajnem orožju. — Odkod pomanjkanje mera v Ljubljani? Klerikalni »Novi Čas« (prej »Večerni Ust«) je nekaj časa dol/il ljub!jamskega tržnega nad* zornika, Češ da je on kriv, da se meso izvaža in da je trg prazen. Sedaj šele je prišel ta modri list na pravega povzročit cl i a vse naše mcsi ne mizerije. Krivec je ravnatelj mestne klavnice! Pomislite! Da se izvaža živina in meso iz Ljubljane v Nemčijo, Avstrijo in Italijo, je odvisno le od ravnatelja mestne klavnice g. Skalcta. Torej na kol ž njim! Toda prevelika čast se mu dela. Dosedaj ni slutil, da jc izvoz mesa in živine odvisen od njc^a in r.e od -— ministrstva. Mestni uradnik je več kot minister! NecHi* veno! In tega ni vedel niti župan?! Sedaj gotovo vse potrebno ukrene, da sc podkupljivega uradnika, ki ima take intimne zveze z vsemi ži* vinskimi trgove* in eksporterji in ki dopušča, da se kar po 6 in več vagonov dnevno izvaža, — takoj zapre in v luknjo vtakne. In Ljub* ljana bo imela zopet dovolj mesa in po ceni. R.cs. naravnost ne ver* jetne Stvari sc odkrivajo iznod v1* de demokra^ko*libcra!ne vlade. In Boga hvalimo, da izhaia j»Novi čas«. Seveda informator »Noveda Časa« je znani avtor famozne >Tra* kulje« v »Slovencu«, ki sam dobro ve, da o izvozu živine zdravnik ni* ma prav nič odločevati. S člrnkom se je hotel iz osebne mržnje le ma* ščevati. a mu je temeljito snodle* telo. Kakor pi«cu tako je tudi jav* nosti dobro znano, da pri izvozu ni* ma Skale nje odirati. Njegov po sel je le skrbeti, da jc meso od zdrave živine, da ie ogledaho ter di se z mesom postopa, kakor ukazuje naredba ministrstva! Krivca bo to rej treba iskati drugje, ne pa ni ma* gistratu. — Vidiranje potnih listov. Za državljane Italije velja pjede taks za vidiranjc polnih listov pri tu* zemskih policijskih (političnih) ob* lastvih nastopno: 1. Ako ima stran* ka vizum našega zastopništva v ino zemstvu za prihod in povratek. sc nc pobira nobena taksa. 2. Ako ima stranka vizum samo za prihod v našo državo, plača za vizum za odhod takso deset italijanskih lir v papirju po kurzu. — Zastopništva Združenih držav ameriških vidi rajo potne liste naših državljanov samo, če dotičnik dokaže, da se ni udeležil vojne zopet antanto kot častnik ali dobrovoljce. To sc iz* priča s potrdilom, ki ga izda ob činsko oblastvo (županstvo) red nega bivališča dotične stranke; stranka mora že imeti potni list. — Uradne ure na polievji. Policij sko ravnateljstvo javlja, da bodo tudi od 1. maja dalje za stranke v veljavi doslej obioajn»» imulne ure od 8. do 14 Vesti o spremembi uradnih ur so bile napačne. — Kolkovanje vlog na zunanje ministrovo. Ministrstvo za zunanjo za deve sporoča, da je treba glasom na redba ministrstva finano vse vloge na gorenje ministrstvo opremiti s kolekom 2 dinarjev in zraven prilo/iti za rešitev se kolek 5 dinarjev. Nezadostne kolkovane vloge se ne bodo vpoštevale — Novi tovarni. Tovarna Uni on v Šiški prične v kratkem z zgradbo tovarne za špirit in tovarne za drože. — Klerikalni računi. Iz Mari* bora poročajo: Tukajšnji klerikalci računajo z vso resnostjo na to, da dobe v prihodnjem občinskem za stopu župana. Računajo, da bolo dobili socijalni demokrati 1^, kleri* kalci 6, JDS 10 in NSS 5 občinskih odbornikov. Na pomoč katere stranke računajo, seveda ne po* vedo. — Iz polieijslte slažhc. Dragotin G r i 1, revirni nadzornik XI. Činov-nega razreda pri varnostni straži v Ljubljani, je imenovan za r^virne^a nadzornika varnostne stražo v X. či novnem razredu na Bcdanjcm službenem mestu. — Razpis službe. Službe opra* vitel j ev državnega pravdništva na okrajnih sodiščih v Logatcu. Kranjski gori na Vrhniki v Šoštanju. Slovenski Bistrici in Brežicah so d( dne 14. maja t. 1. razpisane. Na tančni razpis jc priobčen v »Urad nem listu« št. 37. — Ne v Ajaeriko! Minist.Mvo za zunanje st\.ui je đonilo obvestilo, da ameriške idravstvi as oblasti za naj* man] 10 dni j oailjnio v karanteno vee potnike- ki prihajajo v Nov i Jofk a ita-lijr.n^kinii jad jami Iz Italijanskih pri-stuiiic-č. To se Je odredilo za i<\ ker se jo pojavilo nekoliko primerom nalez liivih bolezni na onih Italijan kih lad-j:ili. Ki vr§ij0 službo med Severno Ameriko in [talijo. Zato je generalni in-pektorai z.i emigracijo v [tali i izda1 nalojr. da nobena ladja ne sme spreje mali potnikov za prevoz i;<: Italijo -v Severno Ameriko. Zato morajo potni ki in izseljenci, ki želijo potovati v Severno Ameriko, potovati preko pristanih* drue-ih 7nr.nir.ih driav« Potniki ki se vozijo v Ameriko iz Frnneijo, mo rajo predhodno oatati i"> dni v karan teni pod konirolo arr.eri ~K iii zdravni ko\. Po poročilu kraljevih konzulatov v Sfci -mi Ameriki traja tam neprestano brezposelnost delavcev. To se objavi1! vsem v znanje in ravnanje. — Zbornik za umetnostno zt?o* dovJro. Po občnem zboru Ume ti nostno * zgodovinskega društva se je odbor konstituiral takode: prtd* scdivk prof. Komatar. podoreds, msgr. Steska, tajnik in urednik ida« sila dr. Cankar, blagajnik dr. Ste** 16, odborniki: poverjenik dr. Ska* berne, prof. Kobal. dr. .Mole. Orni* štveno clasilo z naslovom »Zbornik za umetnostno zgodovino« bo iz* haj al štirikrat na leto in izide prvi zvezek v kratkem. Naročnina z društveno članarino vred 100 K. Vse prijatelje vabimo, da s j prkla* šajo kot člani na naslov Umetnosti no ? zgodovinsko društvo, Ljublja* na, Resljeva cesta 10, I. — C.sAI. družba v Rajhenbur* gu. Redni občni zbor podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda« /a Raihenburg, Videm in okolico se vrši v soboto ('nc 16. t. m. ob 7. irl zvečer v posebni sobi restavracije Unšuld v Rajhenbur^u z običaj* nim dnevnim redem. Narodna dolž* nost vsakega zavednega Slovenca in vsake zavedne Slovenke je, pod« pirati velevažno »Družbo«, zato prosimo, da se udeležite občnega zbora naše podružnice v čim naj* večjem številu. Posebno se vabilo rudniški in železniški uradniki, ki Še niso včlanjen' pri podružnici. — Avtomobilska zveza Zjjornja Radgona - Sv. Lenart - Maribor. Trudu okrajnega glavarja dr. LainMča se je posrečilo, da se z 18. t. m. uvede osobna in postna avtomobilska zveza med Zg. Radgono - Sv. Lenartom ia Mariboron\ Iz Radgone odhaja avtomobil ob 5.30 zjutraj, iz Sv. Lenarta ob 7.15 in pride v Maribor nb 8.30. Iz Maribora odha a ob 14., iz Sv. Lenarta ob 15.15 in pride v Radogono ob 17. Avtomobil vozi redno vsak dan. izvzemal nedelic. Cene so zmerne. Za voz'nio Zg. Radgona - Maribor :n nazaj se plača 10) K, do Sv. Lenarta in nazaj pa 50 K. S to Zvezo ie za enkrat odpravljen prometni škandal na tel zelo živahno frekvemirair cesti. — Razvef:avljeni naredbi. Naredbi celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 19. aprila 1920 in z dne 5. maia 19J0 o trveHi in prodajanju alkohobiil pijač v Sloveniji sta bili dne 12. aprila t. I. razve1 »ai 1 eni — Rudarski urad. Josip C erar. kanelist pri rudarskem uradu v Ljub-Ijnn je pomaknjen v X. činovni ra '.red ter mu obenem podel'en naslov »pisarniški oficiri«. — Izstop iz državne službe. Mltat JakliČ, načelnik II. razreda v ministrstvu p.^ socialno politiko je izstopil 17 državne sht2be. — Iz Orr.tož?. Dr Fr. L o v r e n f prevzame odvetniško pisarno gr>sp. Pr Ferdo Laii e a, odvetnika v Ormožu — Kod ie razširjen Claflafei volčin? K sobotnemu poročilu c tragičnem umoril Janeka Kreka ni« Goveikv, v krterem smo tudi opt srdi, kod je razširjen Blaaajev vol čin. nam prijatelj našega lista % Vrhnike pošilja obširen popis vseh krajev, kjer ie ta rastlina razširjen na v vrhniSki občini. Teh krajev Sc niso izvohali lažMuristi, in je no nekod volčin povsem skrit in dobre ohranjen. Lep je užitek, ko )e ta rastlina v ponolnem cvetju. Na ne katerih mestih pa so Vi^red se povrne«. Bil je to prvi nastop tega zbora, a bil jo tako lep, da dela vso čast gospodu pevovod-ji M aro 1 tu in vsem pevcem. Vidi se. da se bo zbor tekom časa prav krasno razvil, kar je z ozirom na šentjakobski okraj prav veselo pozdravljati. — Gozdni požar pri Celju. V ponedeljek popoldne je izbruhnil gozdni požar na Pečovniku pri Celju. Čim so opazili ogenj, so hiteli na pogorišče • »rožniki in gasilci iz Celja. S pomočjo sosednih kmetov se ie gasilcem in orožnikom po dveurnem trdem delu ■posrečilo požar pegasti. Vojaškemu oddelku, ki je medtem prišel na pogorišče, ni bilo treba stopiti v akcijo. Požar je nastal, ker so kmetje v gozdu zanetili staro travo. — S ponarejenimi žigi žigosa« ni bankovci. Zadnjqe tedne so se v Ljubljani pojavili zelo številni dvo- in enokronski bankovci, ki so vsi nosili ponarejene žige. Večino* ma so bili to žisi kotarskih oblasti, kakor »Ruma, Osijek in Vinkovci«. Razpečevalci so skušali v Ljubljani zamenjati te bankovce. Razvili so plodonosne špekulacije, kajti te bankovce so nakupovali v Žagre^ bu. kjer jih prebivalstvo ne mara več sprejemati, ter jih potem no* sili v Ljubljano. Policiji se je po« srečilo prijeti enega takih razpeče* valcevStarinarju S a 1 m i č u na Sv. Jakoba nabrežju je pred dnevi plačal neki svoj dolg po 200 K Ra* mo Lumbič, rodom iz Bosanske Dubice, v samih dvokronskih ban« kovcih. Pozneje je Salmič ugotovi!, da nosijo ti bankovci ponarejen žig. Po dolgih poizvedbah je poli« cijski agent Haiiptrnan izsledil Lum* biča, ki se bavi z nakupovanjem stare obleke, na stanovanju nekega Sadibašiča Ahmeda na Valvazor* je vem trgu. Med posteljno odejo je našel agent 17 zavojev dvokron* skih in 4 zavoje enokronskih baru kovcev. Celokupno mu je zaplenil 1765 komadov po 2 K in 509 koma? dov po 1 K. V teku zadnjih dni je moral Lumbič razpečati mnogo te» ga denarja, kajti povsod ga je silil in vrival. Lumbiča so aretirali in Iz* ročili sodišču. — Tatvine in tatvine. Delavcu Antonu Koprivcu je bilo na stanovanju v Rožni dolini št. 95 ukradeno raznovrstno perilo v skupni vrednosti Bf>00 K. — Drzen jo bil tat na Friškovcu. Skozi okno se je priplazil v zaprto stanovanje železniškega uradnika 9. Čenčurja v vili Fani in odnesel 1000 K vreden suknjič. — Ivan Zupan jo posestniku Antonu Teranu na Bistrici pri Kranju odnesel 100 kg moke iu razno obleko v vrednosti 2200 K. — Ivan Merkunn na Privezu št. 8 je bilo iz dvorišča odneseno različno perilo, vredno 700 K. — Vojaška begunca. Dežurni major Pučnik je včeraj javil, da sta od 1. čete II. baona 40. pp. v Ljubljani pobegnila dva muslimana, redova Ekrem Moli-med Alič in Redio Jusič. Imata na sebi samo vojaško obleko brez orožja. — Gostilno »pri dobri Kapljici« v Koblerjih Stara cerkev pri Ko« čevju je prevzela gospa Anka Sa« tran, nakar opozarjamo izletnike. Opozarjamo vse p. n. trgovce in tobakarne na današnji oglas na zadnji strani Ciril in Metodovih vžigalic, ki jih priporočamo. No* ben trgovec in nobena tobakarna no sme biti brez njih! Konsument* je, zahtevajte edino le to vrsto! # — Cenjene noše naročnike, ka* terim smo priložili položnice, opo« zarjamo, da se vsem onim, ki bi prezrli pravočasno poslati naročnino, ta mesec ustavi dopošiljanje dne 27. aprila in prosimo to uvaževati. Požar traja dalje. — Gozdni vrhovi, Jelo vica in drugi v plamenu. Bohinjska Bela, 12 .aprila. vojakov pod poveljstvom kapetana Andrića na pomoč Bohinju Vojaštvo ie takoj začelo z gasilnimi deli na vrhovih Jelovfce in v gozdovih Soteske. Iz Ljubljane se je vojaštvo odpeljalo cb 8.25 zvečer proti Jesenicam. Državne ža;e verskega zaklada so imeli v najemu lesni trgovci Dolenc. Arnejcin Pogačnik« ki so čhri lesne industrijske družbe »Sava«. Od verskega zaklada so prevzeli v eksploatacijo gozdove okoli Soteske. Na skladi^_ih so imeli okoli 140 vagonov lesa in hlodov. Požar le skoraj vse uničil in cenijo škoda nad 12 milijonov. Kakor javljajo ie požar nastal na ta način, da se je vnelo žaganje. Ža^e so popolnoma upepeljene. Žerjavica Še vedno rJi Gozdni požar traja danes vse dopoldne. Požar zanetila zlobna roka. — Celokupna škoda 16 milijonov. LJubljana. 13. aprila. Iz merodaj-rtfh lesno-lndustrijr>kih krogov smo prejeli o velikanskem požarju v Soteski še naslednje podrobnost!: Požar je morala zanetiti zlobna roka, kajti izključeno ie, da bi bil požar nastal vsied kakega defekta v mašineriji. 2age verskega zaklada so bile žage na vodno turbino. Če bi iz mašinerije bil povzročen požar, bi se to takoj opazilo in gotovo iskre pogasilo. Požar je nastal v žaganju in se je bliskovito razširil po vseh prostorih. Bilo je nekaj strašrc^a. Z^-re'e so zaloge najfinejšega reza" ga lesa, katerega je težko dobiti. Les jc bO določen za eksport v Tralijo In Levanto Kako je bil požar strašen, si lahko predstavljamo v dejstvu, da so celo hlodi v vodi goreli in zgoreli. Skoda. LeF.nl trgovci cenijo škodo r. uničenem materijalu na mnimalno milijone kron, škodo na vpepeUenib žaz?h nad dva milijona kron. v milijone pa gre škoda v požganih gozdovih. Gozdni požar je uničil velikanske komplekse smrekovih gozdov. Požar je bil tako si!cn, da jc nne-pelil visoke smreke do vrhov. Pazrfril se je visoko v vrhove Jelovice. Škodo v gozdovih cenijo minimalno na 10 miHi^rnv kron. Prizadeti so po tel; požarih verski zaklad in posamezniki posestni1;! Bohinjske doline. Žage V Soteski so fincli v najemu lesni trgovci Fran Dolenc iz SkofjeJoke, Josip Pogačnik iz Podnarta in rvTdka A r n e j c iz Jesenic, vsi družabniki lesnoindustrijske družbe »Sava« Prof! požarju %o bili zavarovani pri zavarovalnici »Jugoslavija« za zelo minimalen znesek. Vponedeljek, okoli 3. popoldne se je razlegal po vsej bohinjski dolini turoben glas plat zvona, naznanjajoč izbruh velikega požarja, ki je izbruhnil na doslej nepojasnjen način na državni žagi verskega zaklada pri Soteski, na pilarni. z dvema polno-jarmenikoma in kjer so bile nakopičene velikanske zaloge rezanega lesa In hlodov. Po vaseh je tudi odmeval glas trompet požarnih hramb. Na vozovih in peš so prebivalci Bohinja hiteli na kraj velikega požar: a, da pomagajo z vsemi človeškimi si- -!ami udušiti divji element, ki se je bliskovito Mril po vsej žagi in skladišču. V Bohinjski Beli, ob vhodu v dolino, smo opazovali veličasten prizor. Glas trom-pe*e požarne brambe je dvignil vse prebivalstvo na noge. Povpraševali so: »Kje gori?« Takoj pa so opazili v smeri proti Obrnam-Soteski temno-rjav- siv dim, ki se ?e va'il navpično kviško proti nebu. Vsa Soteska jo bila mahoma vsa v gostem tiimu. Gasilno društvo v Bohinjski Be!i le prvo dospelo na kraj požarja s svojo bri-zgolno. Za njimi so došli gasilci iz Rečice pri Bledu, iz Mlina ob Blejskem jezeru in iz daljne Bohinske Bistrice. Požar Je bil strašen, vročina naravnost peklenska. Gasilnim društvom je bilo nemogoče z navadnimi brizgalnaml pogasiti velikanski ogenj, ki je zavzemal vedno hujše m obširnejše dimenzije. Gasilcem se je posrečilo obvarovati pred ognjem samo malo skladišče desk, naloženih ob savskem mostu. V kratkem času so pogorela vsa poslopja z žago vred popolnoma do ta!. Pogorela so vsa skladišča desk in hlodov do savskega jezu. Nekaj hlodov so gasilci rešili na ta način, da so jih pometali v potok. Vsled pomladne suše so iskre in veliki kupi žerjavice leteli da'eč na okoli. Iskre so povročlle na to še gozdni požar Vnel se je gozd v Soteski, ki Ie začel goreti z vso silo in divjostjo. Vsa kotlina proti Bohinju do Babjcga zobn je bila vso noč v velikem žaru, vsa dolina je bfla razsvetljena ko nekoč, ko so še goreli bohinjski plavži. £e danes, v torek ob 3. popoldne gori gozd v Soteski ln se širi proti vrhovom Jelovice. Velikanski gozdni požar je bilo nemogoče uduSiti aH vsaj omejiti, ker sile prebivalstva niso bile kos divjemu elementu. Zaprosili s opomečf v Ljubljano Požar traja še danes daHe. Jesenice. 13. aprila, Velikansk' zoni požar na Jelovicf, ki je nastal po požarju žag v Soteski, Je trajal včeraj ves dan, vso noč in traja še danes z vso vc-hemenco. Iz Ljubljane Je sinoči došlo 145 na Hm USTANOVITEV POLJEDELSKE ŠOLE V SLOVENIJI. — d Beograd, 12. aprila. V mi* nistr-stvu za poljedelstvo se izdeluje pravilnik in proračun za ustanovitev PoljeoVske šole na Dolenjskem v Sloveniji. USTANOVITEV VIŠJE POLJEDELSKE ŠOLE V SRBIJI. — d Beograd, 12. aprila. Pred nekaterimi dnevi je odšla v notra* ni ost Srbije komisija za ustanovitev viŠis ooJiedelske šole v Srbiji, Jio sedaj smo imeli samo eno tako šo* lo v Križevci h na Hrvatskem. NOVI CESKOSL. POSLANIK NA DUNAJU. — d Dunaj, 12. aprila. Avsrrij* ska vlada je dosedanjemu češkoslovaškemu poslaniku v Bernu dr. Cirilu Dušeku podelila ašrement kot poslaniku češkoslovaške repu* blike v Avstriji. ŽELEZNIČARJI IN ALKOHOL. — d Beograd, 12. aprila. Mini* str&tvg za paro dno zdravstvo i* de* luje načrt zakona, s katerim se vsem železničarjem v času, ko vrše službo, prepoveduje alkoholne pU jače. STAVKA DELAVCEV JE KLAR n na ŠTAJERSKEM, — d Gradec, 13. aprila. Včeraj so začeli stavkati nameščenci v de* lavnicah gornještajerske zveze je* klarn, ker podajanja, ki so se vodila s podjetniki že več tednov, niso imela nobenega uspeha. »Arbeitcr NVille« izraža bojazen, da bo stav= ka trajala dlje časa in da bo mezdni boj ljut. NALOGA KONFERENCE V PORTOROSE. — Pariz, 12. aprila. »Petit Pa* risien« piše k rimski konferenci, da pomeni predzadnjo stopnjo tež; ke likvidacije avstroo^rskega na* sledstva. Potem bodo mo«»le našle* dujoee države svoje nove domove postaviti na trdne temelje. To bo naloga konference v Portorosc. Tako se končno organizira v miru središče Evrope. VLADNA KRIZA NA MADŽARSKEM KONČANA. — d Budimpešta, 12. aprila. Kakor poročajo večerni listi, se mo* re vladna kriza smatrati za konča* no. Kabinet se ne bo rekonstruiral; ministrski predsednik Teleki pres vzame namesto odstopivšega dr. Gratza portfelj ministrstva za z;^ nanje posle. Ministrom za notranje posle bo baje imenovan ooslanec Štefan Kesse. Narodna skupščina se sestane prekone že v petek ali soboto. ŠPANSKA VLADA NE MARA za KARLA. — Pariz, 12. aprila. Iz Madri* da je došla vest, da jc špansko ministrstvo odločno zavrglo poročilo, razširjeno po listih, da je španska vlada povabila razkralj a Karla na bivanje v Španiji. Mogoče, da je poslal vabilo, o katercm je govo* ril madžarski ministrski predsecf* nik, kak član kraljevske hiše iz dru= žinskih čutstev. — Bern, 12. aprila. . Razkralj Karel čuti, kako bi zvezni svet v Švici radi videl, da bi zapustit de* želo. Zato se je Karel začel pot^a* jati z vlado, da bi se mu izposlova* lo bivanje kje drugje. AMERIŠKA MISIJA PROTI ZVE* zi NARODOV. — London, 12. aprila. Iz \Vas* hingtona brzojavljajo, da pošlje Harding v kratkem v Evropo misi^ jo pod vodstvom senatorja Roo~ tha, ki bo imela nalogo, da reši še viseča vprašanja med zavezniki i:i Zedinjenimi državami. Ta misija pa ima še posebno nalogo, da str* moglavi obstoječo Zvezo narodov ter jo nadomesti z drugo inštituci* jo, ki bo bolje odgovarjala interc* som Zedinjenih držav in raznih ameriških republik. AMERTKA ZA MIR z NEMČIJO IN proti SEDANJI zvezi NARODOV. — d Washington, 12, aprila. Zagotavlja se, da sc bo predsednik Harding v svoji poslanici kongresu izrekel za odločitev, v kateri se za s hteva sklep miru med Nemčijo in Zedinienimi državami. Poslanica se nepreklicno izreka proti sedanji zvezi narodov. stavka rudarjev v an* glih. — d London, 12. aprila. Konfe* renca rudarjev in lastnikov rudni* kov se je končala ob 18.13. Rudarji so takoj odšli na shajališče delav* ske trozveze. Vsi so, kakor se jc kazalo, smatrali položaj za jako resen. Udeležnik konference je iz* javil: Ni se našla nobena rešitev in mi smo še jako daleč od sporaz* uma. Pripravili nismo ničesar za nov sestanek z lastniki rudnikov ali z vlado. Kolikor jaz vem, pome* ni to, da bo izbruhnila stavka no* coj o polnoči. — d London. 12. aprila. Za fo* rek opolnoči napovedana stavka železničarjev in transportnih de* lavcev se je preklicala. Mnltma. Roperteir Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama. Ia, 13. aprila: Gospodična Julija Don Pietro Ca ruso. Red D. Četrtek, 14. aprila: Misa Hobbs. Po znižanih cenah. Izven. Petek, 15. aprila: B^rba. Red C. Sobota, 10. aprila: Mrakovi. Red B. Nedelja, 17. aprila: Borba. Po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 18. aorila: Gospodična Julija, Don Piefro Ca raso. Red A. Opera. Sreda. 13. aprila: Zaprto, ečtrtek, 14. aprila: Thais. Red A. Petek, 15. aprila: Ruski umetniški večer. Izven. Sobota. 16. aprila: Tosca. Red E. Nedelja, 17. aprila: Zlatorog. Izven* Pooetleiiek. 18. aprila: iGa^rtp, Glasbena Matici. V Bredo, di a 27. apiila t. 1. ob B. in i zvečer se m i pevski dvorani Glaabene afatiee lan i obrni zbor z dnevnim rsdoth? Podržav-Ifenje konscTvatorija i: iole Glaa Matice. Radi važnosti dnevnega r« a prosi odbor poinoštevilne udeležbe — Ru^ki umetni-i i večer. Pred] daja vstopnic >l.us!i umetniški čerc, v petek dne IV i r.i v opero ri gledališču, prične v sredo 1 i- t. m. Vstopnice se dobivajo pri i>lft;r:l- :». i opernega gledališča ob navadnih n i po sledečih cenah: Parter: Sedež I. vmo lv 70, II. m iN. vrata K ">">. IV. do IX. vrsi« K 45, X. do XJ. vrste K Dijaško stojišče K l. Lo še: Parter K 250, Balkonske Iv 150, N dalje e vstopnice v 1. redu ln parterju K Balkonske lože K 25. Balkon: dež 1. vrste K 3o II. in lil. vrste K 20 (.i a 1 e r i j a: Sedež 1. vrste K 10, II. o<> V. vrste K S. Stojišča K 3. — Koncert Co-tap< raii - Sc!i\\ci-ce.* - Vasiljeva. Po <:''!_rr'?n časa dano nam je bilo slikati v pondeljek y kow. dvorani Oniona aopel najpriljubljenej-so slovensko pevko Coetaperšrio-Dev. Glas še vedno škrjančkov, pomladanski Gostaperaria - Devova je v prvi vrsti ihterpretka vsemogočih narodnih pesmi, Dolina v sloveacki izdaji. D lina, ju^koj pevka narodnih pesmi, si je tudi na mali pridobila srca vse Rusije v nekoliko večerih. Srčkane pesmice, zaljubljene, a se bolj šaljive, nar graj i ve ^rredo Devo v i nnravnejšo, pro-pričevainejše, kakor katerekoli drugo, U vseh OFtalih mr^tnih pesmi pa je bila mi najbolj v?eo Lajovičeva >Pesem o tkalcac, a izmed opernih arij ariji p;i-ža iz >Fi^.'i"o so ženi*. Konr-^rt :a i Ia-nisika Ifarija Behvreigerjeva ie krepak, močan talent 2en iko-nezni Chopin po ji je vsokako dostopnejši kakor ^ obzirni Liszt, četudi ima "?ilen, moški prijein. Zla.sti je treba pohvaliti SehVoigerjovo, da ne izbira virtuoznih, atletskih pjes in je žito njena umetnost v načinu podajanja, notranja, da-£pvna. Koj enakega absolutno morem reči o ^virtuoz i ni i* na harfi La-risi Va.cil;jr>Yi. £e instrument se mi je zdel slab. potem pa ^e par nemuzikalnih, ali nemuzikalno ijrranili sentimenti i nos; i z brezbarvnim, boa^tfelnim dodatkom. Niti Coataperariji, nlii Schweigerjevj ni treba iskati dopolnila v Va-siljevi. Močni su*. tako. kakor sta po svojem moćna Riiavec in Ld< brez tret"eg.i. — Cv< llie in šumnoga priznaznja je bilo ronocro. koncert bil je končan kmalu, ovčinsrv& skoro polna dvorana. Prireditev zapušča prijeten, ljubeznjiv uriš. —c. - — - Vprašanja narodnejui ff!eda!i-šča. V prostorih »Slovenske Matico; ie bil v pondeljek ob 6. sestanek zastop. raznih kulturnih društev. Razgovor je bil o gledališču in o znani vesti, da se namerava gledališče zopet izročiti privatni upravi. Vodja poverjeništva 7/\ nk in boiročristie dr. Fran Skaberne je podal stvarna pojastnla v tej stvari. Sprejeti je bila resolucija, ki zahteva, da ostani grledaBscs sc nadalje v državni upravi in odločno odklanja najrt. da bi se zopet Izroči:o v privatne roke. — »Jfngoalovenska Njiva« 14. ima tole vsebino: Dr. 0<=k«»r Jn.*?i: Ugarska iza p!nr.,i; Prano Bulic: Muzeji Juproslavije V.; Dr. Milan VrboDič: O bi^rza.ma i njihovom radu: BC Cnbo-15^: 6tteanfe radarakih povlaotiea? Dr. Vladimir \'ranić: Univerzitetski študij. — Jugoslavenski oregled: FmieT-nost: Nauka; Privreda. — Slavenski pregled: CehoslovoČki srlosnik. — Inostrani prepl^d: T_Td-rii::rmo Države Sjeverne Ameriko. Listek. — P e vi je >Nova Evropa«, št. 3 ima naslednjo vsebino: Novo ju^osloven-rivo. — Predbodniei ilirizma (M Murko). Narodno zdravlje: Novi načrt sanitetskog zakona (Dr. Tj. Ponovič). ' Politički pregled: Naši inoverei o r>in-vu (G-r.) Stara i nova amerielta admi-nistraci^! (B. Laz). Ekonomski r^re-sl^l: Poštanski Čekovni promet (B. B. MaričiČ). Banke in bankarstvo (L B.) >NovčarFrvo ir»-%.1uka. Slavonija i Medjfrirarjec (1. B) Književni pregled: Od >Konraaa Valenroda< d* >Gorsko-ea Vjonrac (Fhileas Lebesgue). Pisma iz Pariza (VI. Cr^rja.n-kil. H Minben. — Kjrjige Iva Vndrića fT>. Livadici. Knjige i Hstovi: Vendlov >Pfoporoa< — >Putka p-posvie^-a<:. — čaklovi^eva >Jugoslavenska lilcratnra<. — Belea-ka: DofH;'-\nTi:r> na5ih pre/laka. rt tekstovima Konstantina. Porfinoe;onita (Tj hr» aabaviti vefike sino&ine reznega materijala, ^r to avrno s'* bo■ aprila c. 1. za doba«-vo Ktražniških in zdravnikih oMok," perila itd.3.) 25. aprila t. L *a dobavo tvmške obleke, peri:a jii opreme.' \ zord in modeli predmetov, ki jih je sviti, dobavni pogoji in sploh vi^o trobcu so interesentom v £>>ri navedeni pisarni ob dela>Tiikib na vpogled. En izvod dobavnega raspi»a je v nisanii tra»"ske in obrtniške '^t^-Lice v Ljubljani na vpogledi — k Občni zbor Zveze trjžov* skih ^remijev in zadrug za Slovo* nijo se \tši v Mariboru v soboto dne 16. aprila ob 5. uri popold!ie v prostorih ^remij.?lne sol« v Jur* čičevi ul. 8 s sledečim dnevnim to* doni: 1. Otvoritev redneJa občne* zbora. 2. I verirev zapisnika usta* novnega občnega zbora z dne 10* anr. 1920. 3 Letno poročilo o delo* vanju Zve:^e v poslovnem lcru 1930- 21. 4. Računski zaključek za leto 1920---21 in.proračun sa leto 1921 - 22. 5. Predlog rtačelatva za iz* premembo pravil, h. Samostojni predlogi po S 14. zveznih praviL 7. Slučajnosti. Ker ie na JllLUlltfM redu izprememb:t pravil, je no § 26. zveznih pravi! za odobritev po* trebna dvetretjinska večina zvez* nih delegatov. Zveka poživila vso £re7:vije in zadruge, da se po svojih delegatih ozironiai svojih namest*» nikih polnoštcvilno udeleže ob?rte*: g* zbora^ Skupen odhod v Maribor je v soboto z opoldanskim nc^t>* nim vlakom, ki pricr>e ob pol 5. v Maribor. Za prenočišče delegatov in namestnikov v Mariboru je pre* skrbljeno in ni potreba posebnih prijav. Po obenem /boru se vrsi ▼ gostilni Maribor pozdravni večer delegatov ter zastopnikov organi* zaci j iz družili pokrajin —£ Novi bankovci na Madžarskem« TCa Madžarskem se izda poseben zakou zh emifdjo dr/.avn :i »anko^roovv Vladk* fco v to svrho dovolila kredit ene in pol milijarde inadžaiskib kron Ineti-ui(i;i i»o načelovalai pot^bna k«>mi5ijal v katero h<>'l • 'mrn^ ajii čl sni prvrla-menta in višji uradniki. Bavila bo z v?em5 posli, razen «* Mpotokarnimf. Vsak teden bo izdajala koianniko o cirkulaciji bankovcev in poro oVii 2IG.50. Rnkare^t^ 9S2.50—942.50;, T^oo* don 2 (60—3880, Milan 2720—2740, Now. vork 590—594, Pariz 4:300—4^40, Pra-ga 81HJ-S3r», Sofia 700—710. Varšava 74—76, Čarih 10285—10871; valutet dolar 584—588, bog. levi 875—995, r.em--ke marko 947—953, natgh funti do 2360, rrane. franki 4296—4835, holand-«ld foldinarfi 20500—30700, italijansko lire 3717^0—2737.0, dinarji, tisočaki 1642—1662, poljske marko 79—81, rxv* murski loj i 930—fUO, ^vie franki 10500 do 10850, Čedkoslov. krono 830—836, madžarske krone 210- 212. Soliolstoo, —g Trffovsk! shod v Mariboru f<* ; v nedeljo 17. aorila ob 0. uri poldne v dvorani pivovarne G5ts, e sledečim dnevnim redom: 1. Stališče tr-govstva pri reviziji autonomne carinske farife in sklepanju trgovskih po-p:oavni razpi-*. Glavno sanitetno skladišče vojne in mornarice v Zejuiiutu aamorava potom JAv^o dra<ž- , — Ljubljanski Sokoi naziiniua svojemu članstvu, da se bodo odsied naprej izdajale savezno le^ririinaclje in znaki samo ob torkih in sobotah od 6* do 7. nopoldne v odborovi sobi v N*-rodnetn domu. Vsak mora Oriti p»o lo* girhnacfjo OSeboo ta »ai prine^* sebol .sliko, format (> krat 0. člatiarnio bo M bodoče prebiral ilu.^a, na kar se članstvo opozarja. ^ EJrnSfcsns nestlT — Orkestralno ilruSfrvo Glasbeno Matice v Ljubljani, priredi v nedeljo dne 17, april't ob 8. zveuer v Sokolskom domu na Viča koncert pod vodatvont konsorv. prof. Karla Jeraja s R0b6-ni zbor«, ki se vrsi v nedeljo 17. t m. toćno ob pol 10. uri dop v restavraciji >Narodnega doma< t običafnim dnevnim redom. Za ohilo ndeloSt>o vabi Odbor. Darila. Upravi našega lista, so poslal! za: »Jusoslovensko Matico«. Uradni&tvo okr. plavarsrva v Črnomlju K 230, mesto venca pokoinumu veter. nadz. M. Pavlinu. »Oslepele slov. vojake«. G Kaitinka SuSnikova Iz Škofje Loke K 200 bi g. Feliks Urbane, trg v LJubljani K 100, mesto venca na kr3to prerano umrlega prijatelja^ g. Kramcrja v Trbovljah. Skupaj K 300. »Mestno ubožnico na Japljevl cest! it 2.« Rodbina Jos. Moli star. v Trbovljah K 100, mesto venca na grob prijatelji g, Ivanu Kramerju, trgovcu v TrbovUaOr š;čaa hvjaial , (5. stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 14. aprila 1921. štev. 83. ZdrausfUD. •— Napredovalni zdravndSkl kunsi. Ka željo prof. dr. N. Jamica, Wien, VIIL, Schlttsselgasse 22, ki je pripravljen dati zdravnikom iz Jugoslavije vsa pojasnila in jim iti na roko, naznanja zdravstveni odpek, da se vrse v aprilu, maju in juniju na dunajski medicinski fakulteti praktični napredo-valni kurzi iz vseh panog medicine. Od 6. do 18. junija se vrši kurz iz kirurgije, ortopedije, ginekologije in pedia-trije. Program tega kurza je interesentom na razpolago v zdravstvenem odseku. — Tečaji za zdravniške po« močnice. Začetkom meseca maja se otvori pri zdravstvenem odseku pokrajinske vlade v Splitu tečaj za zdravniške pomočnice za malarijo in tuberkulozo. Tečaj ho traial d vi meseca. Udeleženke, doma iz SpH* ta, se sprejmejo v tečaj proti pla* čilu 100 dinarjev na mesec, udclc* ženke od drugod pa proti plačilu 500 dinarjev na mesec. Po dovrše* nem tečaju se bodo namestile z mesečno plačo 600 dinarjev in dnev* nico po 10 dinarjev. Prošnje s poli* tičnimi in zdravniškimi spričevali naj se pošljejo splitskemu zdrav* stvenemu odseku. — Zdravstveno stanje meetae občine ljubljanske. V času od 27. marca do 2. aprila t. 1. se je rodilo v Ljubljani 25 otrok in sieer 10 moškega in 15 ženskega spola. Mrtvorojenem sta bila 2. Umrlo je 17 oseb in sicer 11 moških in 6 žensk. Od teh je bilo 8 domačinov in 9 tujcev. Vsled življenske slabosti je umrlo 1, vsled jetike i, vsled srčne hibe 4, za rakom 2, vsled raznih drugih naravnih vzrokov 4, vsled slučajna smrtne poškodbe 2. Nalezljive bolezni v tem tednu ni bilo priglašene niti en slučaj. * Prepovedana privatna praksa zdravnikov v Rusiji. Iz Moskve poročajo, da je zdravnikom prepovedano v Rusiji izvrševati privatno prakso. Vlada plača vse zdravnike, zato pa so obvezani, da lečijo ljudstvo popolnoma brezplačno. * Od kedaj se uporablja sladkor? Uporaba sladkorja izvira iz druge polovice 18. stoletja, medtem ko se je preje uporabljal za sladkanje jedi in pijače samo med. Elarodna obrana. — Dmžba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca marca t. 1. sledeče prispevke; I. Podružnice: Sava, Javornik. Koroška Bela, 500 K; Trebnje 541 K; Sevnica 1000 K; Ti lavlje m. 10 K; Ljubljana, sentpetrska z., 272 K; Ljubljana, 1. mest«, i., 203 K; Ljubljana, šentjakobsko- trnovska, m., 232 K; Ljubljana, šentjakobsko - trnovska ž., 692 K; Sko-cijan 36 K; Hoče 220 K; Ribnica na Pohorju 761 K, Mokronog 450 K; Vuae-nica 8 K; rKanj m., 420 K; Raka 957 K; Borovnica 1000 K; skupaj 7302 K. IT. Nabiralniki: gostilna Ras. Grosuplje. 80 K, gosi Varsek, Raka. 32 K; kavarna Zvezda, Ljubljana. 186 K 40 v; dr. Juro Hrasovec, Celje, 11 K; skupa j 309 K 40 v. Tli. Obrambni sklad: Josipina Iglic Ljubljana, 200 K; oficirski zbor 9. pešpuka v Negotinu 200 K; Josipina Lebing^r, Litija, 200 K; 11 B.. Ljubljana, 300 K, ženska šentpeterska podružnica, Ljubljana, v spomin na pok. Fr. Mallvja, 600 K- F. Lenaril Ljubljana. 2l)U K; neimenovan, Ljubljana, 200 K, skupaj 2000 K. IV. Razni prispevki: I. Kette, Ljubljana, 1000 K; Tereaina Lenčo, Ljubljana, 100 K; dr. liacin, Ljubljana, loo K; neimenovan, Ljubljana i:> kron; Val. Eabladan, Sv. Trojica, 10 K; Dragarjev Neti, Kočevje, 100 K; dr. Iv. Dimnik, ILreko, povodom smrti svoje matere ga. Ane Dimnikove. 2000 K; Božidar Ferlino, Beograd, meeto ven ea na krsto pok. Iv. Debelaka iz Šmarja pri JeUah, 100 K: učiteljsko društvo za breiički okraj me* to venca pok. tovarišema Gobca in Rumpreta 3 K; Ante Gropuzzo, cand. iur., Zagreb. G3G0 K; J. Rcžfk Ljubljani, 2 0 kron; P"=til:ia Lud ftevar, vdova, R.i-kek, 155 K; omizje v Spod. £iAki ob priliki kntu Milana in Milovoja 4.V) K; uprav. »Slov. Naroda« 1S0 K; uprav. >Jutra« 100 K; neimenovana v počaščeni© pok. Luke Svetca 1000 K: I. Se-liškar, Rožna dolina, ob priliki poroke evojogn. sina 50 K; vesela družba pri Berdajsu na Savi pri Liliji 10 K. 80 v; skupaj 12 3.'0 K 80 v. — Jnjro* lov. Marica. (Jatanovni eni zbor podrnžniee Jucoalov. Matice sa lo^o&ki sodni okrsj se vtM v nedei.'r> dne 10. aprila t. 1. ob S. popoldne v liudski ?oli v Gorenjem Logatcu z običajnim sporedom. Y>i priglašeni člani, dobrotniki in aavednl Jugoslovani ?e vabijo, da se zborovanja v prav obilnem btevilu nd; leže. Glavni urednik: Rasto PustosIcmSck. Odgovorni urednik: Uožldar Vodeb. Proda se kobila 14^ cm visoka, rjave barve. 5 let stara, vrnček vn*. izvrstM za tek; vcx *a» prsvlilvćek n* oljnate osi in 4 peresa v zelo dobrem stanju ter sani z usnjem tar« rane li na nere»a. lato-tam se proda fotograficnl aparM zramke -Ncttel*, 9 X dal nogieđ zi eno oko fn cifre z notami. Vprašati je na Šušte Aič Slavko, Radovij ca 1 Tužnim srcem naznanjamo, da je naša iskreno- gg§ ljubljena soproga, mati in hčerka Marija Rus roj. Kadivc soproga strojnika drl. Sel, v torek po kratki mučni bolezni preminula. Pogreb bo v četrtek 14. t. m. ob 14 uri iz postaje Grosuplje. Grosuplje, 12. aprila 1921. Salujočl ostal!. Otroški voziček, W£JBr obleke, častniški škornji in drugo naprodaj. B!eiwelso?a cesta 25,1. 2587 S$r*fiinil# 'e Prvovrsuia samostojna, &l OJlilzanestjiva moč, zmožen tudi vsakih poniavll, se sprejme pod Ugodnimi pogoji za takojšnji nastop v tarkttni tovarni m pa ni žagi Ivan š'ška, jubljana, Mcteikova u'ica 4. 2598 Proda se lepa svilena narodna obleka. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda._]_T S* Denar ie dobro naložiti! Proda se nova moderna enonadstrop- B_a Iilia z ograjenim vrtom v Rožni dolini. Kupi se lahko, da se plača le polovico. 0z;ra se le na resne kupce Poizve se: Mala čolnarska ulica Eter. 3. FozoMrgovrisliiobuni! Vsakovrstne klobuke od 160 K naprej Im2m v veliki zalogi; tudi lece veloune klobuke. Franfo Cerar, tovarnar v SiOba, posta Domžale. Tovarna je oddaljena 7 minut od postaje Domžale Cene primerno nizke, postrežba točna Čebulno seme originalne italijanske vrste, gente Ma-mouth. jaune geant — Rocca, rouge ge--nt Ro:ca Brunn, ae dobe pri Sever & Komp., L nbl.ana. VTolfova ulica št. 12. Prođalalaa Starejša, spretna, dobro izvežbana v manufak urni stroki, in učenka poštenih staršev, s primerno šolsko i .obrazbo, se sprejmeta pri Vinko Čket, trgovina z manufakturnim bla-bam v Ji. Bistrici, Ju'ijska Benečija Kupijo se kvarjena dvo- koiesa, otročji vozički, Šivalni pisalni in razni stroji. F. Batfel, LJubljana, Stari trg št. 28._ Kupim hišo, 8 5 sobami in kuhinjo ter z vrtom na peiifer ji. TakojSnje ponudbe z natančno navcdbo cene in lege hiše naprošam pod .Periferija 2581" na upravništvo Slovenskega Naroaa. Jukova Drva, 50—60 vagonov, na bližnji postaji Ljubljane ae ceno prodajo. Ponudbe pod »Dna 2589" r.a upravo Slov. Nar. Spodiclfska firma Ludovlk Ševar, vd. za Rakeku izvršuje točno in najhitreje vse v to stroko snadajoče posle, tudi oearinjenja. £535 (kopriva) m razne biće priporoča tvrd k a OsvaBd Dobeic, Uabliana, Sv. Jakoba trg št. 9. Sukanec Žemnate vezalke za Čevlje, kvačkanec, dišeče milo, glavniki za česanje otroške sesa'ke, žlice fn vilice iz alumija po najnižjih cenah pri tvrdki Os v*Id Dobeic, LjnbMana, Sv. Ja^aba trg B. liiijs za snene in prodala na debelo in drobno m2 po K 4*20 pri večjih naročilih znaren p^p-^t. Steiser Anton, Lmbljana, Jeranova al. 13 Trnovo. 26 Zastopstvo zavarovalne mili ali kaj podobnega se prevzame v Celju; ugodno mesto, lena pisnrna na razpolago. Natančneje v upravniitvu Slov. Naroda. 2595 Inm 12 pro^aiaHa pirni st^ok' Oferte je poslati na poštn predal Ljubljana 109. 2560 Soliden ba'čoi nrcđsIH r"" eno ^ đve oprealieni sioi k'hrnTe:orc°na postranska stvar. Ceniene ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Sinplan 2557". OMa 30.600 komade? petletnih imreKovin iPiadiK 7^;^oda v Kazjem. posestnif 2569 Sprejme ss boljši gospod na hran^ in stanovanje. s9%u ser, Vojaška n:iea. 2579 z vrtom v Ljub Jani €sonadstropna hiša se proda. Naslov pove upravnSto Slovenskega Naroda 2597 prc8a sc harmonika n^obtrona• ohranjena. Cena 600 kron. Škofic, Kolodvorska ulica 6 TI. desno. 2596 Šivilj atnr^imo p°šten° in pridno dpiejUie nftenko za takojšnji nastop, za nenlo in obleke. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 2591 lokale za tnjoviao ponudbe upravi lista pod .Trgovski lo-lal 2593". 2S93 parketni mojster, £2£SSS moč, se sprejme. Ponndbe z Izpričevali naj se pošljejo na F. Heinribar, lena industrija, Skorji Loka. 2590 Fr?7f t]t7k PotPuno vj^^ta može mje-ll4tiad sto odmah ili po dogovoru nastupiti. Piača do 800 K i ce'a obskr-ba, stan. Robert Basarlček, Bjelovar 2592 fesnega skladiščnika r.„r'; kovača, samo prvovrstne moči ta sstio-stojna dela sprejme tvrdka V a T. Heinribar, Kočevje, Kamor naj se vpošijejo tudi ponudbe z izpričovali. 15^1 Slamniki od 60 K naprej nopavila kar najceneje pri Ivani Šiler, i*|ablfan«9 EoDgresnl trg 0. 1752 iN#Unlj)/\v za 6- 'n 7- Rimr|. raz. inSIl UKlOl se ilče za graščino na deželi čez polttje, ev. tako). Ponudbe pod 1375 2*65" na upravo Slov. Nar Moško kolo, dohro ohrameno, •e prode za oenb S 2000-—. Ogleda se od pol 1. do 2. pop, Krakovska allca 23 2558 Hiša v Mariboru 2 minuti od kolodvora, z vaUkim dvo-nščem in vrtom, pripravna za vsako podjetje se proda. Infotmadje daje Jug, Maribor, Aleksandrova cesta 71. 17&S \wmM visolo negredo bi. kdor mi rreskrbi stanovanje z najmanj 2 S'bama, kuhinjo in pritik inami Ponudbe pod .Stranka hrez otrok 2*14" na upravo lov Naroda. 2>14 ilobrski kandidat sc 1 •ko1 sprejme p!i notarju dr Karlu Sc^m dinger v L|ub lan. Pogoil po dogovoru. Električna centrala mesta S mbora potrebuje takoj 5>0 komadov 9 metrov d Igih mehk'h lesen h srebrov, ki morajo »meti na gornjem kraju najmanj 15 cm debeljine morajo biti ravni, zdravi in suhi, ne grčavi. Samo b ago ki se mote takoj piedat žeiiez »e na odpremo pride v obzir Ponudbe na adreso: S ektrlčna centrala grada Sombora. 2568 Uvi© delavnica Franc P LJubljana, Karlovska c. 10 Izde'ujejo se vs* rosnmezna dela za avtomobile, popravljajo se tudi stroji vseh vrst. Prevzamem vsa žeiezo- tru-garska dela točno in najceneje. 22l5 Mehan čna vr\rarna, terilnlca, prediln-ca Aoten Šinkovec. Kranj • Grosanlje sprejme za tvornico Grosopbe siostio pisni m Pismene ponudbe z nave bo ref ene. Začetniki izključeni. 2520 popolnoma veičo sloveničfne, hrvaščine n ne-r§člnc, perfektno stenop;r3finjo in u • LHfbn«nl. •o f prid druibl M. Cirila I« M»t0dt _____^ v LJUBLJANI.^ Pri posameznih zabojih škatljica K 1 06 od skladišča Ljubljana. Engroaisti imajo primeren popust. oglaševalec glascvirtev ta trgovec x glasbili Ljubljana. Wolfova ul. 12 40°. U pomladno in poletno sezono novodošli elegantni vzorci angleškega sukna, angleški lister za dame in gospode. B^T Zahtevajte vzorce! ~3£B Za gospode in dečke vsakovrstne obleke lastnega izdelka po najnovejših krojih. J. Perdan, Ljubljana, i ^0°/o Prva kranjska razpošiljalna 40°/c manufakture, mode in konfekcije Rendez-vous du monde chic internationale. Cosino des Etrangers. O. M. D. c. 0. I. t. D. 11 M. na veliko preporuča svoj veliki izbor.— Narudžbe obavljaju se brzo i točno. Zagreb Trenkova ul. 20. D. c. D. M. [. M. Vabil© na N*kH90Talae sselrnge za kontnima la jpredaktivno zadruge le zaveda r. z> * o. t. v LJabllacl ki 80 bo vrill v ae«*a?Jn, tfna 17. aprila 19X1 ob 11 ari dopolndne v proatoHb Nakapovalne z«dra-C©14 na Alekaandrovl costi st. 9. DNEVNI RED: 1. Poročilo nače'stva. 2. Pn diožitev letnega računa In bilanc . 3. Poročilo nadroratva in podelitev absolutorlja načelitvv. 4. Srremeraba pravil. 5. Volitev načelstva in nadzostva 6 Slučajnosti. V Llnbliaaf, dne 9 aprla 1921. btnlrUaiL Filip Drataik s. r. potrebSCine: Portlandcement, zidno in strelno opeko, cementne strešnike, cementno-azbesfnl škrilj (ettrnit), cementne eevi, drena Žne cevi, apno, Watproof (cerrzlt), asfalt, izolime plošče, lesni cement, pristno stresna lepenko št 8<\ 100 In 120, strešni lak, katran, kar-bolinej, glps i.t.d. dobavlja LjnSlianita hnerdlahi dnina Ljnblliaa, Blaivreiaova cesta 18. Telefon Mar. 408. 4t Dvorni trg 3. & Bizjak Ljubljana Ped Narodno Starano. 40°/. bo v torek 19- U m. na Sv. Jakoba nabretfu št 29 t trgovini. Prodajale se bodo raznovrstne stare knjige za šolo, čitalnice i.t.d. 25t na Piitvici 3 ploščati kolnica, 2 ska soba, z mlinom, na Joiip lin v pogonu blizu Varaždina 86 tako! proda s 4 pari kamenov, 1 tresalo (Beutel), vse zidano v popolnem redu nov hlev, sobi za stanovanje, kuhinja, jedilna shramba in mlinar-z 11 orali zemlje in 1 oral šume, vse v enem komadu Resni reflektanti naj se obrnejo pismeno ali osebno Novaka, trgovaca Varafd!n9 dajeva nlica 7. Modni salon Ljubljana Židovska ulica štev. 3. Dvorski trg Štev. 1. Priporoča spomladans&lh klobukov čepic is slamnikov. Popravila se točno Izvršnfeio. Žalni klobnkl v zalogi. hhelii in koristno ie da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kf. poštno-fekovnejni undi. Pazite, da boste naznanili pošiljatelja natancai znese'*, ki ste ga spreieli. In dan, ko Vam je bil izplačan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah Vas to rroiirao. Eaake pritožbe so sc po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsaktm slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resmei pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi poliliateJi prepričj, da je bil denar pravilno Izplačan, izgub! spoštovanje in zaupanje ter mnogoktat dolgo tiaja, medno se rdločf pcslatl z<>pet kaki d nar. Konečno se obračamo še na one rtjake In rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredo7«!cev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar polom naše banka. Točna postrežba — to je večno bilo in bo ostalo nafie geslo. FRHHH SHKSER STBTE BARK 82 Cortlandt Strgat New Tark, M. 7. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« Za iiiseratni del odsovoren Valentin Kopitar. BU 89 1941