JUTRA
PoUnTna plačana vJjŠfcvfiil
Sol za občine v mariborski oblasl
RAZVESELJIV NAPREDEK NAPREDNJAKOV IN NAZADOVANJE SLS.
Včeraj so se vršile v srezih Maribor desni breg, Celje in Ptuj občinske volit-
ve, ki kažejo razveseljiv napredek naprednjakov. Demokrati.so ne samo povsod ohranili svoje postojanke, temveč v več krajih še napredovali in tudi nekaj občin iztrgali nasprotnikom.
SREZ MARIBOR DESNI BREG.
V 21. občinah so bile vložene samo li-liste SLS, v 12. občinah kompromisne liste, večinoma napredne, v ostalih občinah Pa po več list. Iz mnogih občin so prišle pritožbe radi nepravilnosti pri razglasu volitev in je verjetno, da bodo volitve ponekod razveljavljene.
Dozdaj so znani sledeči rezultati:
Pobrežje: kompromisna lista (soci-jalisti 16 mandatov, SDS 4, SLS 5). — Studenci: socialisti 553 glasov (19 mandatov), lista hišnih posestnikov 109 (4), lista najemnikov (skupna slovenska) 73 (2). Pekre: napredna lista sedanjega župana (večinoma SDS) 5 mandatov, socialisti 2. Limbuš: na gospodarski listi 3 demokrati in 2 SLS, na soc. listi 2 mandata. Ruše: 9 socialistov in komunistov, 4 SDS, 4 SLS. Bistri-c a pri Limbušu: nemška lista 1, SLS 4, socialisti 2. Razvanje: lista župana Kaca 4, socialisti 2, SLS 2. Radvanje: lista dozdajnega župana 9, socialisti 8. Sp. Polskava: soc. 5, SDS 6, SLS C. Rdeči breg: obrtna delavska lista 3, lista župana Brezovnika 2, lista kmetsko delavska 2. Podova: SLS na 4 listah 8, socialisti 2. Skoke: Gosp. lista 3, SLS 2, socialisti 2. T e z n o: Še ni potekla funkcijska doba. Sv. Lovrenc na P o h.« Demokratska in socialistična lista bili razveljavljeni, izvoljena klerikalno-uemška lista.
SREZ CELJE.
Braslovče: združeni naprednjaki 379 glasov (17 mandatov), SLS na 2 listah 188 (8). Š k o f j a v a s:	koalicija
SDS in SKS 136 (5), socialisti 320 (12), SLS 220 (8). Sv. Jurij ob Taboru: koalicija SDS in SKS 202 (9), SLS 166 (8). Dramlje: koalicija SDS in SKS 149 (9), SLS 140 (8). Petrovče: koalicija SDS in SKS 136 (8), soc. 52 (3), SLS 236 (14). Sv. Peter ob Savinji: ko-
alicija SDS in SKS 105 (8), SLS 197 (11). Teharje: lista Stojan-Adrinek (napr.) 119 (8), soc. 57 (4), SLS 199 (13). G o-milsko: koalicija SDS in SKS 38 (2), SLS 124 (7). Sv. Lovrenc na Proži-n u: združeni naprednjaki 86 (7), SLS 120 (10). Vel. Pirešica: 3 liste SLS, na katerih so tudi nekateri naprednjaki. L o-tovlje: lista župana Antloge z nekaterimi člani SLS 72 (5), opozicija vseh strank 54 (4).
SREZ PTUJ.
Breg: socialisti 7 mandatov, nemška lista 5, slovenska lista 5. Krčevina: klerikalci in Nemci 8, napredna gospodarska lista 1. L o č i č : SLS 1, gosp. stranka 2, lista Ločki vrh 4. M a jš p e r k : lista uslužbencev tovarne 8, SLS 5, združena kmetssko-delavska lista 4. P o 1 e m š a k: Gospodarska lista 4, lista Martina Pozniča (napr.) 2, klerikalci na 2 listah 1 mandat. Ptujskagora: naprednjaki na 2 listah 9, SLS 8. Rogoznica: SLS 6, kmečko-delavska zveza 3. S p u h 1 e : Združeni posestniki 4, SLS 5. Š i k o 1 e: SLS 1, kmečkodelavska zveza 7, neodvisna gospodarska lista 1. Vurberk: SLS 5, ljsta pos. Krefla 3, lista delavcev in malih posestnikov 4, lista pos. Zelenika 5. Mezgovci: Gospodarska lista 5, SLS 2. S v. L o v r e n c na D r. p.: naprednjaki 9, SLS na 2 listah 16. S v. Andraž v Halozah: SKS na treh listah 5 mandatov, SLS 3, lista Vreg (SDS) 1. Sv. Barbara v Halozah : nepristranska lista 3, SLS 1, SKS 2, Gosp. stranka 1, Slov. kmetska neodvisna str. 1, gosp. stranka izven strank 1. Polanci: SLS 7, mali posestniki 2. — Brstje: SLS 3, združeni mali posestniki 2, nar. radikalna lista 2. B u k o v c i : SLS 3, gosp. stranka 1, kmečko-delavska stranka 5. Hajdina: Kmečka zveza 4, SLS 1, skupina posestnikov in interesentov agr. ref. 2, kmečko delavska zveza 2. J u r o v c i: SLS 3, Kmečka zveza 1, napredna gosp. lista L SKS 1. L e v a n j c i: Lista združenih strank 3, SLS 3, lista Ant. Hramberger 1. P a c i n j e: SLS 6, kmečka zveza 3, stranka združenih posestnikov 2, gosp. stranka 4, kmečko del. zveza.2.
Mariborska porota
VSESTRANSKI PUSTOLOVEC. — UBOJ NA AVSTRIJSKEM OZEMLJU. — ROPARSKI NAPAD V KAMNICI.
Umaknitev davčne reforme
BEOGRAD, 12. decembra. Pod pri-/tiskom srbskidi in črnogorskih poslancev se pripravlja vlada, da umakne svoj predlog glede izenačenji davkov, ki tako ni bila resno v njenem načrtu. S tem pa je bila seveda postavljena vsa davčna reforma na glavo. Opozicijonalni krogi, ki so kmalu uvideli vladno nakano, so zato odločeni, da preprečijo umaknitev davčne reforme^ v slučaju potrebe tudi z obstrukcijo. V četrtek imata tako radikalni kakor demokratski poslanski klub sejo, na kateri bosta predvsem razpravljala o vprašanju davčne reforme.
PODRAŽENJE CIGARETNEGA PAPIRJA.
BEOGRAD, 12. decembra. Mono-polska uprava je sklenila, da umakne izdajo cigaretnega papirja po 0.50, 0.80 in 0.90 Din. Novi cigaretni papir se bo prodajal po 1 Din in 1.50 Din. Stare vrste se bodo smele prodajati najdalie do 30. junija.
Maribor, 12. dec.
V porotni razpravi proti Ivani Rajšpovi in Ivani Klemenčičevi, ki se je vršila oba poslednja dneva preteklega tedna, je bila v soboto ob pol osmih zvečer razglašena naslednja obsodba: ker so porotniki potrdili glede obeh obtoženk vprašanje uboja, vsa druga vprašanja pa zanikali, je dobila Ivana Rajšpova štiri leta, Ivana Klemenčičeva pa štiri leta in pol težke ječe.
*
f
Radi tatvine in sleparstva se zagovarja danes pred poroto 381etni oženjeni delavec Franc Kranjc iz Velike Varnice pri Ptuju, tip vsestranskega pustolovca, ki je tekom letošnje pomladi in poletja olajšal na Dravskem polju in v Mariboru celo vrsto oseb za njihovo lastnino. Kolikor se je moglo dognati, znaša vrednost pokradenih stvari, za katere odgovarja Krajnc, preko 20.000 Din, prislepar-jeni znesek pa gre še poleg tega do 3000 Din.
Krajnc je bil svoječastio sonosest-nik. Radi slabega gospodarstva in radi neprestanih opravkov na sodišču in pri odvetnikih je zašel v dolgove in je moral leta 1923. prodati svojo polovico posestva. Kmalu je zapravil vso kupnino, nato pa začel krasti in slepariti. Februarja je prišel obdolženec v pisarno Predujemnega društva v Ptuju, se izdal za Jožefa Vindiša ter zaprosil za posojilo 2500 Din, ki ga je tudi dobil z ozirom na to, da poseduje pravi Vindiš v Ložini posestvo. Istotam in pod istim izmišljenim imenom je obtoženec nekaj tednov za tem podpisal menico in ponovno dvignil posojilo 2500 Din. mesec kasneje vnovič znesek 1000 Din. Dne 30. marca je prišel obtoženec z istim namenom že četrtič v Ptuj. Ko pa bi moral na sodišču podpisati hipotekarno zastavno pismo in dati overoviti svoj krivi podpis, je bil prepoznan po sodnem slugi Ogriču. Krajnc pa je to pot odnesel pete.
Ker je vedel, da ga zasledujejo ob-lastva. je zapustil dom in se pričel potepati po mariborskem in ptujskem okraiu ter kradel na debelo. Krajncu očita_ obtožnica med drugimi malimi tatvinami, ki vse priznava, tudi to. da je ukradel posestniku Antonu Vinku v Dežni nad 15 000 Din. To tatvino obtoženec taji. Po njej je živel
NOBLOVE NAGRADE.
OSLO, 12. decembra. Noblova mirovna nagrada za 1. 1926 je bila po-
dajena nemškemu profesorju dr. Lu- v .	,	,	-	-	„	.	.'
doviku Ouidde in Francozu Ferd.: Krajnc zel° razkošno. Pripeljal se je Buissonu, nagrada za fiziko prof. z voz?rn v Krapinske Tophce. dajal Comptonu (Čikago) in Wilsonu (Cam za vc^e rnnožine vina in živel cisto
gosposko. Ze prej si je kupil novo obleko. Tudi v mariborski okolici je
bridge), za fiziologijo in medicino Prof. Fiebigerju (Konenkagen) in prof. Wagner-.Iaureggu (Dunaj), za literaturo pa italijanski pesnici Grazii Deleči.
SMRT DVEH FRANCOSKIH PREKOOCEANSKIH LETALCEV.
PARIZ, 12. decembra. Letalec Car-but, ki je vodil »Modro ptico« pri po-skušenem poletu čez Atlantsko morje, in njegov tovariš Lacoste sta se na letališču Le Bourget pri Parizu smrtno ponesrečila.
POŠTNO POSLOPJE SE ZRUŠILO.
RIM, 12. decembra. Pri gradnji novega poštnega poslopja v Cigliari-
živel kavalirsko, se vozil z izvošč' kom v gostilno in se družil z nekim dekletom.
Razpravo vodi vdss. dr. Peitler, votanta sta dss. dr. Tombak in dss. Lenart, zapisnikar avsk. Punčuh: državni pravdijik dr. Zorjan, zagovornik dr. Pipuš.
Danes prizna Krajnc poleg že prej priznanih tatvin na mah tudi ono pri Antonu Vinku, trdi le, da ni bilo v listnici 15.000 Din temveč le 6420 Din. Krajnc je temperamenten dečko. Govori hitro, ko priznava svoje tatvine in si ne dela z vse zadeve težke
ju Sc je porušil del prvega nadstrop- j vesti. Nekih maniših tatvin noče taja. 15 delavcev je našlo pri tem smrt koj priznati. Predsednik opozori pod razvalinami, 6 oseb pa je bilo Krajnca, da je v preiskavi te tatvine težko ranjenih.	--	jbrez nadaljnega priznal. »To sem za-
to napravil, da je šlo bolj hitro naprej!« odvrne naglo obtoženec. Tudi neko drugo tatvino prizna šele po prigovarjanju predsednika: »No, naj bo!« se odreže dobrodušni Krajnc.
Ker ima Krajnc že domala dva tu-cata predkazni in so porotniki soglasno potrdili vprašanje glede tatvine in sleparije, je bil mož obsojen na štiri
in po leta težke ječe.
*
Peter Tarkuš, 23 letni hlapec v Limbušu, se zagovarja pred poroto radi hudodelstva uboja in radi prestopka zoper telesno varnost. Obdolženec je bil poleti 1927. za hlapca pri Francu Hochstetterju v Unterra-kitschu v Avstriji. Zvečer dne 6. avgusta je z več drugimi hlapci pohajkoval po vasi in srečal neko drugo skupino fantov, katero je opsoval z ušivci. Ti se niso zmenili za izzivanje, temveč so odšli proti Lichen-dorfu in Oberrakitschu. Namah na so zaslišali za seboj divje vpitje. Fantje so se vrnili in zadeli v neki koruzi na obdolženčevo družbo. K Tarkušu ie stopil Karl Bobel in ga vprašal, čemu tako kričijo. Nekaj časa so se prepirali, notem pa šli narazen brez hujših posledic. Tarkuš je šel s svojo družbo proti Unterrakitscbu. Bobel in njegovi tovariši pa za njimi. Blizu vasi sta zopet trčila Tarkuš in Bobel drug v drugega. Kljub temu, da je imel Tarkuš ves čas pripravljen svoj žepni nož za napad, se je vendar na poziv nekega Baumanna še premagal in odšel z tovariši. Tudi Bobel je ponovno stopil k svoji družbi, ki je na-n a! je vala svojo pot in se nato vsedla objeestnem robu. Mimo ie prišel Tarkuš in se obregnil ob Boblovo družbo. Zadnji je vstal, stopil pred Tarkuša, nakar sta se oba za nekaj korakov oddaljila in se prepirala. V trenutku pa se jeJJobel zgrudil.
Obdolženec ga je namreč v prerekanju zabodel z nožem, mu prerezal arterijo in ranil nbuča. Po desetih dneh je Bobel na izkrvavitvi umri. Pobelu je prihitel na pomoč neki Franc Polzi. Ko je hotel odstrariiti Tarkuša. ki je klečal na Boblu, ga je Tarkuš vrezal z nožem na levem stegnu. Po dejanju je Tarkuš še kazal krvav nož in se bahal, da je dva zaklal.
Avstrijske oblasti niso mogle Tarkuša meti, ker jo je bil popihal v Jugoslavijo. Dne, 8. oktobra pa je bil aretiran v Limbušu. TarW* naj državljan, priznava dejanje in krivdo.
Senat isti kakor nri prvi razpravi. ZamVvnria dr. Rapotec.
Porotniki so potrdili vprašanje glede uboia, makar je bil Tarkuš obsojen na dve in pol leta ječe.
Tretja razprava se je pričela ob' dveh popoldne proti Josipu Kajšlerju in Josipu Vezovniku. delavcema iz Kamnice in sicer radi roparskega napada, ki sta ga izvršila dne 6. novembra na Antona Tajnška. Zagovarja dr. Rapoc.
Samomor v artiljerijskl vojašnici.
V artiljerijski vojašnici na Pobrežju se je ustreli! v petek zvečer redov Radoslav Sijanič, ki je stal ravno na straži. Pognal si je s puško krogljo v srce in obležal takoj mrtev. Ko so prihiteli njegovi tovariši, alarmirani vsled strela, so našli Ši-janiča že mrtvega. Kaj je pognalo mladeniča v prezgodnjo smrt, ue ve nihče.
Leto I. (Vlil.), štev. 183 Maribor, pondeljek 12. decembra 1927
razun nadalje in praznikov veak dan ob 16. vri
Fiatu« pri požirat« dak. M«. * Lfafe^Mrf *t tt.40®
Vetja mee*£»o, prej««**« » upre*i aW po tO Dt*, dostavijo« m d»«i pa Itt Dl«
U red B+atvo i* uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Ogtaai po tarifa
Oglasa »predem« Udi ogUani oddotafc .Jutro- v Ljubtjoai, PreSamam »Pa* 4.4
CanaT um
Kako la SLS skrbela za lnte< rese Maribora?
ŠE DEMAGOŠTVO SLS V LUČI RESNICE.
»Slovenski Gospodar« je te dni zapisal gorostasno trditev, da se je SLS sedem Jet borila za oblastno samoupravo in da je ta »začetek avtonomije« le uspeh SLS in njenih voditeljev. Vodstvo SLS računa očividno na absolutno pozabljivost svojih ovčic, ker bi sicer gotovo ne moglo brez sramu postavljati takih trditev. Da nepoučeno maso še vedno od časa do časa nakrmi z blaženo »avtonomijo«, katero je vodstvo SLS že davno vrglo v ropotarnico, temu se človek samo nasmehlja. Da pa vkljub zgodovinskim dejstvom sljka oživotvorenje oblastnih samouprav kot uspeh SLS, je višek politične nemorale.
Zakon o oblastnih samoupravah, ki tudi še danes ni v polnem obsegu izveden, je v veljavi od 26. apr. 19*22 in že jeseni istega leta bi se bile mogle in morale na podlagi tega zakona izvršiti volitve v oblastne skupščine. To, kar klerikalni list imenuje danes »začetek avtonomije«, bi bili lahko imeli vsaj v takšni, žene v popolnejši obliki nego je danes že jeseni 1. 1922. Da do tega ni prišlo, da se je oživotvorjenje oblastnih samouprav zavleklo za cela leta, na veliko škodo cele naše pokrajine in zlasti mesta Maribora, to je »zasluga in uspeh« SLS, ki je vsa leta z vsemi mogočimi spletkami preprečevala izvedbo samouprav na podlagi citiranega zakona. Njeno, časopisje, njena parlamentarna delegacija in vodstvo SLS — vse to je skozi pet let vodilo neizprosno borbo proti izvedbi tega zakona, ki so ga imenovali skrpucalo, na podlagi kojega samouprave ne bodo življenja zmožne itd. Če je »dobro in verno« slovensko ljudstvo to pozabilo, pa nismo in ne bomo tega pozabili mi, ki smo vsa ta leta neprestano zahtevali razpis volitev v oblastne skupščine; ne' bomo zlasti pozabili mi Mariborčani, ki smo radi takšne politike SLS trpeli ne-preračunljivo moralno in gospodarsko škodo.
SLS je sedaj že skoro leto dni v vladi in že skoro leto dni bo kmalo tudi, odkar ima v rokah popolno moč v obeh slovenskih sambupravah. Imela je prilike dovolj, da izposluje vsaj to, da. bi se oblastnim samoupravam preustili vsi oni posli in finančni viri, ki so določeni v že citiranem zakonu. Toda SLS tega ni storila; nasprotno, v bivši Uzunovičevi vladi je celo privolila v to, da je finančni minister v posebno uredbo okrnil finančno samostojnost oblastnih samouprav. Doma v Sloveniji je navidezno sicer proti temu revoltirala, v ministrskem svetu pa njeni zastopniki niso našli poguma, da bi se bili tej kastraciji uprli.
Ponavlja se vedno ista igra:, doma se igrajo leve v borbi za »avtonomijo«, v Beogradu jo pomagajo daviti; doma vpijejo proti demontaži ljubljanske univerze, v Beogradu pa nanjo pismeno pristanejo; doma sipljejo peska v oči svojim ovčicam z vpitjem, o davčnih krivicah za Slovenijo, v Beogradu v lepi slogi z radikali glasujejo za zvišanje davkov.
Danes, ko se SLS z gori navedenimi lažmi .in zavijanji ponuja zopet nam Mariborčanom za občinske volitve, je treba še posebej in ponovno ugotoviti zgodovinsko resnico, da se je SLS cela leta borila proti oblastnim samoupravam, zlasti tudi proti temu, da bi bil Maribor sedež oblasti, ker je hotela celo Slovenijo stlačiti pod klobuk Ljubljane.
Mariborčani pa dobro vemo, kakšnega gospodarskega pomena je za nas, da je naše mesto središče državne oblastne u-prave in pa oblastne samouprave. Zato klerikalcem ne moremo in ne bomo pozabili, da so bili vsa leta boj proti interesom našega mesta in da so šele letos prisiljeni ugriznili v to za nje kislo jabolko.
Zato se pa tudi sedaj od njih ne damo prevarati niti z lepimi besedami niti s sladkimi obljubami.
*Y
[8 V
Pondeljek, Torek, 13.
REPERTOAR;
12. decembra. Zaprto, ob
>Mada-
decembra ob 20. uri me Butterfly« ab. A. Kuponi.
Sreda, 14. decembra. Zaprto.
Četrtek, 15. decembra ob 20. uri »Takrat y starih časih« ab. D. Premijera.
»Takrat v starih časih...« je nova o-pereta, katere premijera bo še ta teden. To je pravzaprav ljubka prisrčna in vesela ljubezenska zgodba iz lepih davnih časov. Prijetna godba, prisrčni milje, izredno veseli prizori, dobrji zasedba, vse to bo gotovo pripomoglo, da bo to letošnji operetni »šlager«. Naj še omenimo, da je bila baš ta opereta najuspelejša od vseh, kar so jih še pod Avstrijo dajali na marib. gledališču. Režija je v priznanih rokah gosta, g. Bachmanna.
Jamo: Logareva Krista
Včeraj smo videli to ljubko opereto, izr za lanske sezone, spet na našem odru. Vlogo Kriste je imela v rokah — kakor prej — gdč. Lubejeva. Podala jo je z ravnodušno in uprav močno prikupljivo igro. O njenem nastopu se sliši samo vsestranska hvala. Cesar Jožef g. DaneŠa je bil zelo dobro označen. Imeli smo pred seboj prijetnega igralca, elegantnega nastopa, ki stoji na igralski višini. Ugodno je izpestril dvornega maršala g. Skrbinšek. y ostalem ne moremo reči nič bistveno novega, ker zasedba ni nakazala drugih izprememb. Režijo je vodil g. Bachmann in muzikalni del g. kapelnik Herzog. Oba zaslužita odkrito priznanje. Tempi so prav primerni in živahni, le v spremljanju naj bo orkester v splošnem decent-nejši. Nekateri pevci se prav nič ne slišijo. Potek predstave je bil animiran in aplavza je bilo dosti. Obisk moremo o-značiti kot zadovoljiv.	H.	D.
Prispevajte za spomenik Kralju Petru v Mariboru
Mariborskim trgovcem v preudarek!
SLS se hvali v svojem časopisju, kako velika sovražnica je raznih mestnih davščin in da se imamo samo tej stranki zahvaliti, da ne ječi naše mesto še v večjih mestnih davkih. V praksi pa izgle-da stvar vendar malo drugače. Pustimo poseben občinski davek, katerega je vpeljal sedanji režim na vino, kajti ta davek so prevalili gostilničarji kratkomalo na konsumente s tem, da so podražili vino. Drugo pa je nameravano zvišanje takozvane tovorninske davščine na vse pošiljke, ki dospejo po železnici v Maribor, ali ki se iz Maribora odpošljejo. Mno go energije je bilo treba Trgovskemu gremiju in Trgovski zbornici, da sta pri centralni vladi dosegla prepoved takih posebnih autonomnih davščin, saj je to-vorninska davščina prava mariborska špecijaliteta.
Prvotna tovorninska davščina je znašala za uvoz ih izvoz v mesto in iz mesta pri vagonu 125 Djn, sedanji občinski svet, ki je preglasoval naše stanovske zastopnike, je pa sklenil to davščino zvišati na .700 Din pri vagonu. Naj si trgovci sami izračunajo, kaj bi to za naše mesto pomenilo zlasti za veletrgovino, ki bi postala napram drugim bližnjim mestom na mah konkurence nezmožna, ako bi hoteli trgovci ta ogromni davek vkalkulirati cenam. Tovariši! 2e iz tega lahko razvi-dite, kdo zastopa naše interese, ali nam sovražna SLS v sedanjem občinskem svetu, ali pa naša stanovska organizacija pod vodstvom načelnika g. Weixla, ki mora budno paziti na nam sovražne sklepe sedanjih gospodarjev v občinskem svetu in bi bil naravnost samomor za vsakega trgovca, ki bi oddal svoj glas za tako stranko. Ker se uvozi in izvozi v Maribor in iz Maribora na tisoče vagonov raznega blaga, bi bila mariborska trgovina s povišanjem tovorninske davščine oškodovana za lepe milijone, dolgo bi pa tega itak ne mogla prenašati. Treba je poučiti tudi trgovske nameščence, koliko bi bilo danes brezposelnih, ako bi se bil ta zločinski načrt sedanjemu žu panu posrečil — Trgovec	jataUii
Kakor deca pred parkljem...
Komaj je »Večernikov« poročevalec izrazil bojazen, da ne utone na Koroški cesti, so že dirigirali čistilce blata v to vzorno ulico, ki bi po mnenju starih prebivalcev te ceste še dolgo bila podobna madžarski poljski cesti, ako ne bi čez teden dni bilo — volitev. To je torej poleg pravkar napeljane (četudi tisočkrat brezuspešno zahtevane razsvetljave) solnčna stran strahu pred volitvami ne pa toliko dokaz skrbi za povzdigo Maribora. Kakor deca teden dni pred prihodom parklja uboga stariše, tako tudi oni, ki se tresejo pred ljudsko sodbo! —
Otvoritev Gvajčeve razstave slik.
V navzočnosti škofa dr. Karlina, sedanjega in bivšega prosvetnega inšpektorja, kakor tudi mnogo drugih predstavnikov različnih državnih zavodov in šte-vileega občinstva je včeraj akad. slikar g. Anton Gvajc otvoril v slavnostni dvorani mariborskega moškega učiteljišča razstavo svojih 71 slik (pokrajinske slike, tihožitja in ena geure-podoba). Na splošno so slike ugodno učinkovale in je bilo že ob otvoritvi več slik prodanih. Na posebni mizici je razgrnjenih tudi lepo število krasnih vzorcev za preproge v narodnih motivih, ki prihajajo v izredno harmoničnih barvah do polne veljave. —
Smrtna kosa.
Včeraj je umrla v Mariboru po dolgem bolehanju gospa Alojzija Juvančič, vdova po višjem sodnem svetniku, mati ravnatelja g. Zvonka in inž. Ivana, šum-skega nadupravitelja. Pokojnica je bila izredno blagega srca in splošno spoštovana dama. Pogreb se bo vršil jutri, v torek, iz hiše žalosti, Ruška cesta 27 na magdalensko pokopališče. Blag ji spomin, težko prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje!
Jakob Starc' +.
Včeraj ob 11. dopoldne je v Mariboru v 57. letu starosti po težki bolezni preminul g. Jakob Starc, Priljubljeni pokojnik se je leta 1924 preselil s svojo rodbino v Maribor z veleposestva ttotemež, kamor ga-je iz solnčne Gorice pregnala usoda tujčevega jarma. Rojen 1. 1870. v Sežani, je mladeniška leta preživel v Ajdovščini, kasneje pa seje preselil v Gorico. Zgodaj se je poročil in se do prihoda v Jugoslavijo bavil uspešno s trgovino, ter si z izredno pridnostjo in skrbnostjo priboril znatno premoženje. Bogastvo pa. mu ni prineslo sreče. Brezvestna spekulacija pohlepnih in deloma lastna neprevidnost sta ga oropala blagostanja, kar mu je v pretežni meri zagrenilo življenje. Nakopal si je težko, bolezen, katere žrtev je tudi. postal. Pokojnik je bil dobrega, rahločutnega značaja, čeprav so mu dobroto vračali le z nehvaležnostjo. Razen tega pa je bil navdušen Jugoslovan in zvest pristaš demokratske stranke, ter je tudi svojo rodbino vzgajal v tem duhu. Zapušča soprogo in devet o-trok v starosti "9—27 let. Pogreb se bo vršil v torek ob 2. pop. Bodi mu lahka domača zemlja!
Mariborska oblastna skupščina
Finančni odsek je sklican na petek dne 16. t. m. ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu je razprava o oblastnem proračunu za leto 1928. —
Smrtna nesreča v Prevaiiah
Gredoč po vodo k studencu, je Viktor Lagoja, ki je zbiral staro železje, pogledal v nedeljo, 11. t. m., ob 7.30 zjutraj tudi v transformatorske prostore pred kratkim iz Prevalja izseljene tiskarne Družbe sv. Mohorja. Bil je namreč prepričan, da bo našel tamkaj kaj za svoj izkupiček. Ker so bili prostori zaklenjeni, je zlezel skozi okno v notranjost in pobral potem nekaj žičnega materijala iz mrtvih vodov. Nato je šel še h glavnemu kablju, da morda tudi tamkaj najde kaj materijala. Ravnal pa je pri tem tako neprevidno, da ga je zgrabil tok glavnega dovoda in ga na mestu ubil. Električni tok je nesrečnežu vrh tega odžgal tri prste desne roke in roko nad komolcem. Tragičen dogodek je tembolj razburil in presenetil prevaljsko prebivalstvo, ker so podobni slučaji silno redki. Pokojnik je bil splošno priljubljen med prebivalstvom. —
Smešno-froke s colicre
Sobote in nedelje so za našo policijo najživahnejši dnevi, zlasti kmalu po prvem. Stražniki in nadzorniki imajo polne roke posla, pri »Grafu« pa se gnetejo ob vodi in ričetu najrazličnejši tipi. Čestokrat bi oko niti ne verjelo kaj in kdo vse ne prespi nedeljskih noči na trdih deskah policijskih zaporov, ki so baje najboljši lek za nedeljske klativiteze, ki se rekrutirajo iz vseh mogočih krogov naše družbe. Od nedelje na pondeljek se je pripetilo nekaj prav pestrih, ki jih bomo v naslednjem zebeležili.
»Čik« v kavi.
V mirni kavarni v Tomšičevem drevo* redu se .je družba razpoloženega brivca Ivana F., ki je baje češki rojak, prijetno zabavala in čakala ponedeljka. Vedno pa se najde kdo. ki prijetno razpoloženje
Prošnja za božičnico revni obniejnl deci!
Dne 18. t. m. se b vršila pri Štharjeti ob Pesnici prvič božičnica, pri kateri želimo tudi s primernimi, skromnimi darovi obdarovati našo najrevneijšo, pomanjkanje in mraz trpečo deco. Žalostno je gledati in ugotoviti, da osobito tu na meji strašno narašča število bednih otrok, ki že v skoraj detinski starosti morajo »s trebuhom za kruhom«, proč od doma, v tuje hiše — v hlapčevsko službo. Rodoljubi, spomnite se teh najrevnejših s lakirni darovi, da bodo vsaj enkrat deležni radodarnega Božička! V njihovem imenu vnaprej »Bog plati«.— Šolsko upraviteljstvo Šmarjeta ob Pesnici.
Božičnica pri Šiuarjetl ob Pesnici.
V nedeljo dne 18. t. nt. ob pol 3. popoldne prirede učenci v šoli pri Šmarjeti božičnico, ki bo v glavnem obsegala sledeče točke: 1. »Božična zgodba« — kot uvodni pozdrav božiču. 2. Božična igra »Minkini čeveljčki«. 3. 2iva slika »Na sveto noč«. Vstopnina je prosta. Roditelji in sploh odrasli, pridite v velikem Številu k naši prvi božični prireditvi Vaših
skali in spravi marsikoga iz ravnotežja in v slabo voljo. Tako je bilo tudi sinoči, ko je nepričakovano priletel brivcu »čik« v svežo porcijo črne kave servirane ala turka. Ogorek, ki je cvrče ugasil v temni tekočini, je dal povod prepiru, ki se je končal na stražnici, dočim se je glavno dejanje odigralo na ulici. Neprevidni ali sigurni — to se ni moglo ugotoviti — čikometalec Gliša se ni opravičil in razburjenje je vzvalovalo. Kmalu sta se znašla rokoborca na ulici in Gliša je spretnosti detektivskih rok preizkusil na užaljeni brivčevi butici, koje naravni kodri so dobivali hipermoderne fantastične oblike. Baje ga je udaril tudi s palico. Posredovala je policija, ki je zaplenila palico in odvedla razjarjena kričasa na stražnico. Zanimivo je, da sta se lastninske pravice do palice, oba trmoglavo branila, tako da je corpus delicti ostal brez gospodarja. Zadevo bo končnoveljavno rešilo sodišče.
Trije stražniki v stiski.
Sinoči je France K. na Koroški cesti obujal preglasno spomine na pretekle dni in vzhičeno kričal avstrijske , komande, da jp odmevalo v noč. Ko se mu je približal stražnik in po ponovnih opominih napovedal aretacijo, je posredoval Francetov tovariš ih sunil stražnika v prsa. Mož pravice je izpustil prvega aretiranca in aretiral nasilnega posredovalca Josipa T., ki se je aretaciji upiral. V kritičnem trenotku pa se je pojavil drugi stražnik, ki je nudil tovarišu pomoč. Skupaj sta ga hotela odvesti, toda posel ni bil lahak. Po nekaj korakih se je uprl policijski spretnosti in se vrgel na tla in ni hotel z mesta. Bil je trmast kot osel pred mostom. Naključje pa je privedlo mimo še tretjega stražnika ih združenim močem je uspelo, da so upornega Jožeta'dvignili in Odnesli. Ko pa je jetnik začutil bližino stražnice, se je v njem zopet vzbudila želja po svobodi in z v$o silo sc je iztrgal iz čvrstih prijemov ter pričel biti in brcati krog sebe, tako da je dva stražnika z nogami nevarno pogodil. Ko se je u-pohal, so ga odvedli v zapore. Moral se bo zagovarjati radi nasjlstva pred sodiščem,
% Mir ib 6 r #. dhe Ifc KK t9f*J
♦Mariborski v f ctfiNlK firtrt.
MaS novi roman.
Naš novi roman, ki ga pri vsej skrajni napetosti preveva najnežnejša ljubezen med mladim dekletom in iznajditeljem smrtnih žarkov, je gotovo eden najboljših, kar jih je kdaj prineslo slovensko časopisje.
Spoznanje, volja, moč — trije elementi se združijo v našem novem romanu
Oblast treh
katerega je napisal znani nemški pisatelj Hans Dominik in ki je v nemščini dosegel izdajo v več stotisočih izvodih.
Prastari problemi sveta se zaostrijo v končen boj — dobro se bori proti zlu — kakor v skrajno napetem filmu se vrste pred nami od nepoznane sile preprečena usmrtitev na električnem stolu, beg v letalu preko oceana, gigantski boj hipnotizerja proti hipnotizerju, vojna bodočnosti med vladajočima velesilama z vsemi strašnimi svojimi sredstvi — na severnem tečaju v izvotljeni ledeni gori pa se pripravljajo trije, da prevzamejo oblast nad svetom in ustavijo pokolj človeštva, kar se tudi zgodi na najčudovitejši način.
Toda človeške roke so še preslabotne, da bi trajno mogle obdržati oblast. Oblast uniči sama sebe in se le v spoznanju ohrani za bodočo, močnejšo generacijo.
Ne zamudite niti ene številke „Yečernika“, ker prične izhajati naš novi roman že v prihodnjih dneh.
Alkohol v Rušili
VODKA — DRŽAVNI MONOPOL. SAMOGON. — KAJ PRAVI STALIN
Rusi že od nekdaj niso neprijatelji alkohola. Splošno je znano, da staro in 'mlado, premožno in revno, rado pije vodko, posebno vrsto žganja. Znano je tudi, da se je ravno na dvorih in pri drugih imenitnikih prednjačilo v pitju.
Po revoluciji so mnogi idealisti skušali z vsemi sredstvi pobiti ali pa vsaj omejiti alkoholizem. Posamezni krajevni sovjeti so za svoje okraje Jahko po potrebi izdajali ukaze glede omejitve točenja alkoholnih pijač in tudi popolne prepovedi. Nekaj časa je vladala celo prohibicija, 'kakor v Ameriki. To prohibicijo je pa onemogočil »samogon«, to je domače žganje, katero kuhajo kmetje iz sladkor* ne repe in krompirja. Prepoved sa-mogona je bila iz tehničnih in tudi političnih razlogov nemogoča. Delavski svet je delavcem lahko prepovedal in tudi odvzel alkohol,-, nobena oblast pa ni mogla prepovedati kmetom domačega žganja, ker je bjla vsaka izvršilna sila in kontrola take prepovedi nemogoča. In tako se je pred štirimi leti v Rusiji začelo zopet piti.
Mnoga uradna poročila tožijo, da $e alkoholizem silno razvija. Komunistična stranka dobiva pozive, naj temu zlu posveti veliko pozornost. Vlada se je zatekla k vzoru Švedske In Norveške — k monopolu produkcije in točenja alkohola. Kar je lahko izvedljivo v malih severnih, skrbno urejenih državah, to naleti na največje težave na ogromnem področju, ka-
koršno je rusko. Švedski vzor se mora v Rusiji vsled razmer omejiti na monopoliziranje žganja - vodke, dočim je vino in pivo prosto. Vodka je močno žganje, ima od 25 do 40% alkohola, močan je pa tudi samogon, ki ne more priti pod kontrolo, kaj šele pod monopol. V Rusiji so krčme od sobote 10. ure zvečer do pondeljka zjutraj zaprte, a kljub temu kakor pravijo uradna poročila — ima v nekaterih krajih, policija s pijanci toliko opravka, da nima časa za zasledovanje tatov.
Ko so Stalina vprašali, kako se vje-ma državni monopol na vodko s pobijanjem alkoholizma, je odgovoril tako-le: »To je res protislovje. To sredstvo si je pa stranka morala izbrati kot najmanjše zlo. Ko smo uvedli monopol na žganje, smo stali pred sledečo alternativo: Ali izročimo tovarne in druga podjetja kapitalistom, da dobimo denarna sredstva, ali pa uvedemo monopol na žganje, da iz lastne moči dobimo potrebna sredstva za razvoj naše industrije. S tem monopolom pridobimo nad 500 milijonov rubljev. Če bi se tem dohodkom odrekli, bi se ljudstvo na deželi kljub temu zastrupljajo z Žganjem ter bi imel od izdelovanja in prodajanja žganja velike koristi le privatni kapital. Z monopolom se pa. lahko polagoma omejuje alkoholna produkcija in bo na ta način tudi poprej prišlo do njene odprave. Pomagamo si pač, kakor vemo in znatno.«
Devetletni samomorilec.
Ji Budimpešte poročajo, da se je tamkaj v predmestju odigrala otroška tragedija, ki je vzbudila splošno razburjenje in pomilovanje. Devetletnega sina vdove Marije Molnar so našli nezavestnega v stanovanju. Za-strupil se je z raztopino fosforja in bil takoj prepeljan v bolnico. Po spret «1 zdravniški pomoči se je deček zavedel in izjavil, da si je hotel vzeti življenje, ker ni znal rešiti šolske na loge. Njegova prva izpoved vendar ne odgovarja resnici, kajti kasneje se je dognalo, da so bile vzrok samo-mora česte vizije, ki so dečka strašno mučile. Njegov oče je bil namreč pijanec in je soprogo večkrat prete-paval. Mali Albert je prisostvoval celo strašnemu prizoru, ko je starejši brat z nožem naskočil očeta, ki je
pretepal mater in ga zabodel hrbet Od takrat se je otrok popolnoma spremenil in se je večkrat onesveščal.
Rodbinska drama na Dunaju.
Pred dnevi se je na Dunaju odigrala krvava rodbinska drama. 54letna vdova Terezija Schlee je sklenila, da s sinom storita samomor, ker je imel siti neozdravljivo bolezen. Na stanovanju je imela podnajemnico, katero je zaprosila, da prenoči usodne noči v hotelu, ker io obišče neka sor >dni-ca. Ko je vdova ostala sama s 'sinom, je odprla plinske vijake. Zjutraj se je nudil podnajemnici strašen prizor. Na tleli sta ležali dve trupli, pri katerih vzglavju sta dogorevali dve sve či in je bilo položeno razpelo.
Theatralia
Demonstracija
Tako torej! Gračani gostujejo pri nas z nemško dramo, strmite: s Schillerjevo »Kabale und Liebe«!
Cui prodest?
Takih gostovanj edini namen sme biti razkrivanje tuje duševnosti v svitu nje kulturnega podviga. V tem smislu smo gledali Hudožestvenike, tudi še Berlinčane, že dosti manj Dunajčane, in bomo radi gledali vsako nemško stvar. S čim novim naj nas pa obogati Gradec, ki mu slava drame in igre preko splošne u-metniške povprečnosti ne seže? O, ali smo že tako polni: slovenskih sokov, (da ne govorim o hrvaških in srbskih!), da bi nam bilo treba— graških? In so-li slabši ti naši Sokovi? Kakšno kulturno razkritje pa naj nam donese — Kovar-stvo in ljubezen?! Mar ju nismo videli že v Mariboru v obeh jezikih, igrane od obeh narodnosti, in do sitega premlevali po šolah? In — jeli ta drama danes sploh še mnogo več ko literarno historičnega pomena za nemški klasicizem?
Za slovenski kulturni interes v Mariboru je to negativna injekcija. Mar ne gradimo šele in celo ob uporu drugorod-cev lastnih prosvetnih domov? V Mariboru tedaj ne bodo igrali n a m.
Našim Nemcem bodo igrali. Tedaj pod kapo ein politisch Lied!
Prav je, da čutijo Nemci naenkrat tudi te vrste kulturne potrebe, ki je do prevrata niso poznali. A dokler niso dani za nemško dramo pogoji, je slovenska u-prava gledališča ne sme uvajati pod nobeno firmo. Kajti kdor tako vztrajno in trdovratno negira kulturo domače države in bojkotira celo vsečloveški jezik muzike v našem koncertu in teatru, ko naši Nemci, ta naj ne stopi pred javnost in pred vodstvo z zahtevo po koncesijah!
Pošteno kulturno stremljenje Nemcev moramo podpirati, neodkritosrčno .in negativno pobijati.
Javnost, ki bi to molče trpela, bi grešila na sebi, zato greši gledališka uprava neodpustljivo.
Dr. Makso Žnuderl.
Spori
Sportaši!
Sleparski solritist
Vratislava ima veliko senzacijo s spiritističnim procesom. Kot glavni obtoženec sedi na zatoženi klopi neki Mystrach, ki je osnoval spiritistični klub pod naslovom »Bodoči ljudje«. Ta klub je bil pod vodstvom »sveta četvorice«. Klub je imel svoja posebna pravila in svoje postave, kakor kakšna posebno tajnostna sekta. V teh pravilih je stalo marsikaj o brezpogojni pokorščini do vodstva, o klubski tajnosti in pa o tem, da med člani ni nobene osebne lastnine.
Svet četvorice je tvoril obtoženi s svojim tovarišem, z neko premožno vdovo, pri kateri so se navadno shajali, kot Četrta je pa bila neka mlada v spiritizem in okultizem popolnoma zaverovana dama.
Po vseh znanih spiritističnih in okultističnih metodah so klicali duhove in duhovi so vedno zahtevali denar. Enkrat je duh po mediju, ki je bil navadno Mystrach sam, razodel, da ima klub »bodočih ljudi« veleva-žno nalogo, drugič je pa razložil, da je treba svetu četvorice izročiti toliko in toliko denarja za diskretno pod piranje sramežljivih revežev. Duhovi so se celo na valuto dobro razumeli in 50 navadno tudi označili vsoto — zdaj toliko stotakov, potem pa toliko tisočakov nemških mark. Ker se je obtoženi z duhovi najboljše razumel, je nabran denar tudi sam delil. In ko so Člani kluba slišali drugi dan od duhov, da je vse v redu, niso gojili nobenega suma. Bogata vdova je s časoma žrtvovala vse svoje premoženje.	■	•
Sleparijo je pa razkrinkal- končno le neki trgovec, ker je njegova žena med Seanso duhovom poklonila poleg gotovine tudi lepo število svojih dragocenosti. Ko je trgovec pozval načelnika kluba na odgovor, je ta izjavil, da lahko s pomočjo duhov denar in dragocenosti dematerijalizira in potem zopet materijalizira. Trgovec naj počaka, da bo vse materija-lizirano in vrnjeno. Mož-skeptik. pa
. Včeraj" je kruta smrt nepričakovano u*> grabila iz naših vrst vnetega športnika, Jakoba Starca, ki ni zamudil, dokler mu je dopuščalo zdravje, nobene, prilike, da ne bi posečal igrišč. Bil je reden obiskovalec vseh prireditev in je z nenavadnim veseljem sledil bodisi nogomet-' nim, bodisi hazenskim in celo naraščaj-skim tekmam. Razen tega je 6 članov njegove rodbine aktivno sodelovalo v ISSK Mariboru in nad vse častno nastopalo za črno-bele barve. — Oddolžimo se njegovi ljubezni in požrtvovalnosti in ga pospremimo na zadnji poti. — ISSK Maribor poziva Članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba, ki se bo vršil jutri, v torek ob 14. uri.
Rapid:Sportklub 5:2 (Duna]).
Dunajski Rapid je porazil v prvenstve * ni tekmi Sportklub v razmerju 5:2 in si izboljšal pozicijo za dve mesti. Pomaknil se je na tretje mesto.
Kross-country dijaško prvenstvo.
V Zagrebu je ASK priredil dva zanimiva teka. Crosscountry na 3000 m za srednješolce in na 5000 m za visokošolce. Startalo je 50 atletov, kar je vsekakor zelo pohvalno in dokazuje športno agilnost med zagrebškim dijaštvom. Najboljši čas je pri srednješolcih dosega M u-cič (II. real. gim.) 12 min. B i v ec (Trg. šola) 12.03, L a p e n n a 12.13. Akademiki na 5000 m so dosegli čase: V u j k o-vič 19,47,6; Kumer (Poljoprivereda Bgd.) 19.57.
Fioridsdorf-Gradjanski 5:3 (4:1).
Dunajsko moštvo Floridsdorf je včeraj gostovalo v Zagrebu proti Gradjan-skemu in zmagalo v razmerju 5:3. Tekma je bila najrevnejša prireditev jeseniške sezone. Sodnik Pokaš je bil nemogoč I in je dovoljeval surovo igro, ki je prešla j meje dostojnosti. Ostalo je k mizerni [ tekmi doprinesla publika.
FTC:BSI< 4:2.
BSK je po igri, ki jo je predvedel, zaslužil boljši rezultat. Budimpeštansko moštvo ni predvedlo najlepšo igro in se je borilo predvsem za rezultat, čeprav bi se od njega lahko pričakovalo več. — Četrti goal so dosegli gosti z enajstmetrovko. Sodnik Popovič slab.
Slavijarifungarija 2:1.
Praška Slavija je včeraj v Pragi v zelo zanimivi tekmi porazila budimpeštansko Hungarijo.
ni hotel čakati in je vse naznanil policiji. Za njim so prišli še drugi, katerim je bilo marsikaj dematerijalizi-rano. Policija je na te ovadbe dala »svet četvorice - pod ključ, pri raz-! pravi se je pa izkazalo, da so vsi raz-: ven Mystracha — žrtve. Slepar zahteva, naj se k razpravi pokliče nekaj okultističnih izvedencev..
Ženski bataljon v rdeči armadi.
Iz Moskve poročajo, da so sovjetske oblasti v Kerču uvedle žensko redarsko službo. Razen tega poročajo i iz Petrograda, da je mnogo žena in deklet pripravljenih vstopiti v vojaško službo in ni izključeno, da bo sovjetska Rusija v kratkem razpolagala jz ženskimi bataljoni.
Japonke postajajo enakopravne.
Japonsko pravosodno ministrstvo pripravlja zakon, ki bo pri prihodnjem zasedanju parlamenta Dredlo-žer v odobritev. Novi zakon bo dovoljeval ženam, da postanejo advo-katinje in da bodo smele na sodiščih zastopati privatne stranke. Japonski tisk računa, da bo nov zakonski načrt v celoti sprejet.
270.000 dinarjev ena knjiga.
Andersenova galerija v Newyorkn je priredila javno dražbo, na kateri je knjiga nekega angleškega avtorja, ki še živi, dosegla največjo ceno. Gre za mladinski spis znanega pisatelja Rudyarda Kiplinga. »The Smith .Administration«, ki je bil tiskan leta 1891. v Alahabadu v Indiji. Od takratne izdaje se je ohranilo samo šest izvodov. Knjigo je kupil antikvar Ro-senbach iz Newyorka za ogromno ■ vsoto 720.000 Din«
Maksim Gorki:
Otroiha leta
55 Poslovenil dr. I. D.
Za ta denar je bilo mogoče, preživeti se čez dan, toda Vjahirja je mati tepla, če ji ni prinesel za žganje; Kostroma je kopičil denar, da bi si kupil golobe; Curkina mati je bila bolna, trudil se je, da prisluži kolikor mogoče veliko; tudi Habi je spravljal denar, da bi se peljal v mesto, »Jer se je rodil in odkoder ga je pripeljal stric, ki je kmalu po prihodu v Nižnjij utonil. Habi je bil pozabil, kako se imenuje mesto, spominjal se je le, da stoji pri Kami, ne daleč od Volge.
Nam se je to mesto zdelo zelo smešno, dražili smo križemgledega tatar-čka in peli:
»Mesto pri Kami,
Kje — ne vemo sami!
Ni ga doseči z rokami, ni ga doiti z nogami!«
V začetku se je Habi jezil nad nami, toda nekoč mu je rekel Vjahir:
»Kaj hočeš? Ali se boš morebiti jezil nad svojimi tovariši?«
Tatarček je postal zbegan in je sam začel peti o mestu pri Kami.
Vsem nam pa je bilo bolj všeč nabiranje cunj in kosti, kakor tatvina desk. Posebno zanimivo je bilo to spomladi, ko je izginil sneg in po deževju, ki je izmilo tlakovane ulice na sejmišču. Tam na sejmišču je bilo po jarkih vedno možno nabrati mnogo žebljev, železnih odpadkov, neredko-krat smo našli tudi denarja, medi in
srebra; da bi nas pa stražniki ne gonili in nam ne pobrali vreč, smo. jim morali plačati sejmarino ali pa se jim globoko klanjati. Sploh pa denarja nismo lahko zaslužili, toda živeli smo zelo družno, in če smo se včasih malo sprli, — se vendar niti enega tepeža med nami ne spominjam.
Naš miritelj je bil Vjahir, vselej nam je ob pravem času vedel reči kakšne posebne besede, ki so nas s svojo priprostostjo osupnile in zmedle. Tudi sam jih je z osuplostjo izrekel. Jasjevi zli izbruhi ga niso žalili, ne plašili, vse slabo je imel za nepotrebno in mirno, užaljeno je vzkliknil:
»Nu, čemu je tega treba?« je vpraševal in jasno smo videli — da ni bilo treba.
Mater svojo je imenoval: moja mordovka; to se nam ni zdelo nič smešno.
»Včeraj se je moja mordovka zopet pijana privalila domov!« je veselo pripovedoval in pobliskaval z okroglimi očmi, ki so imele zlat sijaj. »Na stežaj je odprla vrata, sedla na prag in pela, pela, ta koklja!«
Natančni Curka je vprašal;
»Kaj — je pela?«
Vjahir se je udaril z roko po kolenu in s tankim glasom ponovil pesem svoje matere:
»Klop, klop, klop — mlad pastirček v okence s palico je potrkljal.
Mi iz hiše: top, top, top!
In ob večerni zori zaigral pastir je na piščali —
ŠIVILJE
zi delo na domu In v tovarni se sprejmejo pri tvrdki Durjava, Maribor, Gregorčičeva ulica 24
Delo na dom se da tudi šiviljam iz mariborske okolice.
KLOBUKI. KRPE. PERILO.
tamoveznice, obleke, čevlji, nogavice itd. v veliki izbiri po najsolidnejših cenah pri
Jakobu lah, Maribor samo Glavni tr« št. 2.	1091
MARIBOR
KOROŠKA CESTA 19
SpedJallUta i Nepremočljivi Jesenski In zimski Cevljll
Najprimernejša
bcil^na
darila
kupite najceneje pri tvrdki
ANICA TRAUN
Grajski trg 1.	24a
■SVETOVNI' PATENT
feZEPHIR
Lesna trajno goreča peč z zračno kurjavo
z 10 kg drv ogreva h sobo skozi 24 ur § »ŽEPNIH", (vernica ped
Zastopstvo za Maribor železnina
P8MTER « LKMARD
Naša zlata mamica, gospa
Alojzija Juvanili
nas je zapustila danes za vselej. Kakor vse številne udarce krute neizprosne usode v svojem požrtvovalnem življenju, tako je prenašala tudi nepopisne muke svoje dolgoletne bolezni z neskončno potrpežljivostjo in vdanostjo, katere je zmožen le najplemenitejši značaj. Kdor je poznal njeno velikodušno in preblago srce, ta pozna tudi našo neizmerno tugo.
Pogreb dragih nam zemeljskih ostankov se bo vršil v torek ob 15. uri iz hiše žalosti, Ruška cesta 27, na magda-lensko pokopališče.
Maribor-
Prosimo za tiho sožalje!
Našice, dne 11. decembra 1927.
Zvonko Juvantič, rivnstelj, Inž. Ivan Juvančič, šum. nadunraviteli, sinova. Olga Juvančič, nadučiteljica. Mimi Mrak, Julija W0hrer, Milka Juvančič, Jel. uradnica, h.ere. — Inž. Franc VVflhrer, Wien, Franjo Mrak, New-York aeta. — Mimi Juvančič, siuaha, Arpad, Brankica, Irmica, Dana in Bobbv,
vsi po vasi so zaspali!
Znal je mnogo takih zabavljivih pesmic in zelo spretno nam jih je prepeval.
»Da«, je nadaljeval, »tako je tudi zaspala na pragu in čisto premrazila sobo; ves sem se tresel od mraza, toliko, da nisem zmrznil, spraviti jo proč — pa nisem imel moči. Danes zjutraj sem ji rekel: zakaj si ti tako strašna pijanka? Ona pa je odgovorila:	potrpi še malo, saj skoraj
umrem!«
Curka je resno potrdil:
»Kmalu bo umrla, vsa je že nabuhla.«
»Ali ti bo žal za njo?« sem ga vprašal.
»Kako da ne?« se je začudil Vjahir. »Dobra je z menoj...«
Četudi smo mi vedeli, da mordav-ka pretepava Vjahira, smo verjeli, da je dobra; zgodilo se je, da je Curka, kadar se nam ni nič posrečilo zaslužiti, predlagal:
»Dajmo, zložimo po kopejki za žganje Vjahirjevi materi, če ne, ga bo nabila!«
Brati sva v kompejniji znala dva — Curka in jaz; Vjahir nama je zelo zavidal in je godnjal ter se vlekel za male uhlje:
»Ko bom pokopal svojo mordavko, bom tudi šel v šolo, priklonil se bom
učitelju, da me bo sprejel. Izučil se bom, bom šel za vrtnarja k škofu, potem pa k samemu carju!«
Spomladi je mordavko obenem s steklenico žganja in z nekim starčkom, ki je nabiral za gradnjo cerkve, zasul kup drv, ki se je udrl; ženičino so odpeljali v bolnišnico in solidni Curka je rekel Vjahirju:
»Pojdi k meni stanovat, moja mati te bo naučila brati.«
In čez malo časa je Vjahir, visoko iztegnivši glavo, čital na izvesku: »Prodajalna za moko in zenelja-vo...«
Curka ga je popravil:
»Zelenjavo, trdoglavec!«
»Saj vem, toda črke tako skačejo! Od veselja skačejo, da jih kdo bere.«
S svojo ljubeznijo do dreves in cvetlic nas je zelo zabaval.
Po peščenih tleh raztreseno predmestje je bilo revno porastlo z rastlinstvom, komaj tu in tam je na dvorišču molel kvišku reven grm, kriv bezeg, pod plotom so se boječe skrivale sive, suhe biljke, — če je kdo izmed nas sedel nanje, je Vjahir jezno zagodrnjal:
»Nu, zakaj manete travo? Sedli bi zraven, na pesek, ali vam ni vseeno?«
(Dalie prihodnjič.)
Mali ogla«) Iti »hitijo v posredovalna in socijalne namen« cbčinstva -. vaaka beseda 30 najmanj« zneeak Din 6'
z Mali :
Ženitve, dopieovanj« in ogia trgovskega ali reklamnega značaja: vaaka beseda 50 pj najmanj« znesek Dia 10-
Snežne čevlje in galoše
popravlja R. Monjac, Jurčičeva ul. 9.
1919
15% obresti in fin gramofon
dam zastonj onemu, kdor mi posodi takoj Din 4.000—5.000. Vrnitev zajamčena. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Do srede«.	1916
Knjige veže od priproste do umetniško dovršene vezave solidno in ceno atelje za umetno knjigoveštvo Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ul- 24 in 37,	428
Smuči in potrebščine se dobijo samo pri Igu Baloh, Vetrinjska ul. 18.	1892
Brez posebnega obvestila!
Naznanjamo tužno vest, da je naš dragi soprog, oče, brat in stric, gospod
Jakob Starc
včeraj ob 11. dopoldne po dolgi mučni bolezni, spravljen z Bogom, v 57. letu starosti preminul.
Pogreb pokojnika bo v torek 13. ob 14. na pokopališče v Pobrežju.
' Maribor, 12. decembra 1927.
Terezija, soproga. Zoran, Miro, Slavko, Drago, sinovi.
Ema, Olga, Zora, Mila in Radka, hčerke. 19i8
Zahvala
Za premnoge iskrene izraze sožalja in sočutja, ki sem jih prejel ob smrti moje nepozabne soproge, za poklonjene prekrasne vence in cvetje ter za mnogo-brojno spremstvo na njeni zadnji poti, se vsem udano in prisrčno zahvaljujem.
Maribor, 12. decembra 1927.	1917
iakob Toplak
dvorni ivetnik in predsednik okrožnega sodišča v. p
vnuki.
19:
20
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
A.k9 i) e t e 1 a v Mariboru