120. številka. Ljubljana, soboto 28. maja. XIV. leto, 1881. LOVENSKINIROD. Izhaja vsak dan, izvzeroii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejennin z:i a v s tr o-o g e r s k c dežele xa oelo leto 1 6 irh, M pol lota 8 jr!., za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano tire/, pošiljanja na dom za celo leto 18 ^ld.. ?ii retrt leta .'i gki. ;>(> kr., za en mesec 1 rid. H> ki\ Za p.^ilj.mjo na dom se računa IV ki. za mesee, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje defelc toliko več, kolikor poštnina Isttftift. — Za gospode tki (tel J e na ljudskih iolah in za dijake velja znižana cena in eieer: Za Ljubljano za'Vctit leta "i. ffld. 50 ki., po pošti prejemali za četrt leta - gold, — Za oznanila se pku'ujo od četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nuj se izvolč Irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — lT • e d n i S t v o te v Ljubljani v Knmc Kolnianovj hiši .gledališka stolha". OpravniŠtvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno stvari, je v rNaro(lnej tiskarni" v Komauovej hiši. Še enkrat o sodnijskem jeziku. Pretekli mesec je „Slovenski Narod" objavil postavo o rabi deželnih jezikov pri javnih uradih, sodnijah itd. v Dalmaciji in ob jednem izrekel željo, da bi bili mi Slovenci vladi jako hvaležni, ako bi se tudi za nas izdala jednaka postava. Ker pa dozdaj o trm še vedno nij niti duha niti sluha, objavimo denes postavni nacrt o rabi treh deželnih jezikov v javnem narodnem občevanji za Seamo-graško. Ta vladni postavni nacrt, kateri nam je došel iz prijateljskih rok, je od leta 1863 in se glasi tako-le: § 1. Trije deželni jeziki, ti so magjarski, nemški in rumunski, uživajo v javnem uradnem občevanji enake pravice. § 2. Strankam, pričam in zvedencem, pa sploh slehernemu je na prosto voljo dano, pri vseh, kakorkolišnik vlogah, pri vsakem ustme-nem zaslišanji, tako sploh pri vseh javnih in uradnih obravnavah, političnih ali sodniških, v tožbenih in netožbenih zadevah popolnoma prosto posluževati se lastnega materinega jezika, ali pa kakega druzega izmej treh deželnih jezikov. § 3. Vsi uradni zapisniki te vrste, vsi uradni odloki, reševanja, razsodbe in spoznave z razlogi nižjih in višjih uradov in sodnij se imajo izdelati in izdati v tistem jeziku, v katerem je bila pisana vloga, prošnja, tožba, ali pa se je vpisala prva ustmena prošnja. § 4. V uradnem občevanji se strankami se imajo tudi cerkvene uradnije teh določb (§§ 2 in 3) držati. § 5. Končna obravnava, oznanilo in razpis razsodbe se ima vršiti v tistem izmej treh de želnih ježkov, kateri je materini jezik zatoženea. Vendar je zatožencu na voljo dano, da s«* sme izreči tudi za kak drug deželni jezik. § G. Vsi municipiji, vse mestne, tržne in kmetske občine, kakor tudi vse korporacije odločijo za-se in za svoje urade in sodnije po začasnem zastopništvu za čas njegovega poslovanja notranji službeni in zunanji občevalo] jezik. § 7. Vsi dopisi, izjave, ukazi, povelja itd. do teh munieipijev, občin in do njihovih uradov in sodnij, ali do duhovenskih m drugih kor-poracij in zavodov se imajo od njim predstojećih uradnij pošiljati v tistem izmej treh deželnih jezikov, kateri je službeni jezik njih municiprjskih ali občinskih uprav, ali katerega se duhovenska ali kaka druga korporacija ali zavod poslužuje. § 8. Cerkvene matrike se imajo v jednem v § 1. navedenih enakopravnih jezikov pisati. Vendar je posameznim verskim družbam pripušteno, v sporazumljenji s kr. gubernijem določiti tudi kak drug jezik. § 9. Občevaje- s c. kr. vojaškimi uradni-jami se imajo občine, kolikor mogoče, municipiji pa vseskozi nemškega jezika posluževati. § 10. Notranji uradni jezik drugih uradnij in sodniških dvorov mej soboj in se zunaj Sedmograškega obstoječimi uradi določil se bode po ukaznem potu. § 11. V prezidijskem službenem občevanji vseh uradov je raba vseh treh deželnih jezikov brez vsake overe dovoljena. § 12. Vse tem naredbam protivne deželne postave so odstranjene. Ta postava stopi brez odloga v veljavo. Politični razgled. Motni u le 4l S«». V Ljubljani 27. maja. V državnem zboru je slovenski poslanec Obreza dne 24. t. m. utemeljil svoj predlog glede borznega davka. Dejal je, da je ta davek uže skoraj po vseh tujih deželah vpeljan. Njegov predlog hoče samo državi koristiti. Dne 25. t. m. je trgovinski minister yrof Falkenhavn predložil vladno predlogo glede oboljšanja kmetijstva na polji vodnih zgradb. Na Dunaji st je odprla nova Justiciia palača te dni slovesno. Nekaj dunajskih listov se pritožuje, da minister P raža k nij slavil pri tej priliki Sclunerlinga, Ungerja, Glaserja itd. Kakor da bi v teh osobah bila poosob ljena avstrijska justica ! Rektorju iluiiaJakega vMoiičilišea so nemški dijaki dali adreso, ki odohruje prošnjo vseeiliščnega senata zoper deljenje praškega vseučilišča. Rektor je sprejel to demonstracijo prav prijazno, vendar je priznal, da irna ministerstvo pravico kritizirati čine vseučilišča. Iz Hlc^zijsk«' se poroča o neprestanem zatiranji Poljakov in Čehov, katerih tamošnja vlada nič ne brani nemškega nasilstva. Baje da pride v?e to o svojem času pred državni zbor. ViiHiaj«1! «1 rk\\\i*. Poroča S3, dn je ruski vojni minister M ljutio odstopil. Kdo pride na njegovo mašto ne v^ so še. fSršF^a vlado j'1 uže sprejela mej Tur č i j o in v 1 a s t i m i skleneno pogodbo ter bo«!«-jutri nanjo odgovorila. Grška vlada bode bajti pogodbo sprejela tako, kakor je. ■ • f.-ni.sM kralj je dal Deprelisu nalog, da sestavi novo ministerstvo. «:pi- videti uže, da pod sedanjo in pod vsako pravično vlado avstrijsko bodo smeli tudi Slovenci živeti, naj si bo to njemu po volji ali ne. Sicer pa mislimo, da bi g. S cho n \v et te r sani rad dal vladi kakov povod, da bi na kakšen (morda Vesteneckov) način si naprej pomagal. V karakteristiko g. Selionvvettra naj še povemo, da on glasovitoga Zvoki ja, ki se je še ce'o v Bosni slabo obnašal iu po dolenjem Avstrijskem beračil, hvali kot tiichtige Lehrkraft". I/. Tr.sfa 24 maja. [Izv. dop.j Državni pravdnik in državni policijski komisar sta se sadnji čas tako razvodila da mislita, vsak dopisnik mora „Sl. N." pošiljati le poročila polne p. udanosti. Kakor hitro jima poveš resnico, ugrabita ti pt ecej celi list, ki bi jo imel naznanjati slovenskim pokrajinam« Tako se je godilo zadnjemu mojemu dopisu. A gospodje se jako motijo. K< r v „S1. N." ne puste resnice mej svet, poskrbljeno je, do jo bodo naši narodni poslanci v državnem zboru razglasili urbi et orbi. Tem državni pravdnik pač ne bode zamašil ust! In po tem poti, če prav po dolgih ovinkih, pridejo ondanje pritožbe in zatožbe na dan. Minister Conrad je 6 maja v državnem zboru sam očitno priznal, koliko bi škodovalo ponemčevanje in potujčevanje slovenskih prebivalcev na Primorskem (gl. stenog. zapisnik str. 5296.) Ker je o tem tako živo prepričan, zakaj ne prepove primorskemu namestništvu nemščino vrivati v ljudske šole. Poslanec dr. Tonkli je pač jasno dokazal, kam nas bode dovedlo tako nespametno ponemčevanje. Naj bi gospod namestrik Depretis rajši po italijanskih straneh skrbel, kako bi oživil avstrijski čut. Po naših slovenskih krajih tega pač nij treba, kajti Slovenci se ne moremo drugačnih misliti kot Avstrijcev. Di je mej laškimi prebivalci na Primorskem drugače, pričajo naj sledeči dogodki. O svečanosti na Dunaji so v laškem Piranu v Istri pokale petarde, katere so celo gospice nastavljale. In uže pred meseci je bil nastal velik hrup, ko je neki dopis v razširjenem dunajskem listu naravnost naznanil, kako je celo c. kr. uradništvo čez in čez poitalijančeno in kako zanemarja vse, kar bi vzbujalo avstrijsko čutje. Povdarjal je ta dopis, kako cel6 sinovi in hčere visocih uradnikov simpati-zirajo z Italijo ter razžaljivo nosijo znamenja vlaškega kraljevstva. Kaj se je zadnjič v Gorici zgodilo s podobami presv. cesarjeviča in cesa-ričene, ne bodem na široko razkladal. V soboto je bil rojstni dan cesaričine, a v polaš-čenem Kopru v Istri počila je pred gimnazijo zopet petarda. Ta pok gotovo nij naznanjal veselja udanosti, ampak kazal je očitno, kaj nameravajo Italijani na Primorskem, ko bi prišli do moči. Oni s takim ropotom protes-tujejo zoper obstanek Avstrije, za katero se vedno zvesti primorski Slovenci poganjajo. A vlada je tako slepa, da podpira najhujše sovražnike, zanemarja pa zveste jej Slovence. Kaj res misli, da se bode odstranila vsa nevarnost, če kak vsemogočni okrajni glavar pregovori nekatere kraške srenjske odbornike, da izroče namestniku zahvalnico za veliko njegovo skrb, za vse prejete dobrote! Kje pa je namestnik z lastnimi močmi vam izkazoval dobrote? Drugače pa je storil le svojo dolžnost, kot jo vsak c. kr. uradnik storiti mora. Zakaj g. Depretis rajši ne prestvarja Italijanov v Trstu V Bliža se stoletnica. G. namestnik pokliče mestnega župana ter se razgovarja ž njim, kako bi jo primerno praznovali. Naj skliče župan, mu reče g. namestnik, mestni zbor ter naj se določi program, po katerem se bi obhajala svečanost. Kaj mu odgovori župan V Ko bi jaz sklical v ta namen mestne odbornike, gotovo bi razen nekaterih izjem ne prišli k seji — in sramota bi bila velika. Tem besedam pač nij treba komentara. Vladi in g. namestniku so pa tudi dovolj posvetile, če nij sta popolnoma slepa. Tedaj delujte mej Italijani in podpirajte Slovane na Primorji, kajti narodni napadi se odbijajo le z narodnim orožjem ne pa s silo in policijo! 1k Cola nad Vipavo 20. maja. |Izv. dop.] Dne 8. t. m. je bila pri nas volitev župana in svetovalcev. Za župana je bil skoraj enoglasno izvoljen dosedanji vrli župan g. Maks Žgur, kateri pa žalibog volitve nij hotel sprejeti. Pri novej volitvi je bil potem izvoljen g. Miha Puc za župana ter M. Žgur in J. Baje za svetovalca. Dan poroke cesarjeviča Rudolfa s prin- cezinjo Štefanijo se ie tudi po naših višinah slovesno obhajal. V predvečer se je na bližnjem hribu prižgal kres. Pokanje možnarjev je odmevalo ta večer, kakor tudi drugi dan od jutra do večera. Na dan poroke bila je zjutraj ob G. uri slovesna sveta maša, katere se je udeležilo obilo ljudstva ter Šolska mladina. Po maši podala se je mladina skupno v zalo okinčano šolsko sobo. Tu sta se mladini ter navzočnemu občinstu pokazali krasni podobi novoporočen-cev, kateri si je Šolska mladina sama omislila. Vrstili so se govori in v?sele pesmi ter k sklepu himna k poroki cesarjevičevej od A. NedvČda, pa cesarska pesem. Po dovršenej slovesnosti smo vse učence in učenke pogostili. V ta namnu je zlasti č. g. J. Janža obilo daroval, za kar naj mu bode v imenu šolske mladine najtoplejša hvala izrečena. Dne 14. t. m. peljal se je gosp. c. kr. deželni predsednik "W i n k 1 e r tu mimo v Vipavo. Da bi visokega gospoda kolikor mogoče počastili, smo v naglici naredili dva slavoloka z napisi : „Bodite nam pozdravljeni!" in „Slava gospodu c. kr. deželnemu presedniku!" Narodne zastave so vihrale skoraj iz vsake hiše, koder je gosp. predsednik hodil. Šolska mladež, župan z odborom in krajni šolski svet so opolu-dne gosp. predsedniku šli nasproti do slavoloka. Ko je gospod predsednik izstopil z drugo gospodo iz voza ga vsi pričujoči pozdravijo. V imenu šole ga je županova hčerka ogovorila in pozdravila. V daljšem govoru mu je izrazila ljubezen in zvestobo, katero goje mlada srca do pres. cesarja, kakor tudi do gospoda c. k. deželnega predsednika. Zahvalila se je tudi g. predsedniku za skrb in ljubezen, katero ima on za našo deželo in naš narod. G. predsednik se je zahvalil za pozdrav, ter zagotovil, da hoče tudi zanaprej zvesto skrbeti za verni slovenski narod. Od tu smo se vsi skupno podali v šolo, katera je gospođu predsedniku jako dopadla. Precej pri vstopu g. predsednika v šolsko sobo se je zapela, cesarska pesen. Učenci so se izpraševali iz raznih predmetov in tudi iz veronauka. Iz šole smo zopet vsi skupaj šli v cerkev. Potem se je g. predsednik dalje odpeljal proti Vipavi. Videlo so je, kako g. predsednika vsaka stvar zanima, zlasti pa je vse pričujoče ganilu njegova prijaznost in ljubeznivost. Pri njegovem odhodu je bil le en glas: Tacega deželnega predsednika mi potrebujemo! Bog ga živi! Iz Slovenj Gradca 15. maja. [Izv. dop.] Kakor povsod, tako smo tudi tukaj slavnostno obhajali predvečer in dan poroke cesarjeviča Rudolfa. Najstarejši ljudje se ne spominajo take velikanske slavnosti, kakor je bila ob tej priliki, pa je tudi res nij še bilo. Mnogobrojna bakljada in kavalkada se je zbirala zvečer 9. majnika pri fabriki g. Far-skega in pri sv. Martinu, da od dveh stranij dojde v mesto pred poslopje c. kr. okrajnega glavarstva. Od sv. Martina se je vzdignilo čez 100 bakljašev spremljanih od kacih 50 jezdecev, kojih je vsak nosil lampijon z raznimi barvami in grbi. Na čelu kavalkade sta plapolali avstrijska in belgijska zastava spremljani od bakljašev in godbe, potem slovenska zastava z bakljaši in jezdeci. Pri tovarni g Far-skega se je zbirala druga četa, ki je štela gotovo 200 bakljašev ■ in nosilcev lampijonov, ter blizu 80 jezdecev, in je bila prav ukusno aranžirana. Na čelu so vihrale avstrijska, belgijska in štajerska zastava, potem je prišla slovenska zastava, okoli nje 30 lampijonov, za njo pa godba. Za godbo je bil uvrščen krasni slavnostni voz iz fabrike Farskv, in predenj vpreženih par lepih belcev g. vit. Na-redija, katere je vodila na vozu stoječa belo oblečena deklica. Na vozu sta stali podobi Rudolfa in Štefanije v piramidah zelenjem okinčanih, mej njima pa kot genius hči g. Far-skega v vsakej roki držeč čez podobi lavor-venec. Nad vozom se je vzpenjala velika baldahinu podobna krona, vse: voz, krona in ste-brovje piramide narejeno iz upogneneg* lesa za pohišno opravo, kakor se izdeluje v Far-skega fabriki, ter transparentno razsvetljene. Ta voz je bil cvet vseh slavnostnih priprav. Štirindvajset belo oblečenih deklic in ravno toliko lampijonov je spremljevalo voz. Sledila je zopet cesarska zastava spremljana od 50 lampijonov. Za temi pa je vodil okrajni načelnik g. Barth jezdece, ki so tudi lampijone nosili. Nazadnje je korakalo še 90 bakljašev. Tudi sta bila pri tej četi, ki se je od severa v mesto pomikala, poseben trobentač in tam-bor. Velikanskej ognjenej kači podobna sta se oddelka vila proti mestu. Na bližnjih hribih okoli mesta je bilo 49 kresov naštetih, izmej kojih so se oni starega narodnjaka Ovčnjaka posebno odlikovali. V celej okolici pa je bilo kakih sto kresov. Okoli mesta so možnarji pokali, v mestu pa je gorelo na tisoče lučic, vse je bilo v blesku in zastavami nakinčano. Ob desetih sta se obe četi — pred mestom sprejeti in spremljani od mestnih gasilcev z bakljami — v mesto pred c. kr. okrajnim glavarstvom združili. Tukaj je nagovoril gosp. c. kr. glavarja mestni župan v imenu zbranega ljudstva, katero se je po končanem govoru z gromovitim „živio" oglasilo. Zastave so salutirale, godba je zasvirala cesarsko pesen in lekarnik g. Kordik zažgal je umeteljni ogenj, da je bila cela scenerija Čarobno razsvetljena; potem seje vsa kavalkada v najlepšem redu razšla. Da se je vse tako slovesno izvršilo je največ zasluga g. fabrikanta Farskega. Bog ga živi vrlega Čeha. Drugi dan je bila rano budnica in strel, ob desetih pa velika peta maša, katero je opravljal gosp. dr. Šuc, streglo mu je deset duhovnikov. Vsa cerkev je bila napolnjena, nij če bilo tako svečanega opravila v Slovenjegraškej cerkvi. Po maši so šli c. kr. uradi in vse v cerkvi navzočne korporacije h g. c. kr. glavarju čestitat. Opoludne je bil skupen obed na pošti, kojega se je udeležilo vse, kar je odličnega v mestu in okolici. Nemški napil je g, vitez Naredi cesarju, slovenski pa aranžer obeda g. dr. Šuc na srečo poročen-6ema. Posebno nas je veselilo, da je ves čas mej obema strankama vladala lepa vzajemnost, koje si zares vedno želimo. Tudi revni so se ta dan na občinske troške pogostili. Popoludne bi bila ima biti ljudska veselica, ker pa je deževno bilo, se je preložila na 15. maja. Zvečer je gasilno društvo napravilo z bakljami tako zvani „gansemarsch" po celem mestu, možnarji so pokali, da je bilo kaj, ter naznanjali konec za vse tako slavnega, nepozablji-vega dne. % Dunaja 18. maja. [Izv. dop.] Aka-demičko društvo „Slovenija" na Dunaji imelo je 7. in 16. t. m. svoj občni zbor, v katerem se je pred vsem poročalo o delovanji v preteklem polletji — bil je tu „Slovenijin" 24. semester — in so se vršile nove volitve. Iz poročil je bilo razviduo, da je „Slovenija" tudi v preteklem tečaji vredno zastopala dunajske slovenske dijake na zvunaj in da je vestno iz- polnjevala vse svoje namene. Udov je imela 66 — to število bi sicer res lahko veče bilo — in napravila je dve slavnosti (Preširnovo in Vodnikovo), ki sta se prav dobro obnesli in pri katerih so bili zastopniki vseh Slovanov; rednih sej je bilo devet in v njih mej drugim pet predavanj. Eno delo Slovenijino zaslužuje, da se tudi javno zabeleži. K poroki cesarjevičevej predala je Slovenija v zvezi z drugimi slovanskimi akademičkimi društi, s konservativno-nemško „ Avstrija" in dijaškim društvom Rumu n o v prav okusno umetniško izdelano adreso, v katerej je bil se ve da tudi poseben s.o-vensk list, Mislili smo o svojem času, da bode o tej svečanostnej priliki vsa dijaška društva skupno kaj storila, ali na poziv navedenih društev še večinoma niti odgovorila nijso, storila pa še tem menj. V odboru „deutsch-osterreicher Lesevereina", ki se rad ponaša s svojim avstrijstvom, sta pri imen-nem glasovanji o tem, ali naj se sploh kaj napravi, samo dva člana bila za to. Tako početje je še „Almo mater" ostro grajala in se čudila, kako da so celo „kori" ostali popolnoma mirni. V tem tečaji je „pravni odsek" prav pridno deloval in osnoval se je tudi „agrono-mični odsek" ki se bode samo na široko podlago postavil. V zadnjem tečaji se je nadalje skrbelo za knjižnico Slovenijino, in res se je posrečilo, da se je po troj čil a in sicer z mnogimi jako važnimi in dragocenimi knjigami. Ako se bode to delo s takim vspehom nadaljevalo, bo „Slovenija" imela kmalu res prav znatno knjižnico. Pri volitvah nij hotel nihče za predsednika kandidirati. Voljen je bil skoro soglasno g. cand. jur. Radoslav Pukl, ki je vkljub mnogim poslom vendar predsedništvo sprejel, kar je od njega vse hvale vredno, ker takih sku-šenih in obče spoštovanih mož Slovenija nujno potrebuje. Akoravno nam je žal, ali vendar moramo priznati, da tudi mej slovenskimi dunajskimi dijaki vlada namreč nekaka mlačnost, proti katerej se mora resno in vstrajno delovati. Podpredsednik je g. stud. jur. J. Grego-rin, tajnik g. stud. phil. M. Murko, blagajnik g. stud. phil. A. Štritof, arhivar in knjižničar g. stud. agr. V. Oblak, tajniku namestnik g. stud. agr. J. Kraigher in knjižničarjev namestnik g. stud. jur. St. Madon. Na konci kličemo: Slovenska mladina, misli večkrat na nalogo, katera te čaka; skrbi, da ne boš svojega milega naroda v njegovih nadejah na te varala. Za to pa je potrebno, da se pripravljaš v pravem času. Domače stvari. — (Sokol!) Članovi ljubljanskega „Sokola", ki so se podpisali, da se udeleže izleta v Trst, vabijo se nujno denes zvečer ob 8. uri v „Sokolovo" telovadnico na vrlo važen pogovor ravno zarad tega izleta. — (P os kušnjo z električno luč j o,) ki se ob razsvetljavi dne 9. t. m. nij posrečila zaradi deževnega vremena, ponovilo je kranjsko tehnično društvo minulo sredo večer. Ta pot je bil vspeh dosti ugodnejši in z nepopolnimi sredstvi se pač ne da doseči boljši; sploh se ne sme prezirati, da je bila to le poskušnja v malem in da moramo Ljubljančanje društvu hvaležni biti zanjo, ker je vse občinstvo imelo priliko seznaniti se z imenitnim napredkom vele-važne iznajdbe. Ljudij je vse mrgolelo od 8. do 10. ure na trgu poleg Zvezde razsvetljenem, skoro kakor po dnevi, da so plinovi plameni samo brleli cakor leščrbe. Še na stolbi pred nunsko cer-cvijo je človek L-hko bral novine ob svetlobi, k» je izvirala iz svetilnice nastavljene na gledališkem balkonu. — (Jez pri Udmatskej fabriki) se mora odstraniti vsled ministerskega odloka, ti je došel zadnji četrtek na pritožbo glavnega odbora za osušenje ljubljanskega barja. Dovo-jen je lastniku fabrike obrok 6 mesecev, da podere jez. — (Iz Ptuja) se nam piše: Po noči od 22. do 23. t. m. ustrelil se je v tukajšnjej vojašnici vodja (fiihrer) Fridl od pijonirjev. Samomora je pre — ljubezen kriva. — Pri tukajšnjej glavnej davkariji je včeraj (23.) neki Zagadin hotel s ponarejenim desetakom daoo platiti. Toda gg. uradniki so takoj spazili čudno skrpani falsifikat in oddali zbog tega moža ka-zenskej sodniji. — Na dravskem polji v vasi Cirkovci je stekel pes ugriznil dva človeka, katera sta nevarna postala. Omenim naj le še, da je jako karakteristično, da se ta bolezen pogostoma prikaže, zato pa ima ljudstvo skoraj vedno zapor za pse. — (Goriška čitalnica se svojo podružnico) napravi denes na vrtu „Cat-terini", v ta namen posebno olepšanem, na čast Nj. c. kr. vis. cesarjeviča Rudolfa in kraljičine Štefanije veselico, pri katerej bode svirala cela godba pešpolka Hess. Pri tej priliki se bosta izsrečkali podobi Nj. c. kr. vis. cesarjeviča Rudolfa in kraljičine Štefanije. Vsaka številka za srečkanje, katere se bodo prodajale pri vstopu, stane 20 kr. Po koncertu obstoječem iz 8 številk, ples na prostem. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ob slabem vremenu ne bo veselice. — (Občna razstava v Trstu.) Ker bode prihodnje leto petsto let, kar je Trst prišel pod Avstrijo, ugiba se zdaj, kako bi se ta petstoletnica praznovala. Sprožila se je tedaj misel, naj se napravi občna rastava, o katerej nekateri veliko pričakujejo ter računijo uže, da na dan okoli GOOO tujcev razstavo obišče. — (Romanje Slovanov v Rim.) Ko je papež Leo XIII. zvedel, da se iz vseh slovanskih dežel napovedujejo romarji za dan 5. julija, ukazal je kardinalu Ledochovskemu, da poskrbi za lep sprejem katoliških tujcev. V to svrho je imenovani kardinal sestavil poseben odbor, kateremu udje so: O' Callaghan, prijor sv. Klementa, kjer se bode vršila slav-nost, mons. Toroni, ravnatelj rusko-katoliškemu semenišču, dr. Przewlocki, predstojnik poljske cerkve sv. Klavdija, dr. J. Crnčić, kanonik sv. Hironima in marehese di Baviera, urednik listu „Osservatore romano". Predsednik temu odboru je o. O' Callaghan, a tajnik Przevvlocki. Ta odbor oskrbuje stanovanja in druge ugodnosti romarjem. Sv. oče želi, da bi se svečanost vršila v cerkvi sv. Klementa, in sicer skozi tri dni, namreč 3., 4. in 5. julija. Zjutraj bode služba božja po obredu slovenskem ali latinskem, popoludne naj bi se propovedo-valo v vseh slovanskih jezikih. Dne 5. julija bode blagoslovljen temeljni kamen kapeli, katero namerava papež zidati v čast slovanskima apostoloma Cirilu in Metodu. Tistega dne bode sv. oče najbrž tudi sprejel romarje v svečanej avdijenci, o katerej priliki se mu bodo izročile adrese katoliških Slovanov po plemenih. Poleg adres v posameznih narečjih slovanskih ima jedna adresa biti sestavljena za vse Slovane skupaj, in Bicer v staroslovenščini. Romarji bi imeli v Rim priti do 1. dne julija. Razen cer- kvenih svečanostij delajo se priprave tudi za primerno umeteljniško zabavo, n. pr. muzikalna akademija itd. Želeti bi bilo, da se slovensko duhovenstvo in obče Slovenci v kolikor moči največjem številu udeleže teh slavnostij v Rimu. Ra-Aiie vesti. * (Srbskemu listu „Zastava"), izhajajočemu v Novem Sadu, je ruska vlada zaprla pot v Rusijo. * (Jugoslovanska akademija zna-nostij in umetnosti j v Zagrebu) javlja: „Ker se zdaj v novej akademičnej palači na Zrinskega trgu popravljajo poškodbe, katere je prouzročil potres, morajo prenehati redne seje in upravljanje za nekoliko časa. Kar se tiče računskih sklepov za 1. 1880, iznašali so dohodki skupaj 19.764 gld. 32 kr.; in sicer se k tej vsoti prišteva ostanek blagaj-nični od 1879. )., iznašajoč 17 Ki gld. 8:> kr.; štiri petine čistega dohodka akademične zaloge, namreč 13.240 gld.; skupilo za prodane knjige 1807 gld. 50 kr.; deželna podpora za izdavanje slovnika in zgodovinsko-pravnih spomenikov 2000 gld.; in naposled podpora pokrovitelja vladike Strossmavera v izdavanje slovnika 1000 gld. Izdalo Be je: za uradne in upravne potrebščine skupaj 2525 gld. 22 kr., za slovstvena dela, nagrade, podpore znanstvenim namenom, knjižnico, arhiv, i. t. d. skupaj 12.953 gld. 43 kr.; naposled izredni troški: preselitev, nakup omar, polic itd. 2031 gld. 36 kr.; skupni troški so zatorej 17.510 gld. 1 kr. Ako primerjamo dohodke s troški, dobimo ostanek 2254 gld. 31 kr., kateri se priračuua dohodkom 1. ?881 in kateri proizhaja odtod, ker dve knjigi, stavljeni v proračun za 1. 1880, nijsta bili do konca leta dotiskani. Akademij na zaloga je koncem 1880. I. iznašala 68 gld. 77 kr. v gotovini in 386.505 gld. v državnih in privatnih obligacijah." * (Za steklino umrla.) Dne 27. februarja t. 1. je 22letno kmetico Ano Horvat iz Kapana na Hrvatskem ugriznil do tedaj popolnem zdrav pes, kateri je pak skoraj potem stekel. Rano, na levej roki mej palcem in kazalcem, so brž izžgali in se je v kratkem zacelila. I Igri/neuka je ostala na videz tudi popolnem zdrava, jedino časih je tožila, da v levej rami čuti bolečine. Dne 9, maja je bila na ženitovanji v bližnjej vasi, a nij se jej ljubilo ni jesti ni piti. Druzega dne pak jo je silno jelo boleti v levej rami ter pričela je besneti. Po strašnem trpljenji je naposled umrla dne 11. maja ob 5. uri popoludne. Zanimiva je istina, da je kmetica uže bolna še dojila svoje dete. Kakšne nasledke utegne to imeti, o tem naj blagovolo soditi zdravniki in fuijologi. * (Električna železnica.) Kako se človeški duh dan za dnem vse više popenja, dokazuje nam najnovejša iznajdba. V Berlinu so poskusili voziti z električno železnico, katero sta napravila Siemens in Halske. Železnica je poltretji kilometer dolga ter vodi skozi Lichterfelden. V vagon gre do 20 osob Ihv.ina iznaša 20 kilometrov v jednej uri. Poskus je imel prav izvrsten vspeh in dne 15. maja je zatorej nova železnica bila izročena rednemu prometu. Zahvala. Knjižnici akadomiškega društva „Slovenija" na Dunaji došlo jo v zadnjem tečaji mnogo in dragocenih daril. Podpisani odbor spolnjuje z veseljem hvojo dolžnost, da se še javno zahvali vsem darovalcem. Naj blagovolijo tedaj sprejeti našo najsrčnejšo zalivalo: Slavno društvo s/. Moliora (za 37 knjig), slavna „Matica hrvatska" <3G knjig), čč. gg. ljubljanski bogo-slovci po g. J. Lesarji {'.11 knjig', O. g. J. Kleine, župnik na Li/.eljskein (23 knjig), č. g. .1. Sovič, /.upnik v Stoprcah (9a knjig, g. dr. l'oklukar (16 knjig, 7 zv. „ knjig), g. profesor Janko 1'ajk (5 knjig), 0. g. M. Končuik, kaplan (4 knjig«- , g." profesor Jesenko (3 knjige), g. min. tajnik J. Cigale (2 knjigi), gg. založnika brata Jovanoviea v Panćevii (8 knjigi), g. A. Klein, lastnik tiskarno (2 knjigi), č. g. J. Hreuce, kaplan (2 knjigi), g. stud. jur. J. Jare (2 knjigi), č. g. Koblar, kaplan (Volfov slovar), gg. J. Netneček, c. kr. vladni komisar, A. Costa, c. kr računski uradnik, cand. phil. Fr. Novak, stud. jur. llabuik, A. Milavec v Kif- niku (p<> 1 knjigo); slavna „ Glasbena Matica" (13 kom. muzikalij), g. Drenik (b* pevskih zborov, vsak za 4 glasove), g. W. Kleincke jun., prof. na I>unaji (za njegovo kompozicijo: Dir, o machtiger Triglav, gilt mein Lied, mcin Grilssen), in slavna uredništva „Vrtca", „Slovenskoga Pravnika" in „ C vetja z vrtov bv. Frančiška" za brezplačno pošiljanje svojih listov in posebno šo nežna darovalka „Ljubljanakega Zvona" v Starem trgu pri Loži. Našemu nepozabljeneran častnemu udu g. Josipu Jurčiču se žalibog ne moremo več javno zahvaliti, ali hvaležen spomin mu bodemo obranili zmirom (podaril je tudi letos „Sloveniji" 8 k»j'g)- Ponavljajoči svojo vroČo zahvalo, prosimo še na daljo vsestranske podpore za naše društvo, ki je tako važno za slovenske dijake na Dunaji. Za odbor akademiškega društva „.Slovenija" na Da naj i: Stud. jur. L. Volčič, Stud. phil. M. Murko, predsednik. tajnik. Stud. jur. St. M a d on, knjižničar. JPOMlilllO. Mnogo tukajšnjih davčnih plačevalcev mene in g. Franca DidiČa obdolžuje, da sva, ko naji jo kakor zaupna moža k obravnavi za izniero d..vkov od dohodkov k sebi poklical g. župan, obilo tukajšnjih trgovcev in obrtnikov spravila v višji dohodni davek. To pak nikakor nij res, nego je le istina, da je meni samemu dohodni davek za leto 1881 povišan, zoper katero neopravičeno povišanjo bodem vsekako rekuriral. Kakor meni prosto je tudi vsakemu druzemu vložiti pritožbo o tej stvari, in zvcdbl hode, da midva nij sva kriva, če seje komu povišal navedeni davek. Kar pa davkarska gospodska ukrene, o tistem nama dvema nij možno prevzemati odgovornosti. To bodi rečeno vsacemu, vsem tem, kdor naji obdolžuje toli po krivici. V Idriji, dno 25. maja 1881. Janez KnpniK. (301) trgovec. _____ 26. maja: Pri Nloini: Rosenberger, Tausig t Dunaja. — Siri iili. -r/. iz Gorico. — Piollo iz Pole. — Vidic iz Zagreba. — Krk iz Brna. Pri VlulIM; Sehnk iz Lipske. — Arnstein, Walz, Eisler % Dunaja. — Novak iz llennsberga. Pri avatriiakein cesarji t Mil In- iz Zaloga. — Kovačič iz Loke. Dunajska borza 27. maja (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77 gld. 16 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 77 „ 60 „ Zlata renta.........95 „ 60 „ 18G0 drž. posojilo......133 „50 „ Akcije narodne banko..... 838 „ „ Kreditno akcije.......867 „ 20 „ London..........117 »15 „ Srebro..........— „ — » Napol...........9 „ JO'/, „ C. kr. eckini........5 „ 51 „ Državni« ma-ko.......57 _ 25 _ S pivžalostnim sreeni naznanjam v svojem In v svoje v Trstu bivajoče žen« Imeni prijateljem in znancem, da je Bog mojo ljubljeno hčerko ROZINKO VČeraj ob 1. uri popoludno v 5. letu bivšo po kratkem trp\)enjl mej svoje ange^jce \ nebesa poki Vali izvolil. V Ljubljani, 27. maja 1"81. (804) Miiia I Lenće. Naznanilo. Tehnično društvo za Kranjsko ima v ponedeljek dne 30. maja 1881 ob '/i8. uri zvečer v prirodoslovnoj dvorani c. kr. velike realke (v II. nadstropji) občno mesečno zborovanje, h kateremu morejo priti gospodje in gospe. Dnevni red: 1. Predavanje prof. Senekovira o dinamieno-električ-nem stroji in njega uporabi pri olektričnej razsvetljavi. 2. Ogledavanje g. Schmidtovega veternega motorja. V Ljubljani, dno 24. maja 1881. (305) Društveno vodstvo. Naznanilo. Od maja t. 1. sta se izgubilajz paše dva konja srednje velikosti in sicer jeden „Simelu, drugi „Fuks" iz vasi Koritnlca, županija Kuežuk: kdor konja najde, dobi primerno nagrado od lastnika (303—1) Andreja Korena. Oznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu, vsem predragim Vipavcem, da sem odprl pod It« '-Ni v f'ukovej hini blizu nove cerkve pri cesti dobro založeno prodajalnleo kolonij alnega, materij al nega, žita, moke, špirita in druzega raznega domačega blaga. Prizadeval si bodem s frišnim in dobrim blagom, 2 nizko ceno in točno postrežbo vsakemu posreči, drugo blago na vprašanje takoj preskrbim. Jemljem si čast in upam, da me bode slavno občinstvo kakor nekdaj v Trgu, tako tudi zdaj v Vrhpolji počastilo z obilirai naročili. V r h p o 1 j e, dne 20. maja 1881. (302) St. 6399. Henrik Grabrijan. (296—2) Razglas, Mestna kopelj Kolozija je odprta in je občinstvu proti plači določene tarife na razpolaganje. Mestni magistrat t Ljubljani, dne 23. maja 1881. Župan: Laseh a n. Oznanilo. V najem dajem od 1. juniju t.1. naprej mojo gostilno v Zagorji na Notranjskem, katera je bila do sedaj vedno dobro obiskovana, in sicer ali celo hišo s hlevi, vrtom itd. vred, ali pa le toliko, kolikor se bode pogodilo. V Dajem dala se bode gostilna le v času do I O. juniju t. 1. (293-2) Franc Staver. 772(1 (297- 3) a v najem \ V |ioiio ❖ 4, j)osta\lja po najnovejšem amorikans k em + ♦ sistemu v s.lufii. vnlkauilu ali celuloidu ukior Horetova Jedino pra-.« voda za oei, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okrepljenj in vzdrŽauje vida v vsakej starosti; v kratkem ozdravi no da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frlšni ali stari prisad na očeh, pege na rožni d in kašo ter odpravi sitno BOlzonje. Izvirna steklenica z navodom za rabo velja 70 kr., za koltk in eavoj iO kr. več 1'ruva so dobi samo iiaravuottt iz lekarne v kopališči Kožnavi. KozuovHki cvet za ž.iyee, bit 10 in trajno zdravlja putiko, trganje po udib in vsake vrste slabost v živcih in kitah. Izvirna sklenica TO kr. av. v., za kolok in zavoj IO kr. več. Pravi se dobi samo nurav-»ost iz lekarno v Kožnavi (.Moravska). Izdateij in urednik Malcso Armic 54^0 3118